glasilo ravenskih železarjev T informativni Leto 44 Ravne na Koroškem, april 2007 št. 4 STROJI, d. o. o. Stiskalnice z Raven obratujejo po skoraj vsem svetu V začetku marca so v Strojih dokončali stiskalnici za Minske avtomobilske zavode (MAZ) in ju predali podjetju Riko Ljubljana, s pomočjo katerega ponovno osvajajo beloruski trg. Uspešna sklenitev že drugega skupnega posla v zadnjem času (novembra lani so za istega naročnika že izdelali še nekoliko večjo stiskalnico, skupna vrednost vseh treh stiskalnic pa je presegla milijon evrov) je bila povod za novinarsko konferenco, ki se je je udeležil tudi direktor Rika Ljubljana. »S sodelovanjem z ravenskimi Stroji sem zelo zadovoljen, saj so v celoti izpolnili naša pričakovanja glede kakovosti in dobavnega roka,« je povedal Janez Škrabec. V Riku Ljubljana, katerega glavna dejavnost je industrijski inženiring oziroma dobava različne tehnološke opreme na trge Rusije, Belorusije in Ukrajine, opažajo, da se tam v zadnjih letih povečuje povpraševanje po stiskalnicah, kar je posledica pospešenega investicijskega ciklusa. Konkurenca svetovno pomembnih proizvajalcev stiskalnic na natečajih je sicer huda, vendar je direktor Škrabec optimist in si še letos obeta nekaj naročil iz MAZ-a. Tam sicer obratuje že nekaj starejših ravenskih stiskalnic, dobavljenih še v času Jugoslavije, zato se v Strojih nadejajo tudi naročila njihovih remontov. »Naše podjetje si že nekaj časa intenzivno prizadeva za ponovni vstop na nekoč enega naših glavnih tržišč, za vstop na trge držav bivše Sovjetske zveze,« je poudaril direktor Strojev Adi Peter in nadaljeval: »Upam, da bomo z Rikom še sodelovali in v partnerstvu z njim osvojili ta trg, kamor smo z Raven pred leti že prodali več kot 600 stiskalnic.« Ni nepomembno, da je bil tradicionalni partner ravenske strojegradnje v 80. letih prejšnjega stoletja prav Riko Ribnica s svojo pisarno v Moskvi, ki je skrbel za dobavo ruski avtomobilski industriji. Adi Peter, glavni direktor Strojev: »Vsi naši stroji so prototip, ne prodajamo standardnih stiskalnic, temveč vedno ustrežemo zahtevam kupcev. Stiskalnice so v celoti plod našega znanja in so eden redkih končnih izdelkov na območju nekdanje železarne, saj druga podjetja v glavnem delajo polproizvode.« Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. V zadnjih letih rast na različnih področjih Podjetje Stroji za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav je nastalo leta 2003 po prisilni poravnavi nad podjetjem STO. Lastniki so: ŽR Monter Dravograd, d. d., (37 %), Stroji Holding, d. o. o., (37 %) in D.P.R. Družba pooblaščenka, d. d., (26%). »V družbi smo v letih po lastninjenju uspešno uresničili cilje, zastavljene v politiki podjetja, kot tudi obveznosti, ki smo jih prevzeli ob nakupu s strani prodajalca, tj. SIJ-a. Pri tem ne mislim samo na rezultate poslovanja, ampak tudi na vse naloge, kijih uresničujemo do svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev in okolja,« poudarja direktor Adi Peter in kot glavne strateške cilje podjetja našteva: rast in razvoj družbe, dolgoročno uspešno poslovanje ter konstantno letno rast prihodkov od prodaje proizvodov. Podjetje se uvršča med uspešno rastoča srednje velika podjetja. To dokazujejo različni kazalci v obdobju 2003-2006: 11-odstotna rast zaposlovanja, za 34 odstotkov povečana prodaja, 31-odstotna rast bruto dodane vrednosti. Medtem ko je podjetje leta 2003 zaposlovalo le 123 sodelavcev, se je njihovo število lani povzpelo na 137, letos pa naj bi jih bilo 140. Tudi prodajni prihodki se iz leta v leto povečujejo. Medtem ko so pred štirimi leti znašali nekaj več kot 10 milijonov evrov, so lani že presegli 12 milijonov, letos pa naj bi jih ustvarili 12,5 milijona evrov. Podjetje vsa leta pozitivno posluje, z minimalnim dobičkom. »V naši branži ni velikih dobičkov. Več kot 80 odstotkov izdelkov dobavljamo avtomobilski industriji, za katero so značilni veliki pritiski na cene.« Stiskalnice so unikatne, plod domačega znanja V Strojih nadaljujejo tradicijo izdelovanja stiskalnic, ki seje na Ravnah začela daljnega leta Z novinarske konference: levo Adi Peter, glavni direktor Strojev, desno Janez Škrabec, direktor Rika Ljubljana. Oba sta poudarila zadovoljstvo z medsebojnim sodelovanjem podjetij. 