NaTdusenje na severu zoper Italijane. Desetnik Franc Ožek, doma ia Rlraskili {EopUc, tiMn piše s se^rnega boji;S5a: Sedim v podzemeljskem brlfigu in ISsm BnSQftni list wSlovrensfci Gospodar", Prira^tal ie — daljnftga mojoga krasnega rojstnega kraja In razrvieseijuie sloviensfce vojaikle v zakopih. Ko seni ga čltalj stalo jih je 10 okoirmene. PosluSali so vesele novioe, ki prihajajo c južnega bc®§Sa. Ko B»m ga odložil, ie šel v druge roke in tako bo vaadral oeli dan po cell stotniji, da bo vsem znano, kako is» zadrtSijo naši hrau bri slovenski bralje pred ninavBkim Lahom. T^udi tukaj ae pogosto g<jvon, da bomo tudi nri zfeipustili GaIicijo m fili nad polentarjai, kalenaga bomo s taMm gnjevom bili, kalor kažo« V rofl&h »ovenskili juna&kili sroih leži nekaka svofa j©za do tegli hin*vx)a. D ljubi Bog! Par Italijanov bi Se rad ubil, pcrt«m pa, fie je fvoja vplj«, rad umriekn, pravljo nafii vojaki. Res, kakor se 5ita, hrabro 9e obnaflajo naSi ljubljeori slovensld vojaki na Južnera boji!§5u. rTHidi mi tukaj na sreveru am^govlto naprettujema fn pr(Kllramo z natajlcnj&nimi bajonati proti ruskj meli. Mos. kali kaj dobro poataajo naS p^SpDlk, pr«d ka*9rtm sd pred tedni moralf po nr><3i In po dnmii n«pr«n«hom« bežatl v neredu. Zoperstavll sa nam Je sovražnik l(rikrat. Pa komaj, da ai ]e Iikopal strelate larfce, «e so mu bili pred nosom aaSi z nataknleultal bajonefa. Po nas jo strahovito vralo, ne fiftmo iss puSK, ampak tudi iz strojev. Srapneli so so razruiSovali nad na^Lmi glavapii; med naa ao treakale granain Sa melfcale zomljo visoko \> zraE, Slovenski vojakj se poprej, ko grnno v krvovl Ijirfi boj, izroftimo v Majriiino FarstvtJ. 'Bpeprifiaml smo trdno, da Ja lo ediao eavetje, W obrvKruja volafas v grozovitem boju, kjer Svigajo krogla kaldor B.*2 Va neba, kakor streln vdarjajo granal« v Bemlja, Srr\pu»li ae raaruSujftja nod gla^uni In paxia|o 1» oacaljo, kakor to5a, ld uniči polja in vinograde. V takem ognju, ki si ga človek ne more predstavlaati, čo ga sstm nt vldi, smo prodirali proti sovražniku. Mila luna i|6 sijala na nebujj ko amo 98 priplazili pred ruake zaS^pe. Ko gmo bili vsi skupaj, anio kakor levi skofflS PQ jteaanr, AicCbfi ^fiur«,!* «hura!" ter drveli v gtrefsks jarfce med moskakj M so drug za drngira bežaji in gkakaH ia jarkov. NaŽi bajonefi so imeli priložnost, katero 90 tiidi porabili. Druge sino pa ujeli. Marfiirali amo za njim Stlri dni, med tem se ]6 5« dvakrat zoperstaviL Pregnali smo ga na tak način kakor prvikrat. Izgube srao imeli le male. Moskal pravi: ^Slovenoevse ne primejo srvln6enfeeia, (a žel»znih krogel Rusi nimajq), naš pešpolk je prištet žel^znim, s\inec se pa železa ne prime. Slovenci radi molimo, zaupamo v Roga in Marijo, ki je na§a zvesta varhlnja. To je na-3 žalezna oprava, kaflare se svinčenke ne primejo. Mi smo sedaj v postojankah u(rjeni. Pred nekaj dnevi je sovraižnik hotel prodreti ravno pred našo stotnijo. Priblfitel ee ]e ži^ni ograji. Zavrelo je grozno po nje-in. V 10. minutah )e ležaio veliko mrtvih In ranjenih pred ograjo, drugi so odbežali. Trideset korakov pred našo ograjo smo mi pobrali ranjeuce ter jih obvezali. Bdlo jih je 25, med temi dva Castnika. Mrtvece so nosili naši lantje ter |ih pokopali na spodnjl kraj na^ših jarloov. Jaz sera 7. mojo četo izkopdl veliko globoko jamo na velikem, s pSenico posejanem polju. Banilo s« je, ko smn pokapali mrtv« Ruse v Madn« z«mljo, nažlel sem jih 38. Zagfnili smo jib in na grob zasadili križ z napisan?: «V grobai 38 Rusov, doma iz SibiTije". Se nisioo prišli do strelskili jarkov, že so nas zap*aizili moskali in začeli silno streL jati. Poskakali smo v jarke in si veselo zapeli. Sre6710 sano se Cutili, ker smo premagali sovrcžnika. Tudi na desni in na levi nas je hotel sovražnik prognati in prodreti našo 5rto. Bil je povsod pobit ln nazaj vržea; im^l ]q velike izgubo; naSi so jih tudi veliko ujeli. Mi se moramo zahvalitl naJR lzborni artileriji, kaitero Imamo zelo veliko za nami. Dne 13. in 14. joliga je naša artilerija nepreneboma streljala. Eakor burja so tulile krogje po zraku ter vdarjale v ruske postcganke ter metale zemljo visoko v zrak. OTj četrti uri popoldan ]e prihrula po zraku prva velika krogla od rootornega topa (30.5 cm), ko je tneSlSila v jarek, se je ziemlja daleč okrog stiiesla. V zrak je vrgla zemlje oel oblak. Poznejo jih je prtbjrulo ^e flevet. Ko se je solnoe pomikalo v zaton, obaall so ga 6rni oblakf, solnoe Je pa postalo klrvavo rudeče, kakor bi žalovalo. Vlegel se je na zemljo vpBerni tnrak, Po pet topov ]e naenkrat zagrmelo. Tp je trajalc do 10. ure v nofi. "Grozno je bilo to slilSati. Nas m že ušesa bolala, Kaj so sl le mislili RupiP V^Jiko ni ostalo živih, to dobro vem. Naša naloga je, postojanko držati. MS^lint, da nam bo to lahko, ker «mo unielno utrjenL Ko Rusa prenaagamo, m bo3o fepolnlli« naSe že^ Ij«, (ia gr&mo nad poJentairja tn tudi njega premaga' mo. tC temu nam Bog vsemogoftnj pomagaj in Marija ^oj na strani najgim toriščanpkiiii vojakom in pripeiji nae po tmagi v naročje prekraane, mile, silpvenske dtoiavine, ea katero je že mar»Jkai«ri junlkk prelil kri in za kaUro j» r*S 6sk Mv91j«Dje.