1965 (podrobneje v okvirčku). Sredi 80. let prejšnjega stoletja so se z vzhodnega (SZ) in domačega trga (Yu) preusmerili v Evropo in Severno Ameriko, kamor so po letu 1990 prodali več kot 130 stiskalnic. Stiskalnice z Raven danes obratujejo skoraj po vsem svetu, z izjemo Afrike in Južne Amerike! V Strojih se pohvalijo z referenčnim seznamom 575 stiskalnic oziroma njihovih 185 tipov, izdelanih v zadnjih letih (»najstarejša« omenjena stiskalnica je iz leta 1974). Z njega je razvidno, da so kupci iz kar 18 držav (ZDA, Kanade, Mehike, Japonske, Nemčije, Anglije, Belgije, Francije, Poljske, Avstrije, Irana, Romunije, Kitajske, Madžarske, Belorusije, Slovaške, Rusije in Slovenije). Večino izdelkov (80 %) podjetje proda avtomobilski industriji, preostanek pa industriji bele tehnike, elektroindustriji, izdelovalcem okovja ipd. Proizvodnjo stiskalnic so v Strojih zasnovali po načelu od »ideje do izdelka«. Imajo razvojni oddelek, ključne obdelovalne stroje, v katere so od leta 2003 vložili več kot 900.000 evrov (v zadnjem času pa posodabljajo tudi informacijski sistem in uvajajo računalniško podprto konstruiranje), kupcu pa vedno nudijo izdelek »na ključ« z montažo v njegovih prostorih. »Velik napredek je bil v zadnjih letih dosežen pri konstrukciji stiskalnic,« je poudaril direktor Adi Peter in pri tem pohvalil novega vodjo konstrukcijskega biroja dr. Branka Kramerja. Včasih je bilo za izdelavo enega projekta potrebnih tudi do 2000 ur, zdaj pa je mogoče dokumentacijo za stiskalnico izdelati že v 900 urah, saj konstrukcijske rešitve predvidevajo standardizirane podsklope, ki jih je mogoče uporabiti za različne tipe stiskalnic. Z računalniškimi programi, ki omogočajo 3 D-modeliranje, pa se je optimirala tudi teža stiskalnic, saj seje znižala za 20 do 25 odstotkov. Poleg stiskalnic se v Strojih usmerjajo tudi v razvoj robustnih t. i. linij za podajanje (ravnalne, podajalne ipd. naprave). Načrtovan prodor na nove trge v EU »Cilji, predvsem operativni, so zastavljeni drzno. Verjamemo, da bomo sodelovanje s partnerji še poglobili, znižati želimo tudi stroške poslovanja, predvsem na podlagi tesnih partnerskih vezi in odličnega sodelovanja z našimi odjemalci in dobavitelji,« napoveduje Adi Peter. Pred Stroji so, tako direktor, naslednje naloge: »Visoka kakovost naših izdelkov in zanesljivost poslovanja sta naši prednosti, vendar pa bo treba to v prihodnje nadgraditi z uvedbo bolj zahtevnih tehnologij in z zniževanjem stroškov na vseh področjih, pri čemer nas omejujejo delovni in strojni resursi. S projektom optimizacije proizvodnje skušamo najti notranje rezerve zlasti pri angažiranju zaposlenih, usklajenosti prehodov med segmenti v procesu in optimalnejši izkoriščenosti opreme.« Težava, ki jo v Strojih občutijo predvsem v zadnjem času, je pomanjkanje usposobljenih sodelavcev za delo v proizvodnji. Trenutno iščejo strugarje, zaposlili pa bi tudi rezkalce in ključavničarje ali avtomehanike. Letos so razpisali šest štipendij za bodoče oblikovalce kovin in strojne mehanike. V podjetju Stroji so ambiciozno usmerjeni v prihodnost. »V strateških oziroma dolgoročnih načrtih smo opredelili, da bo podjetje vstopilo na nove, nekoč že aktualne trge. Poslovanje želimo razširiti na tržišče EU, predvsem na trge novih članic, kot so Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Bolgarija, pa tudi na trge držav kandidatk, v Turčijo, Srbijo in Hrvaško.« Prvi rezultati nove strategije se že kažejo: odpira se slovaški trg, kjer so lani podpisali dve pogodbi za dobavo linij stiskalnic za korejskega giganta Dong Hee, ki je prvi dobavitelj korporacijam Kia motors in Hyundai. Konkurenca na svetovnem trgu pa je velika: cenovno ugodni so namreč proizvajalci z Daljnega vzhoda in iz vzhodne Evrope, v EU pa predvsem Italijani. Prodor na severnoameriško tržišče, kjer imajo Stroji dve predstavniški podjetji, pa je otežen zaradi visokih transportnih stroškov. A. Č. Stiskalnici za beloruski MAZ sta, kot je povedal vodja projekta Sebastjan Janota, enoakcijski, dvostebrni, z ekscentri. Nazivna sila je 3150 kN (približno 315 ton). Hod paha je 400 mm, njegova regulacija pa 250 mm. Število gibov paha je 824 na min. Imata vlečno blazino v mizi in izmetalo v pahu. Masa vsake stiskalnice je 76 ton. Iz zgodovine ravenskih stiskalnic 1965: izdelana prva stiskalnica (za SIP Šempeter) 1970-1971: sodelovanje z nemškim podjetjem VVeingarten 1971: prva stiskalnica za izvoz (za Audi Nemčija) 1972-1977: več sto stiskalnic za Sovjetsko zvezo 1977: prva stiskalnica za Revoz Novo mesto 1980-1981: 52 stiskalnic za Crveno zastavo 1983-1987: stiskalnice za Romunijo in Sovjetsko zvezo 1984: prva stiskalnica za ZDA 1988: prva stiskalnica za kupca v Nemčiji, pozneje še sedem stiskalnic 1989: dve liniji stiskalnic za ZDA 1990-2006: okrog 130 stiskalnic za različne kupce v Severni Ameriki in Evropi 2005: stiskalnica s podajno linijo za kupca v Kanadi 2005: začetek sodelovanja z Rikom in prodor na trg Belorusije 2006: pridobitev kupca iz Južne Koreje (tovarna je na Slovaškem) in naročilo dveh linij stiskalnic (skupaj deset) Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Cibron - Kodrin. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V LETU 2006 NA ZAOKROŽENEM GOSPODARSKEM OBMOČJU NEKDANJE ŽELEZARNE RAVNE UVOD V letu 2006 smo v podjetju BVD - RAVNE, d. o. o., kot pooblaščenem izvajalcu nalog varnosti in zdravja pri delu, posebno pozornost namenili zagotavljanju ravni varnosti in zdravja pri delu in posledično s tem tudi kakovosti storitev. Dvigovanje ravni varnosti in zdravja pri delu je bilo mogoče predvsem zaradi konstruktivnega sodelovanja med vodstvom in strokovnimi delavci posameznih družb ter pooblaščenimi varnostnimi inženirji. Tako smo namenili prioriteto odpravljanju pomanjkljivosti delovne opreme in vzpostavitvi celovitega sistema varnosti in zdravja pri delu. V ta namen smo nadaljevali z aktivnostmi, ki zagotavljajo učinkovite razmere varnega dela, kar je razvidno tudi iz nadaljevanja prispevka. UKREPI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Pregledi delovne opreme Železarne Ravne opravljamo na podlagi vzpostavljenih evidenc, ki jih vodimo kot pooblaščena služba varnosti pri delu. Tako je bilo v lanskem letu pregledanih 830 strojev. DRUŽBA Število pregledov METAL RAVNE, d. o. O. 286 SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 92 NOŽI RAVNE, d. o. o. 37 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. 0. 74 PETROL ENERGETIKA, d. O. o. 20 ZIP CENTER, d. o. o. 30 ŠERPA, d. o. o. 40 STYRIA VZMETI, d. o. o. 53 TRANSKOR, d. o. 0. 37 CRONING LIVARNA, d. o. o. 47 TREIBACHER AUERMET, d. o. o. 13 STROJI, d. o. o. 57 TERMOMEHANIKA, d. o. o. 44 SKUPAJ 830 Usposabljanje delavcev V letu 2006 smo pozornost namenili usposabljanju delavcev s poudarkom na specifične nevarnosti pri delu. Pri tem smo opozorili na tiste izstopajoče nevarnosti, ki se pojavljajo na posameznem delovnem mestu, ter jih seznanili s tipičnimi poškodbami na delu. Z ustreznim usposabljanjem delavcev za varno delo lahko najhitreje in učinkovito dosežemo izboljšanje stanja varstva pri delu, brez velikih dodatnih stroškov. Pri raziskovanju poškodb pri delu najpogosteje ugotovimo, da je človeški faktor tisti, ki je tudi ključni razlog za nastanek poškodbe. Med najpomembnejše faktorje zagotavljanja varnega dela spada varna delovna oprema. Kakšna je varna delovna oprema, opredeljujejo predvsem tehnični predpisi in standardi. S celovitim pregledom le-te pa ugotavljamo, ali delovna oprema ustreza varnostnim predpisom in ali njena uporaba zagotavlja ustrezno raven varnega dela. Preglede delovne opreme za družbe na zaokroženem gospodarskem območju nekdanje Pri tem velja opozoriti, da v nekaterih podjetjih tudi do 30 % strojev ob pregledu in preizkusu ni izpolnjevalo vseh kriterijev varnega dela, na kar smo delodajalce posebej opozorili. Pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, da se stanje pregledane delovne opreme z izdajo poročila izboljšuje. Izboljšanje stanja je vsekakor prispevek zavzetega vodstva posameznih družb, vzdrževalnih služb in posledica tesnejšega sodelovanja s pooblaščenimi strokovnimi delavci varnosti pri delu. DRUŽBA Štev. delavcev na usposabljanju METAL RAVNE, d. O. O. 430 SISTEMSKA TEHNIKA, d. O. o. 149 NOŽI RAVNE, d. o. o. 164 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 94 PETROL ENERGETIKA, d. O. O. 39 ZIP CENTER, d. o. o. 43 ŠERPA, d. o. o. 65 STYRIA VZMETI, d. o. o. 219 TRANSKOR, d. o. o. 18 CRONING LIVARNA, d. o. O. 41 TREIBACHER AUERMET, d. O. O. 10 STROJI, d. o. o. 51 TERMOMEHANIKA, d. 0. 0. 30 SKUPAJ 1353 Poleg tega pa smo v sodelovanju z vodstvi posameznih družb organizirali tečaje za pridobitev funkcionalnih znanj za signaliste privezovalce, upravljavce dvigal, vodenih s tal, za delo z nevarnimi kemikalijami ter za voznike viličarjev. Preiskave delovnega okolja Preiskave kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti na delovnih mestih sodijo med tiste preventivne ukrepe, s katerimi delodajalec spremlja delovno okolje ter ustrezno ukrepa v primerih prekoračitve mejne vrednosti. S tem namenom je bilo opravljenih 91 celovitih ekoloških preiskav na delovnih mestih. Pri oceni stanja ekoloških razmer še naprej ugotavljamo izstopajoč problem hrupa in neugodne mikro klimatske razmere. Ni odveč ponovno opozoriti, da je kljub velikim finančnim vlaganjem v zniževanje ravni hrupa na območju nekdanje Železarne Ravne ta na številnih delovnih mestih tako visok, da ob daljši časovni izpostavljenosti škodljivo deluje na slušni organ. Zato je bila lani opravljena vrsta varnostnih pregledov glede uporabe osebne varovalne opreme, zlasti ušesnih čepkov ter antifonov povsod tam, kjer nivo hrupa izrazito prekoračuje dovoljene ravni. POŠKODBE NA DELU V letu 2006 kazalci uspešnosti na področju zniževanja števila poškodb na delu niso vzpodbudni, saj kažejo povečanje števila poškodb v povezavi z delom v primerjavi z letom 2005 za 11,8%. DRUŽBA Poškodbe na delu Poškodbe na poti Število eviden. poškodb % poškodb na število zaposlenih METAL RAVNE, d. o. o. 81 7 88 9,02 SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 20 1 21 6,7 NOŽI RAVNE, d. o. o. 13 3 16 8,33 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 6 1 7 5,51 PETROL ENERGETIKA, d. o. o. 3 0 3 3,8 ZIP CENTER, d. o. o. 6 0 6 5,5 ŠERPA, d. o. o. 14 0 14 9,85 STYRIA VZMETI, d. o. o. 26 0 26 12,68 TRANSKOR, d. 0. 0. 0 0 0 0 CRONING LIVARNA, d. o. o. 8 0 8 5,97 TREIBACHER AUERMET, d. o. o. 0 0 0 0 STROJI, d. o. o. 15 0 15 10,95 TERMOMEHANIKA, d. o. o. 6 0 6 13,33 SKUPAJ 198 12 210 8,37 Foto: Andreja Čibron - Kodrin. ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI Na podlagi zavarovanja objektivne odgovornosti posameznega delodajalca so delavci vložili skupaj 92 odškodninskih zahtevkov. DRUŽBA Štev. zahtevkov METAL RAVNE, d. o. o. 51 SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 13 NOŽI RAVNE, d. o. o. 7 SŽ-OPREMA RAVNE, d. 0. o. 4 ZIP CENTER, d. o. o. 4 ŠERPA, d. o. o. 3 CRONING LIVARNA, d. o. 0. 4 STYRIA VZMETI, d. o. o. 1 STROJI, d. o. 0. 5 SKUPAJ 92 KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA Posamezne družbe na območju nekdanje Železarne Ravne imajo posebej predpisan bolniški red, ki podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti zaposlenih med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni. Bolniški red opredeljuje ravnanje delavcev v bolniškem staležu, in sicer da mora biti v tem času delavec doma in ne sme opravljati pridobitniškega dela. Zaradi nadzora spoštovanja predpisanega bolniškega reda so posamezne družbe naročile 31 kontrol bolniškega reda, od tega je bila v 6 primerih ugotovljena kršitev bolniškega reda. ZDRAVSTVENE STORITVE Na podlagi 20. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu imajo podjetja na območju nekdanje Železarne Ravne zagotovljeno permanentno nudenje prve pomoči v primeru poškodb na delu. Tako je bila lani prva pomoč zaradi poškodbe na delu nudena kar 1135 delavcem, od katerih jih je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih 176. Poleg tega je bilo zaradi teže poškodb uporabljeno v 53 primerih interventno vozilo /SE?"' Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Cibron - Kodrin. bodisi Koroškega gasilskega zavoda oz. Koroške reševalne službe. V štirih primerih pa je bilo uporabljeno vozilo podjetja. 20-krat so medicinske sestre intervenirale z reševanjem neposredno v obratih. Zaradi poškodb pri delu je bilo opravljenih kar 3133 zdravstvenih storitev. V postaji prve pomoči je zaradi obolenj iskalo ustrezno pomoč 1877 delavcev, opravljenih pa je bilo 2056 zdravstvenih storitev. Pri tem velja opozoriti, da so se delavci v veliki večini primerov po zagotovljeni prvi pomoči vrnili na delo in niso nastopili bolniškega staleža. V Zdravstveni dom Ravne je bilo napotenih le 28 nenadoma obolelih delavcev. Opravljenih je bilo 336 alkotestiranj, od katerih je bil v 28 primerih potrjen sum alkohola v izdihanem zraku. Dva delavca sta preizkus odklonila. ZAKLJUČEK Kazalci varnosti in zdravja pri delu so bolj ali manj odraz vlaganja v ukrepe varnosti in zdravja zaposlenih, hkrati pa vodstvu družbe služijo za ravnanje v prihodnje oz. določanje poslovnih prioritet. Večja in doslednejša skrb podjetij in njihovih vodstev za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu je porok za ustrezno konkurenčnost tako v evropskem kot globalnem gospodarskem prostoru. Glede na realizirane naloge s področja varnosti in zdravja pri delu so vzpodbudni kazalci zlasti s tehničnega vidika. Ta premik je gotovo posledica sistematičnega vlaganja v sistem varnosti in zdravja pri delu in siceršnjega izboljševanja ekonomskih kazalcev poslovanja posameznih družb, zato pričakujemo pozitivne trende tudi v prihodnje. BVD - RAVNE, d. o. o. Strokovni sodelavci Na podlagi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je bilo na obdobne zdravstvene preglede napotenih 259 delavcev iz Metala Ravne, 74 iz Sistemske tehnike, 36 iz ZIP centra, 31 iz Šerpe, 21 iz SŽ-Opreme, 45 iz Croning livarne itd. Postaja prve pomoči je izvajala tudi postopke napotitve krvodajalcev, in sicer v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. V letu 2006 je darovalo kri 231 delavcev, od tega 178 iz Metala Ravne, 41 iz Sistemske tehnike, 5 iz Nožev Ravne, 4 iz Croning livarne, 4 iz ZIP centra, 3 iz SŽ-Opreme itd. Poleg prej omenjenih nalog so se v postaji prve pomoči izvajali še kontrolni pregledi alkohola v izdihanem zraku - alkotestiranja. Foto. Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. PREDSTAVITEV KNJIGE ANTONIJE SENICA Mojih sedem moških V Koroški osrednji knjižnici so 22. marca predstavili knjicjo Antonije Senica Mojih sedem moških, Sest volov in bikec. Avtorica, rojena Šentanelka, zdaj živeča v Mariboru, se že dalj časa literarno udejstvuje. Lani je v samozaložbi izšel njen prvi roman ali zbirka novel, kije »toplo, poetično, impresivno in slikovito avtobiografsko delo. Avtorica povezuje svoje zgodnje spomine na otroštvo in dom z opisovanjem svojega odraščanja in intimnega doživljanja svojega ženskega sveta, ki se nenehno srečuje in prepleta z moškim.« (Simona Ditz) Goran Gluvič: »Že na samem začetku romana se avtorica spominja svojih brezskrbnih dni, ko je vodila živino na pašo. Spomni se imena vseh volov, bikca in krav; te živali jo spremljajo skozi vse življenje, tako da v vsakem moškem, ki ji je bolj ali manj všeč, hudomušno išče karakterne pa tudi fizične lastnosti volov, ki jih je nekoč pasla. Toda le eden je lahko bikec oziroma strastni ljubimec in prijatelj obenem, ki jo bo razvnel za večno.« Marjan Pungartnik pa za junakinjo romana ugotavlja, da z vsako ljubeznijo vse bolj dozoreva in da je knjiga zanimiv poskus t. i. ženskega pisanja, saj moški liki niso prikazani negativno, čeprav so opisani kot dokaj nemočna bitja. V Anini oziroma Ariadnini življenjski zgodbi je, pravi recenzentka Ditzova, »čutiti večno hrepenenje po ljubezni, ki se občasno udejanji, včasih ga preseka kruta življenjska usoda, v glavnem pa ostane nepotešeno. Kljub temu iz romana dihata pozitivna življenjska energija in veselje do življenja.« Ali z Gluvičevimi besedami: »Pisava Antonije Senica je večinoma fragmentarna, a vseeno tekoča, zabavna in nikoli ne zapade v pasti samopomilovanja, kar daje romanu dodatno vrednost, in bo marsikomu nudila vsaj nekaj lepih trenutkov.« A. C. i Antonija Senica: »Konec romana si bo vsak bralec razlagal na svoj način.« S predstavitve knjige: avtorica, Marjan Pungartnik (voditelj večera) in Nataša Sirk (bralka odlomkov). Milan Kamnik -glasbeni gost literarnega večera Glasba je Antonijina velika ljubezen, z Verico in Ivico poje v triu AVI. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v marcu In memoriam JANKO HERNAH Skoraj četrt stoletja Jankovega dela v železarni je dolga doba, a prekratka, da bi se kar poslovili. Želel je, kot vsakdo, da izpolni dobo, s katero bi se upokojil ter užival mirno tretje obdobje življenja, a se mu je zalomilo. Nepredvidljiva bolezen nam je zmešala načrte. Sploh ni imel težav s srcem in bolj po naključju so jih pred tremi leti odkrili ter mu tudi uspešno pomagali z operacijo. Zaradi tega je bilo prav, da smo mu poiskali lažje delo in ga po 20 letih dela na pripravi vložka jeklarne prestavili iz Metala Ravne v invalidsko podjetje ZIP center. Tam je za nas izvajal dela prevzemnika industrijskih odpadkov - a žal ne dolgo. Bolezen ga je ponovno ter še bolj prizadela in na žalost je tudi medicina ni premagala. Čeprav nam ni želel potožiti, smo čutili, da trpi, a nismo znali pomagati. Bolezen pa ga je tolkla, vsak dan bolj, dokler ni naredila svojega. Hladen tuš nas je oblil, ko smo prejeli novico, da je izgubil zadnjo bitko. Žal ga ne bo več, da bi rekel: »Dajmo pobi, gremo še to opravit, pa bomo 'pol' počili.« Kruto seje narava poigrala z njim, čeprav tudi mladost ni bila rožnata, a je znal zaslužiti svoj kruh. Že s 15 leti se je zaposlil v Tovarni kos in srpov, nato pri Lovrenški Lipi, pa Lesni v Slovenj Gradcu ter nazadnje v Železarni Ravne, pozneje Metalu Ravne in ZIP centru. Znal je prijeti za delo in ga tudi opraviti. Ni preveč debatiral, a njegov obraz je bil vesel, ko smo delo opravili. Še bolj pa je bil ponosen na svoj dom in družino. Takega bomo Janka tudi ohranili v naših srcih in spominu. V čast nam je bilo, da je bil med nami. Sodelavci Metala Ravne in ZIP centra se mu zahvaljujemo za tovarištvo in mu želimo miren pokoj. Njegovim dragim pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci Na ZGO: 7. 3. 2007 so poklicni gasilci pogasili požar v zabojniku za odpadni material v Croning livarni, 8. 3. 2007 so v jeklarni Metala Ravne merili koncentracije plina, 8. 3. 2007 so iz jaškov v kovačnici Metala Ravne ob 9.30 in 15.30 črpali vodo, 9. 3. 2007 so sanirali oljni madež pri vratarnici ob upravi, 11. 3. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore Informatike Metala Ravne, 12. 3. 2007 so posredovali po požaru v proizvodnih prostorih Šerpe, 13. 3. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči ob delovni nesreči v PSP-ju Metala Ravne, 14. 3. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči ob delovni nesreči v Nožih Ravne, 18. 3. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kemijskega laboratorija Metala Ravne, 19. 3. 2007 so črpali vodo iz kanalov v kovačnici Metala Ravne, 20. 3. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Styrii Vzmeteh, 20. 3. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči obolelemu delavcu Sistemske tehnike, 22. 3. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči ob delovni nesreči v Sistemski tehniki. Druga pomoč in intervencije: 2. 3. 2007 pri razlitju kisline v Podgorju pri Slovenj Gradcu, 7. 3. 2007 so izvajali požarno varovanje pri pretakanju odpadnih topil v Leku, 9. 3. 2007 so ob reševanju bolnika vdrli v stanovanje na Javorniku, 9. 3. 2007 so iz vodnega zajetja za umetno zasneževanje pri Ivarčkem jezeru reševali žival, 9. 3. 2007 so zaradi reševanja bolnice vdrli v stanovanje v Mežici, 17. 3. 2007 pri prometni nesreči na Koroški cesti, 19. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na RC Ravne-Prevalje, 19. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na RC Ravne-Dravograd, 19. 3. 2007 so odstranjevali podrto drevo z avtomobilov na Javorniku, 19. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na RC Ravne-Dravograd, 20. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na cesti Ravne-Tolsti vrh, 20. 3. 2007 so na RC Kotlje-Slovenj Gradec razrezali in odstranili drevesa, ki so ustavila vozilo nujne medicinske pomoči, 20. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na RC Ravne-Dravograd, 20. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa in sprostili promet na LC Ravne-Tolsti vrh, 20. 3. 2007 so odstranjevali podrta drevesa z avtomobilov na Javorniku, 21. 3. 2007 pri požaru kombiniranega vozila na Ravnah, 22. 3. 2007 ob sumu na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanjskem bloku na Prevaljah in 31. 3. 2007 pri prometni nesreči v Otiškem Vrhu. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedija JANKA HERNAHA bi se rade zahvalile vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Posebna hvala g. Marjanu Lubši za prebran govor, hvala sodelavcem iz železarne, hvala kolektivu ZIP centra za izkazano sočutje in denarno pomoč. Vsem, ki ste se na kakršenkoli način spomnili na našega moža in atija, res iskrena, globoka hvala. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Žena Zvonka, hčerki Tanja in Valerija KADROVSKA GIBANJA V FEBRUARJU Konec februarja 2007 je v ravenskem delu skupine SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.445 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 28. 2. 2007 zaposlenih 1.107 oseb. (Opomba: Odslej bomo pri Eurestu spremljali le zaposlene na ZGO-ju.) DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 28. 2. 2007 METAL RAVNE 987 ŠERPA 154 STO 2 NOŽI RAVNE 192 ZIP CENTER 110 PETROL ENERGETIKA 134 RAVNE 94 ŠTORE 40 STYRIA VZMETI 205 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 3 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 30 SISTEMSKA TEHNIKA 295 STROJI 136 Akers VALJI 80 SŽ-OPREMA RAVNE 129 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah skupine SIJ - Slovenska industrija jekla so februarja sklenili 27 delovnih razmerij: v Metalu Ravne (9 za določen čas), Šerpi (13 zaposlitev zaradi t. i. prevzema dejavnosti), Nožih Ravne (1 za nedoločen čas) ter v ZIP centru (4 za določen čas). Poročilo iz drugih družb: v družbi SŽ-Oprema Ravne so za določen čas zaposlili dva iskalca dela, v Strojih so sklenili dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, v družbi Akers valji pa imajo novega strokovnega sodelavca za nedoločen čas. Število zaposlenih seje povečalo tudi v Petrolu Energetiki, in sicer v ravenskem delu, saj se je tam zaposlil sodelavec za določen čas. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je februarja prišlo v Nožih Ravne (en sodelavec je odšel sporazumno), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 3 odhode: invalidska upokojitev, upokojitev po doseženi pokojninski dobi in sporazumna prekinitev pogodbe) in v ZIP centru (sodelavcu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas). Poročilo iz drugih družb: Dva sodelavca sta zapustila Stroje, ker jima je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, iz Styrie Vzmeti pa so odšli trije delavci sporazumno. V Sistemski tehniki so zabeležili po eno sporazumno prekinitev delovnega razmerja in sporazumno prekinitev delovnega razmerja z odpravnino (delavec je bil trajni presežek in je zdaj na Zavodu), 13 sodelavcev pa je prešlo v Šerpo, eden pa v Metal Ravne. Po podatkih Smeri,_ d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. JEZIKOVNI KOTIČEK Sklanjanje kratic V februarski številki smo obravnavali sklanjanje kratic - in zagrešili napako. EGO sklanjamo kot ZGO, torej EGO, EGO-ja, EGO-ju itd. A. Č. Informativni fužinar, št. 4, april 2007. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com. Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.865 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. ŠPORT NA KOROŠKEM V MARCU PLAVANJE. Osrednji športni dogodek na Ravnah je bil 34. mednarodni plavalni miting »Ravne 2007«, 17. in 18. marca v olimpijskem bazenu mestnega kopališča. Manjkali so najboljši slovenski plavalci in plavalke, ki so odpotovali na svetovno prvenstvo. Kljub temu seje zbralo 300 plavalcev in plavalk iz osmih držav. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah. Mladi plavalci in plavalke iz 17 slovenskih klubov so zvečine posegali po najvišjih mestih. Od tujcev so se izkazali predvsem plavalci iz italijanskega kluba Nuoto Montebellun, srbskih klubov Partizan in Beograd ter plavalke iz nemškega Tura Bergkamna. V seštevku dveh najboljših rezultatov je zmagal domačin Damir Dugonjič pred Radovanom Siljevskim iz Partizana Beograd in Robijem Žbogarjem iz Radovljice. Med dekleti je največ točk zbrala Radoveljčanka Maja Cesar pred klubsko kolegico Tejo Zupan. Fužinarjevi plavalci in plavalke so se v svojih starostnih kategorijah po pričakovanju neštetokrat povzpeli na zmagovalne stopničke. Nekaj se jih je uvrstilo tudi med dobitnike medalj v absolutnih finalnih nastopih, in sicer: Damir Dugonjič, Rok Sagmeister, Martin Paradiž, Aron Horvath, Toni Pori, Vita Sonjak, Gabrijela Golob, Mojca Škratek, Tjaša Oder in Tamara Miler. Poleg njih so v finalu plavali še: Nace Novak, Sašo Herga, Staš Slabe, Ziga Potočnik, Rok Medvešek, Alan Godec, Lea Kos, Petra Studenčnik, Teja Pešl, Jana Plaznik, Adja in Taja Pečnik ter Kaja Sonjak. V mlajših kategorijah so največkrat na stopničkah stali: Toni Pori, Martin Paradiž, Lea Kos in Gabrijela Golob (mladinci-ke), Rok Sagmeister, Mojca Škratek in Teja Pešl (kadeti-nje) ter Staš Slabe, Karin Oto in Jera Majerič (dečki in deklice). V Zagrebu je potekal tradicionalni dvoboj reprezentanc Hrvaške in Slovenije v kategorijah mlajših članov, mladincev in kadetov. Iz Fužinarja je barve slovenske izbrane vrste zastopalo kar 14 plavalcev in plavalk. Po dve zmajgi so dosegli Dugonjič, Sagmeister, Paradiž in Skratkova, po eno pa Odrova, Milerjeva in Plaznikova. NAMIZNI TENIS. V začetku marca je bilo v Cerknici 16. člansko posamično državno prvenstvo in prvič v samostojni Sloveniji so medalje osvojile tudi igralke ravenskega kluba. Manca Fajmut je osvojila dve bronasti odličji, in to med posameznicami ter v mešanih dvojicah z Juretom Koščakom iz Murske Sobote. Druga igralka Inter diskonta, Natalija Lužar, si je priigrala srebrno medaljo v mešanih parih z Gregorjem Kocuvanom iz Murske Sobote. V marcu sta bila odigrana dva kroga v prvenstvu 1. državne lige. Igralke Inter diskonta so doma premagale ljubljansko Ilirijo s 6 : 2 in v Velenju ekipo domačega Tempa s 6 : 0. Manca Fajmut je nastopila v članski izbrani vrsti na evropskem prvenstvu konec marca v Beogradu. Tako slovenska moška kot ženska reprezentanca sta na prvenstvu osvojili 22. mesti. V posamični konkurenci se je Fajmutova, po zmagi nad Anno Schlungs iz Luksemburga s 4 : 1, uvrstila v drugi krog, kjer je morala priznati premoč Kitajke v španski vrsti Fang Zhu. Na Ptuju je bil 31. marca in 1. aprila finale mladinskega ekipnega državnega prvenstva, kjer je nastopilo po osem najboljših ekip. Naslove državnih prvakov so osvojili mladinci Mute in mladinke Ptuja. Igralke^ Inter diskonta Fužinarja, Manca Fajmut, Polona Župane in Katja Šapek, so pod vodstvom trenerja Boža Šetine osvojile 2. mesto po porazu v finalni tekmi z domačo ekipo. KEGLJANJE. Prvenstvena sezona v slovenskih ligah je bila končana 24. marca. Naslove državnih prvakov so osvojili kegljači mariborskega Konstruktorja in kegljačice Miroteksa iz Celja. V različnih ligah je nastopilo 7 koroških ekip. Vl.A-ligi so kegljači Interokna iz Dravograda prvenstvo končali na 7. mestu, kegljačice Slovenj Gradca pa so bile med desetimi ekipami zadnje in so po 17 letih izpadle. V prvi državni ligi jih bodo nadomestile kegljačice Korotana s Prevalj, saj so se uvrstile na 2. mesto v 1. B-ligi (prva je bila druga ekipa Miroteksa). Tudi kegljači prevaljskega kluba so osvojili 2. mesto v 1. B-ligi. Na lestvici sojih prehiteli edino kegljači Bresta iz Cerknice. Slovenjgradčani so prvenstvo sklenili z uvrstitvijo na 7. mesto. Obe ekipi Fužinarja Petrola Energetike sta sezono 2006/07 končali z uvrstitvama na 3. mesto. Ženska ekipa je bila tretja v 2. ligi, kjer so 1. mesto osvojile kegljačice Radenske, moška pa v 3. ligi vzhod, kjer so si uvrstitev v višjo 2. ligo zagotovili prvouvrščeni kegljači Impola iz Slovenske Bistrice. 25. marca je bilo sklenjeno tekmovanje v občinski kegljaški ligi. Ekipna zmaga je pripadla kegljačem Kralja Matjaža iz Mežice pred Društvom upokojencev Ravne in ekipo ŠTG Ravne. Med posamezniki so bili najboljši: registrirani: 1. Jože Razdevšek (Kralj Matjaž), 2. Zdravko Štavdeker, 3. Viktor Podjaveršek (oba Energetika), neregistrirani: 1. Danijel Novotnik (Kralj Matjaž), 2. Edi Kopmajer (DU Ravne), 3. Alojz Napotnik (Kralj Matjaž). Najboljša posamična rezultata sta v osmih krogih dosegla: Jože Razdevšek (600) in Danijel Novotnik (602). ODBOJKA. Z zmago 3 : 0 nad igralkami Mislinje v koroškem derbiju na Prevaljah so odbojkarice Prevalj osvojile 2. mesto v prvenstvu 2. lige in si znova pridobile pravico nastopanja v najvišji državni ligi. Prvo mesto so osvojile odbojkarice Ptuja, ki so se prav tako uvrstile v 1. ligo. V moški 2. ligi so Mežičani osvojili 7. mesto. V 3. ligi za moške so zmagovalci postali odbojkarji Turbine iz Selnice. Končna uvrstitev koroških ekip: 3. Mislinja, 6. Fužinar II., 7. Partizan Črna in 10. Vuzenica. V ženski 3. ligi so 1. mesto osvojile odbojkarice Murske Sobote. Koroške ekipe so se uvrstile: 4. Partizan Črna, 5. Dravograd, 6. Mežica, 9. Slovenj Gradec in 12. Vuzenica. Na zaključnem turnirju državnega prvenstva kadetinj 1. aprila na Prevaljah so zmagale odbojkarice Luke Koper, ki so v finalni tekmi s 3 : 0 porazile ekipo Jesenice Bled. Tretje so bile kadetinje Prevalj. Za najboljšo igralko turnirja so proglasili Ano Skarlovnik (Prevalje). ALPSKO SMUČANJE. Zadnja tekma vzhodne regije za cicibane v slalomu je bila 31. marca na Rogli. Od Fužinarjevih upov je bil najboljši, tretji Jon Lihteneger Vidmajer. Četrta je bila Tanja Bobek, peti Rok Lačen in sedma Jure Potočnik in Mija Čebulj. Na Kopah so sočasno izpeljali superveleslalom za prvenstvo vzhodne regije za dečke in deklice. V kategoriji mlajših dečkov so se od 7. do 10. mesta uvrstili smučarji Fužinarja: Luka Potočnik, Jan Kunc, Gal Cirar in Luka Pušnik. Nika Kamnik je bila 13. Med starejšimi dečki je bil Jure Fesel tretji, 12. Jani Kušnik, 13. Luka Cirar in 14. Matjaž Plešivčnik. ŠPORTNO PLEZANJE. Peta in hkrati zaključna tekma prvenstva vzhodne regije Slovenije za mlajše kategorije je bila 31. marca v Celju. Končne uvrstitve plezalcev AK Ravne mlajši dečki in deklice: 1. Andraž Karničnik, 2. Živa Ledinek, 3. Gregor Vezonik, 6. Lea Špiler, 7. Klemen Dretnik. Starejši dečki in deklice: 4. Polona Pušnik, 6. Alja Repas in Urban Anželak. Med 17 klubi je ekipna zmaga pripadla plezalcem in plezalkam Celja pred Ravnami in Slovenj Gradcem. ŠAH. Tretjega odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu se je na Ravnah udeležilo 34 igralcev. Presenetil je z zmago mladinec Sandi Krivec (A lizing Slovenj Gradec), ki je uspel zbrati vseh sedem točk. Drugo mesto je zasedel Zdravko Burjak iz Črne, tretje Branko Špalir iz Slovenj Gradca (oba 5,5 točke). Ivo Mlakar NAGRADNA KRIŽANKA št. 133 Nagradna križanka št. 132; rešitev vodoravno: ABECEDARČEK, RADIOAMATER, NIN, NRAVI, ISAR, KRIVEC, KE, ADAC, OSA, ARIJA, OB, TR, TAI, ROAR, OKA, KADILAK, BOKSIT, SADE, IRAN, ARAS. Žreb je odločil, da vstopnice za ogled Tehniškega muzeja v Bistri prejmejo: Zdravko Franc in Franc Videtič, oba iz Sistemske tehnike, d. o. o., ter Vera Krevh Lesjak, Ravne na Koroškem. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 133: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 4. 2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. SAMICA KONJA PODRO- ČJE NAJVE- ČJIH GLOBIN BORIS LENA- RT 1. IN 2. VOKAL LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV RODEZI- JSKI POLITIK SMITH SAMO VRBOLE TABE- LARIČNI PRIKAZ PODAT- KOV JEZERO NA FINSKEM JAPON- SKI LOK TOVAR. V CELJU SKRIVNI MAGIČNI NAUK, VEŠČINA K LETANJE OKROG ČESA J BIZMUT ŠKOT- SKO MESTO HINKO NOČ NEMŠKI SKLAD. U AVT. OZNAKA RIJEKE GRŠKA POKRAJI- NA REKA NA BAVARSKEM GORA NAD POS- TOJNO FERDI- NAND F D MESTO V VZ. ISTRI OLIVER HARDY NIKO DREN O O ANGL. SVETLO PIVO Ž. IME ANICA FRANC. SLIKAR HANS K IZDE- LO- VALEC SIT SKUPEK CELIC OTO ABRA- HAM LUKNJE ZME- NEK A I GLAVNI ŠTEVNIK POLOŽAJ PRI JOGI VOJVO- DINEC DEL JADRNI- CE R FOTO- GRAFIJA CITROE- NOV AVTO S „ČISTO" V ZDRAV- STVU P ATA, OČE ANDREJ KOKALJ IZVRŠNI SVET AM.FILM. IGRALKA WEST IF DRŽAVA V AFRIKI AVSTR. SMUČAR HANS IKO IKAR, PRVI LETA- LEC Tokratne nagrade so v znamenju proizvodnje v podjetju Noži Ravne. Nagrajenci pa ne bodo dobili t. i. industrijskih nožev, pač pa nože za rezanje kruha. IME IN PRIIMEK: PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: