THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA, Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO t Za vero In narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI INJtJRADNO GLASILO^PJ^H^VMUETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 193. .NAJSTAREJŠI, IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 9LOVENSK* • LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« 1 Slovenski kat. shod v Springfield, III. CERKVENA SLAVNOST V CERKVI SV. BARBARE. — SLAVNOSTNA PRIDIGA DUHOVNEGA VODJA K. S. K. J. REV. J. J. OMANA.— POSET SHODA OD STRANI PROMINENTNIH DRŽAVNIH IN MESTNIH U-RADNIKIH. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 3, 1925. LETNIK XXXIV. ZVEZDOSLOVEC JE NAŠEL NOV KOMET. kaže, kako visoko spoštuje me-| sto Springfield ne toliko Slo vence, temveč naudušeno delovanje g. župnika Mažirja. To smo posebiK) videli in culi iz ust raznih gpvornikov, ki so nas prišli pozdravit k temu banketu. 2e dopoldne smo čitali springfieldsko časopisje, ki je imelo na Vrominentnem mfes^u, krasno poročilo o našem katoliškem shodu in o Slovencih. Tudi to je nam takoj pogledalo! isto povest o velikem uplivu g. Ko smo se vrnili nazaj k sv. Barbari začela se je takoj sv. maša. V župnišču pa je čakalo nas neljubo presenečenje, br-zojav mil. g. škofa Griffina, da je v bolnišnici bolan, da torej ne more priti. Poslal je pa svojega zastopnika, č. g. pod-kancelarja, da ga je zastopal. Mesto škofa je potem imel sv. mašo č. g. duhovni vodja Rev. J. J. Oman ob azistenci Rev. Kazimirja Cverčko, O. M. C. sj$v. župnik iz Indianapolis, Ind. in Rev. Bernarda Ambro- j župnika \ naši illinoiški presto-j žiča, O. F. M. profesorja bla-iiici. Prvi*je pozdravil navzoče goslovja iz Lemonta. V prizbe-1 župan mesta Springfield Mr. teriju je pa bil še zastopnik Bullard in je zaklical v imenu mil. g. škofa Rev. Justi in še en vsega meščanstva prisrčno do-drug duhovnik in Rev. K. Za- brodošli! "Vse mesto se veseli krajšek, O. F. M. župnik iz z vami in vas pozdravlja danes leskopu na Yerkes opazovališču v Lake Geneva, Wis., s kate-Chicago. Med sv. mašo je do- in nas veseli, da ste prišli." Po- rim je našel novi mali komet, ki je znan v ozvezdju kot "lov-maČi g. župnik najprej lepo tem je pa v- lepem govoru pri- ski pes." pozdravil v imenu župnije vse povedal zgodovino mesta navzoče gospode duhovnike, Springfielda, kako so bili usta-glavni urad, posebno predsed- novniki mesta naudušeni do-nika g. Grdina in gl. tajnika in moljubi, kako so imenovali prosil božjega blagoslova na mestne ulice po imenih vseh! njih delovanje za napredek j dotedanjih predsednikov. Ta- _ ^ # i - katoliške vere med ameriškimi ko izraža cejo mesto veliko ide- Vihar v Floridi zahteval svoje Operatorji zavrnili Pinchotovo I I Na sliki vidimo profesor George Van Biesbroecka pri te- STRAŠANSKI VIHAR V, FLORIDI; 12 MRTVIH. , TRDOVRATNOST PREMO-GARSKIH BARONOV. Slovenci. G. duhovni vodja pa je imel slovensko slavnostno pridigo,., , , . ki je bila nekaj posebnega. V .javljam složno s predsedm jo edinosti in zvestobe do mož. ki sa vodili narod. Moč je samo v edinosti in slogi, ako delajo. naudušenih in ognjevitih bese- kom in enako ako delajo fara- žrtve; veliko število ranjenih, materijalna škoda je o-gromna. — Oblak se vtrgal v Miami. Tafnpa, Fla. — Od tukaj po- predlogo za rešitev krize, ki vlada na polju antracita, kjer ie tri mesece počiva vse delo. .Philadelphia, Pa. i— Premo- dah ie razlagal kako nesrečen'™ s,ožno a svojim župnikom in v . ■ W.1 ti- nesrečen dru5tveniki s svojim predsed- rocaJ° ° groznem viharju, ki je garski baroni so trdovratni. !„"** 0Zaspi nikom. Tako 'moramo tudi dr- divJaI nad pokrajino. Dvanajst Zavrnili so predlogo gu^emer- ^ ^vlfJnil K Z j žavljani. Zato nam dobrodošli. *™cev> ki so se nahajali na po- ja Gifford Pinchota, kateri si je zi\ ijenja. k.iko se do ^ fc. hQČete deUti z nami in steljah v poslopju katero je vi- prizadeval obe stranKi pripra- nas podpirati, zidati z namf. har PoruSiL je, našlo žalostno viti do pogajanj in predlagali Proč pa z vsemi, ki hočejo po- smrt» najbrže je število mrtvih da bi se z delom takoj pričelo, dirati, kar so naši veliki možje še večje, kar pa še ni ugotovlje- Premogarji so pokazali resno sezidali, zakar so naši veliki no. Ranjenih je veliko, število, voljo za spravo, a operatorji možje delovali in trpeli in tudi Največ je trpelo zapadno nečejo ničesar slišati o poviša-dali svoje življenje. Tu ni me- obrežje in mesto Tampa. nju mezde, tudi s£ ne strinjajo Miami, Fla. — Miami je bilo s takozvanim "checkoff." Ta strašno nesrečnega čutil takrat, ko se bo prebudil v večnosti in videl svojo nesrečo. "Ko bi bila ta strašna nesreča samo za nekaj let' je rekel, "bi lahko mi rekli: Prav mu je! Zakaj pa ni hotel slišati klica svoje cer-,^ ^ J ■ ^ ..m Amerika m,ami, na.— Miami klicala foHkrat'°da "naT vatene ne <*opade'! Ti naj gred°' kjer STl"T* P^^T 7 p0n" trdovratno* je celo stališče po-1-7 unanJa ni hati T^r« . se jim' dopadlo, nas pa naj aeijek, ko je aez ni KaKor iz tisnila še dalje v teman kot. Z Tm ninlomAP* miru puste! Pohvalil je ka- ,škafa' ulice so bUe spremenje- Danes je cela stTar ulm kjer je se za nost. iu moramo pa slovence da SQ položili ne v potoke. Deževalo je nepre- bila pred tremi meseci ko se je re vež e^°K lic a T i e LrinTfie'l d" .venec na *r°b ene*a izmed 12 ? "T™1* ***** zače,a in kakor z*leda e\ eze. Klical je bpnngneia- največjih mož v naši ZKodovini. m bozrjavna ter telefonska na- §e na veliko slabšem stališču. daTe ST cerktv čiiati svojfrn^Abrahama Lincoln«, ki počiva P^ava je veliko trpela. Vse To je vse skupaj le poteza vernikom na adventno nedeljo. 'Bratje zdaj je čas, da iz spanja vstanemo." Dokazal je ne-spamet izgovorov, katere imajo taki zaslepljenci. Dostikrat naši ljudje odpadejo od vere, ker jim razni časniki ali odpadniki pravijo, da ni Boga. Verjamejo jim slepo. Ko bi jih ravno ti možje prosili 50 dol. na posodo, ne zaupali bi jih jim. Ravno tem ljudem pa zaupajo nekaj, kar je nezmerno večje vrednosti — svojo dušo. Ali jim ti možje prineso nepo-bitne dokaze, da ni Boga?'da ni večnosti? Ne. Samo trdijo jim to. Toda so to kaki učeni možje ? Ne ! O veri so toliko poučeni,-, da še, šest resnic ne Abrahama Lincolna, ki počiva . I | | I v Springfieldu, ker so s tem trgovine so bile zaprte, zgleda- operatorjev, kateri si sami žele pokazali, da hočejo tudi oni iti |l0 na sodni.dan. ( konca stavke, a hočejo s tem 1« za ideali tega velikega moža. I , 0 strašiti delavca, da bi mu upa- Jako pohvalno se je pa izrekel DEVET < OSEB NAŠLO ŽA- del Pogum v njegove^ pravič- o delovanju Father Mažirja, katerega ljubi celi Springfield, je rekel. Vsi občudujemo njegovo požrtvovalnost za svoj narod in svojo vero. nik trgovski zbornice mesta LOSTNO SMRT NA KRIŽIŠČU. Blyetheville, Ark. — Tukaj se je dogodila velika nesreča ko je avto v katerem je bilo Za njim je govoril predsed- peset °seb zavozil na progo na križišču, ko je baš v tistem tre- Springfielda Mr. Jacks. Tudi inotku Pridrvil osebni vlak in on je pohvalil malo sv. Barba ro in poživljal farane, da bi sodelovali s svojim duhovnikom. Izražal je posebno svoje veselje nad novo dvorano, ki je potrebna vsaki župniji, posebno za mladino. Kaj se da doseči s krepkim sodelovanjem je kazal zadel v vozilo katerega je sunil daleč proč. Na mestu je ostalo nem boju in se podal. DRZENBE6IŽ JEČE. Dva mlada jetnika sta napravila iz rjuh vrv in se spustila preko visokega obzidja Bridewell jetminiee na svobodo. Chicago, III. — Med nebom . „ in zemljo sta visela v smrtni devet oseb mrtvih, ena se Pa neVarnosti dva mlada jetnika, bori s smrtjo Žrtve so bile vs, Timoth c |n w člani ene družine, m sicer far- Coggiano> stara po 23 let ko marja Clem Oxforda. - tsta se spustila raz visokega ob_ zidja Bridewell jetnišnice po Širite amer. Slovenca. znajo. Ali ni to skrajno lahko- ^ vspehe združenih dr^av. Tu im^iuTtukTvTpri^fiel^l »J«? ^d.Be.^yto.dk velik del svojih rojakov, ki so to naredili. So ti pametni možje in žene?" — Govor je bil v vrvi, katero sta si napravila iz rjuh. Ko so bili ostali jetniki pri s svojo tradicijo, vsak s svojimi Se pogovorimo. Največ težav maši, se je nudila gori omen j e-idejami, od najrazličnejših povzroča na svetu nesporazum, nima jetnikoma prilika, da iz-krajev celega sveta. Tu je sicer ker še ljudje med seboj ne po- vedeta načrt, katerega sta že k ' k»r i p dnio vsem velika nevarnost, da bi te tako govore, ker vsak svojih idej in dolgo gojila in sicer priti/ na resnici neKaj, Kar j . 1 različne^ mase ne sodelovale misli ne prinese na skupni pre- svobodo ter vživati življenje v ^frJovorn Tp mel Rev* skuPno' temveč vlekla VSaka tres' k^'er se iz vseh zbere' svoji mladosti. vensKem govoru je i na gyoj6 gtran y Londonu na je reg dobrega in zavrže kar je Ko gta na gvojem hegu Kazimir tvercKo, m. v,. » Angleškem se skoro sami An- slabega. Želi, da bi katoliški in še na vrvi ju je videlo mnogo slovasKi go\ . jgleži, v Berlinu so skoro sami Slovenci še nadalje krepko so- pasantov, ki so šli mimo po Ca- po sv. maši je sledil takoj Nemci, v Ljubljani skoro sami deloVali z ostalimi državljani Iifornia ave., Tudi jetniški paz-banket v novi cerkveni dvorani. Slovenci. Družijo jih iste tradi- za blagor in napredek naše ve- nik Floyd Tafel, je zapazil kaj Slovenske žene in dekleta žup- cije, iste navade, isti ideal. Tu like in lepe domovine. Proč pa se godi, a predno je dal signal nije sv. Barbare so nam pripra- drugače. Mesto Springfield,- z vsakim prekucuškimi" ideja- za alarm sta bila begunca že vile okusen obed za sto oseb. kakor skoro vsako mesto v mi kakega Lenina, ali Trocki- na mimoidočem tovarnem vla-Pri glavni mizi so sedeli poleg Združenih državah, ni tako. ja. Kdor hoče pa te ideje, pa tu ku in daleč proč od zasledoval-slovenskih odličnih gostov tudi Tako različni elementi. In ven-, ni mesta zanj. Rusija jih inra, cev. Takoj se je organizirala ameriški najprominentriejši dar velike ideje naših predni- tja naj gredo. j skupina detektivov, ki je bila možje mesta Springfield, kar kov nas združujejo. Zato tre- (Dalje sledi.) i poslana za drznima tickomra. KRIŽEM SVETA. v —————— — London. — Princezinja Mary vikomtesa Lascelles, edina hčerka angl^ke kraljevske dvojice pričakuje v kratkem obiska Mrs. Štorklje. Princezinja je že mati dveh otrok. — Ženeva, Švica.' — Odposlanci Kitajske in oni Abd-el Krima, voditelja Rifijancev so na potu v Ženevo, da prisostvujejo seji liginega sveta, ki se bo obdržaval dne 8. dec. Obe delegacij i4»osti zahtevali ligino pripoznanje. — Fez, Maroko. — Tukaj je divjal strašanski vihar, ki je napravil veliko škode na francoskem letalnem postajališču. Tri osebe so bile mrtve in 20 ranjenih. Deset letal je bilo ze-(lo poškodovanih in del glavnega stana je razdejan. • — Nashville, Tenn. — Miss Louise Warren se je naveličala življenja in izvršila samomor. Njen zaročenec, Philip W. Turner pa ni mogel preboleti žalosti, sledil je zaročenki v smrt ;— s kroglo si je končal življenje. V'kratkem bi se imela poročiti, kaj je bilo vzrok tega ni znano. — Pierre, S. D. — Andrew Marvick, iz Sissetona, bivši komisar je naznanil svojo kandidaturo za guvernerja na republikanski listi. — Nice, Francija. — Miss Mary Burke iz Chicago iu Douglas Chapman, angleški a-viator sta bila tukaj aretirana, ker sta prehitro vozila z avtom in povozila nekega moškega, kateremu je avto pomečkal o-be nogi. — Chicago. 111. — Ezra Nail, star 28 let, stavbinski delavec je padel iz 12. nadstropja Jewelers poslopja in bil na mestu mrtev. — Quebec. — Končana je stavka čevljarskih delavcev, ne da bi se prišlol do sporazuma. Delavci so se vrnili nafdelo na prigovarjanje Mgr. Langloisa, a pogajanja se vršijo še nadalje. Okoli 3000 moških in ženskih je prizadetih. — Pariz. — Tljkaj se nahajajoča Amerikanka Mrs. Regi-na Williams, je naznanila poli-t' ciji, da je bila oropana zlatnine v vrednosti 520,000. • I — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Lake Forest in na-| pravil $10,000 škode na poslopju, ki se nahaja na lastnini Louis Swifta. — Kewanee, 111. — Štorklja je prinesla Mrs. A. Moreno iz De Pue dvojčka. Pri tej družini je pa ta dolgoklunka tako 'radodarna, da je pustila v o-^emindvajsetih mesecih že 6 otrok. I _ New York. — Bela vrana med črnimi je Robert; N. Neill, ki je pred 25. leti prenehal z obratovanjem dobro idoče kupčije, zato, da je imel čas skrbeti za sirote brez starišev. V temu času je našel 1950. sirotam preskrbo, za kar je porabil veliki del svojega premoženja. Sedaj pa je onemogel in želi stopiti v pokoj. evropejski narodi so podpisali locarnski i pakt. London. — Z priprostimi — a ganljivimi ceremonijami so zastopniki evropej&kih narodov podpisali zgodovinsko , pogodbo, katero so sklenili v Locarno. To se je izvršilo v Londonu v takozvani "zlati sobi" v po-( slop ju zunanjega ministrstva. -o---j ŠIRITE "AMER. SLOVENCA.". Iz Jugoslavije sijajni vspehi dr. korošca v dalmaciji. — vse Časopisje se bavi z govori dr. korošca. — druge zanimive vesti. O Dr. Korošec v Dalmaciji. ju Maksu Fakinu prerezali še Dr. Korošec je imel sestanek drugo oko, tako da bo siromak v Dubrovniku. Zanimivo je, da zdaj popolnoma slep, rudarja so radičevci napeli vse sile, da Lebarja pa močno ranili v pr-bi dr. Korošcu onemogočili vse sa. Iz Terezije šo enega prine-stfke s tamošnjim prebival- sli v bolnico, dva "blesiranca" stvom. V kolikor je njihova sta pa sama prišla. Klali in te-agitacija imela premalo vspe- pli so se na vseh koncih in kra-ha, v toliko naj bi jim poma- jih. Policija, komaj je bila pri-Igale policijske oblasti. V stra- peljala nekega zemljemerca v hu pred ljudsko obsodbo gredo bolnico, ki je bil napaden od radičevci tako daleč, da se po- Volajevega hlapca, že je bila služujejo vseh tistih*metod, ki klicana na Terezijo; dospevši so bile za časa PP. vlade v na- tja, pa so jo spet že klicali na .vadi. ! pomoč k Dolinšku. Tako sta Dr. Korošec je, burno akla- imela policija in orožništvo ce-miran, imel velik govor. Orisal lo nedeljo dovolj posla, drugi je današnji RR. sporazum in dan pa so gnali vse to pretepa-potrebo pravega bratskega če v zapore. — T^podivjano-sporazuma. Ob burnem odo- sti bi bilo potreba posvetiti vso bi "avanju občinstva je dr. Ko- pozornost. Veliko let *je bil rošec naglasih da sedanja na- mir, hočemo gar tudi zdaj imeti. rodna skupščina ni pravi izraz -o- ljudske volje in da je zato po-1 Nesreča, polnomii pravilno, da kralj te Pri popravljanju žužember-skupščine ni osebno otvoril niti škega župnišča se je pred ne-marca niti sedaj, kakor so ne- kaj dnevi pripetila težka nekateri krogi mislili. zgoda . Pri betoniranju zidne-Opozicija zahteva v interesu ga venca pod novo streho se je države in prebivalstva novih delavcem podrl strop in petero svobodnih volitev, da bi Srbi. jih je padlo z višine 8 metrov Hrvati in Slovenci izvolili zako- na tla. Eden si je zlomil nogo, nite svoje zastopnike, ki naj(drugi roko, tretji si je kost na izvedejo iskren bratski sporazum, katerega nujno narekuje kriza naše notranje in zunanje politike. roki nalomil, četrti se je močno pretresel. Na mesto nesreče pihiteli zdravnik dr. Pavločič jim je rtudil prvo pomoč in od- Govoreč o zunanju politiki redil, da so jih prepeljali v bol-naše države je dr. Korošec na- nišnico in v.Kandijo. Peti po-glasil, da more imeti naša dr- nesrečenee je priletel najbolj žava edinega močnega prija- na da so ga morali telja v ruskem narodu ■o izkopavati iz desk in opeke. kupa tramov, Vsi so se bali Intervencija za zvezo Sloveni- zanJ najhujšega, ker ni bilo je z morjem. j čuti od nJega niti vzdiha. On pa V Belgrada je prispela velika J.e n™1™ čakal, da so odstrani-deputacija gospodarskih za- !i vse ruševine z njega, potem stopnikov, da intervenira pri pa sk°čil popolnoma nepo-merodajnih činiteljih za čim- škodovan P® koncu. "Ej, zidar prejšnjo izgotovitev programa,|se kaJ nerad ubije," je rekel ki naj bi vezal Slovenijo z smeje se, malo se je otepel pra-morjem. V tej deputaciji se na-(hu in šel zoPet na delo. hajaio med drugimi: dr. Šuk- -0- lje, Fr. Šuklje, dr. Sajovic, Kaj-fež, Leitgeb in sušaski župan Železniška nesreča. Ponoči o Vseh svetih je pn klubu. ^^ v v («i oukjuo rv i ^u pall ~ i--- Kučič. Deputacija je obiskala postaji Sta]ač v Srbiji brzovlak vse klube, bila je tudi v Jugosl.j P°voziI v<>z. na katerem se je " ■ • ' j vozila kmetska družina Uroše- I vič z neke svatbe. Vsega je bilo na vozu šest oseb. Ob nesreči je ostal mrtev gospodar Uro-I se vič z ženo in hčferko, drugi IZ TRBOVELJ. Krvav plačilni dan. Ne mine plačilni dan, ki je dvakraV v mesecu, da bi ne bilo pretepov so bili 'težko ranjeni med delavstvom, kjer sodeluje navadno tudi nož in celo seki-Va. Vsak ta dan se mora ijneno-vati krvavi dan. Delavec, telesno izčrpan, zavžije po neredni hrani nekaj kozarcev zanj uničujočega vina, ki ga celih štirinajst dni ni poskusil, in posta- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. , ^ AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s poŠto in zanesljivimi bankami v ne potem korajžen in nasilen J s° _ . ..... • , , * i stavljene prejemmku na dom ali na Dobro bi bilo, od plačilnih dne- zadnjo pošto točno in brez vsakega vih gostilne zapreti, ker .ta div- odbitka, jost se je že preveč razpasla. V nedeljo so v Žabji vasi že na enem očesu oslepelemu rudar- IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, kr ga bo dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj-stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjasko prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem! Stane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Naše cene za poiiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj4 sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. 1,000 — Din. 2,300 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir 200 — Lir _ 500 — Lir _ $ 9.55 $ 18.75 $ 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 31.75 1,000 — Lir -$ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja £estokrat menja, dostikrat docela nepričakovano,, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakaiejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.' DOLARJE POŠILJAJO MI TUDI ' V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO .„ ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK Lemont, III.. 455 w. 42nd St, New York; N, IHs Lr "AMERIKA NSKI StOTENEC" A VfflTDIir A ircirk Cf AVVVVrl "ProsvetaV pravi: "Slovensko književnost, ki je res nekaj ^^nlUClllLAJV 51 A.1 V JBiNiLl' vredna, so uatvariii šele Prešeren, Jurčič, Stritar, Levstik, Tav- L ■ .i .-c . .. . * f—. 'SJ... M. I ^^■■■MM^^BHMMBHH Prrl jp nftjirtfU*, j« »lovendri K«t v ^merilci. 7 Ustanovljen l«ta 1891. Lshaja vm|c 4*9 raxun nedelj, pon-deljkov in daovov po prasnikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta Naročnina: .$5.00 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto____6.0Q Za pol leta___3.00 ThJ fjrrt »ad ^ oldert Slo-1 čar, Cankar in drugi, katere je slovenska duhovščina aovraži-, 'la ne pa podpirala." Seveda "Žarkometu" na ljubo,»ni bilo tedaj pred temi književniki nobene druge književnosti, katera je, sajnoobsebi umevno, morala obstajati, da je vzgojila citirane pesnike in pisatelje. Zidar, ko zida hišo prične, po Pro-svetinemi receptu, zidati od zgoraj navzdol tako, da visijo opeke kar v zraku: Published by: EDINOST PUBLISHING CO- Address of publication office: 1*49 W. 22nd St, Chicago, UL 'Phone: CanAl 0098. Subscription i for one year--- 2.501 For half a year- .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year --- For half a year------- . ■ "Gradove svitle zida si v ojblake, Zelene trate stavi si v puščave," Rev. B. A. t Drobtine iz stare domovine. Ne vidi svoje, (marveč tuje le napake! Kako je pa omenjene pesnike in pisatelje katoliška duhovščina vsestransko podpirala, ne pa sovražila, nam pričujejo J-JjJj naslednja dejstva: "Slovenija se ne bi nikdar mogla ponašati s Prešernom, '"O, France, na, pojdi pit!" "Kdo je, zanič?" je trdo ponovil vprašanje France. "Kaj se brigaš za ^gobezda-ča," je dejal Tone. "Saj veš, da ne ve, kaj govori. Pit pojdi r i "Kdo je zanič?" je v tretje vprašal France in stopil pred Janeza. Janez je iskal besed, svet nego se gleda iz zakajene gostilne......" Gostilničar je postal nervo- ^ zen in je šel trikrat po vrsti! skozi vrata ven in noter "$u* purfla!" Cankar piše : Laž ima kratke noge. Samo par šusov iz raznih list POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate'da ga ni vzel k sebi Jijegov stric Jožef Prešeren, župnik na plačan. Obnavljajte naročmno točno, ker s tem veliko pomagate lista. TvVtpnnjn pod Šmarjem na Dolenjskem; temu blagemu stricu DOPISI važnega pomena }ta hitro objavo morajo biti doposlani na' se imt* za zahvaliti slovenski naj-od za prvaka slovenskih pes-nredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za sadnjo številk«* nik0v, kajti on ga je izdatno podpiral ves čas njegovega uče- dokler ni prišel do svojega kruha." (Dobesedni citi*t: v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne oeira. Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Actof March 3, 1879._______ -Oča, takoj grem", je dejJl slovenskih naselbin pa bo gl. France, "nič se ne bojte, vaši odbornikom S.N.P.J. se nog backi se ne bodo kar na prvo zmanjkalo. besedo spreobrnili......" ! cudnr ste Prosvetarji. _ | Miha se je premaknil na 'sto- Ni Boga, ni hudiča (razven pa jih ni našel, Miha je pa de-lu in Tone je pogledal kvišku, mene), m duše ni posmrtnega j al na ušesa Tonetu: "Ti, tale1 "Ampak samo to vam še en- življenja m odgovornosti, m France je — špicelj." 1 j krat rečem," je krepko ponovil ^eha, m torej tudi lazi, nam Pa France je slišal tudi to in France, "država ni prav nič Jo pa ponujate kar na ausver-je rekel: * I zanič, fantje, ker ne veste, kak- k*uf. Hvala lepa! "Fanje, ali je Janez prav go- šno zabavljanje je pametno in posveta piae : da bi ata Za-voril?" kakšno neumno. In če bodo na- vrtzuk lahko bil moj oce. Ne "Saj smo mu rekli, naj mol- K ljudje tako kunštni kot ste maram take zlahte. Bojimse, či. da ga kdo ne sliši." * | vi, bo vlada še dolgo zanič in da bi mu na repek stopil. Sem "Aha, samo zato, da ga kdo seveda boste nazadnje vsi sku- bolj ponosen na dr Preserno- kako in kaj naj piše. (Konec jutri.)" Lawndalska laterna. ■ i * Pred par tedni je priobčil naš list članek: "Slovenska duhovščina in slovenska književnost," kjer se s popolnim upravičenjem opisuje v kratkih potezah zasluge slovenske duhovščine na slovenskem književnem polju. "Prosveti" z dne 17. novembra t. L ni bilo to po volji ali pravzaprav gospodje pri Prosveti niso mogli to mirno požreti, ker najbrže bi isti radi videli, da bi kdo njim pel slavo za njih "zasluge", kajti v "Žar-kometu" posvečajo skoraj celo kolono omenjenemu članku z namenom potemniti in počrniti, kolikor je pač le mogoče svitlo luč sv. vere, s katero je prežeta skozi in skozi naša književnost. Kar smo v omenjenem članku napisali, to niso samo potrdili in izpričali sloveči znanstveniki, zgodovinarji in preizkušeni poznavalci slov. književnosti, ki so skrbno in nepristransko preiskali razne zgodovinske vire, temveč to mora potrditi vsak pošten Slovenec, ki količkaj zasleduje početek in razvoj slovenskega slovstva, naj si bo tega ali onega mišljenja, da le ni skrajen fanatik ali pustolovski fdijot. Početek in razvoj slovenske književnosti ni za pripisati Lemont, m. nikomu drugemu, kakor .edino le požrtvovalnim sloyenskim j Spoštovani g. urednik:--katoliškim duhovnikom, kateri so že v devetem in desetem I Dovolite, da \ am nekaj naj stoletju podali Slovencem pisano besedo v obliki slovečih ro- pišem o svojih vtisih pri obeh -o-- _ kopisov. Slovenski duhovniki so pričeli torej delovati za raz- šaljivih predstavah v nedeljo Adair, la. voj našega pismenega jezika dobrih 600 let prej, predno so se ob dveh popoldne. — "Zdrav- Precej časa se ze nisem ogla-oglasili slovenski protestanti. Ako veste vi v tem oziru za ni kov »treiiuk » Niaera pnea- sil v našem priljubljenem listu, druge vire, zakaj jih ne priobčite, slovenska javnost vam bo|koval, da bodo vse osebe tako Moj zadnji dopis sem objavil iz zelo hvaležna. Prvi slovenski protestantski katekizem izvrstno rešile svojo nalogo, da Hamsdale, kjer nja, Dr. J. Sket.) Drugi imenovani pisatelj je Jurčič: Od druge gimnazije" d a pajfe našo lepo in dragoceno vo! Še par šusov purfla, pa bo do dovršene sedme se je nahajal Jufcic v ljubljanskem Alojzi- ' te ^ ^ ' - ---------- ievišču, ustanovi požrtvovalne slovenske duhovščine, kjer je , ' , ' _ .. , JC p ' _ . . i . ■ . . , , i doma. Pijete po ostanjah, za- užival podporo in potobno vzgojo, da se je povspel do slav- ^ ^ neira nisatelja. Pa tudi potem, ko si je Jurčič sam zamogel , * .. , . , , j u -i • • 'j • i i i • • denar, zabavljate na vse in služiti kruha, so ga duhovniki se vedno z očetovsko ljubeznijo . podpirali. Anton Janežič, tedanji tajnik družbe sv. Mohor-, ja, ki so jo ustanovili slovenski duhovniki, je navduševal mia- izobraževali in se kaj na. dega Jurčiča in tudi gmotno podpiral, ob enem ga učeč, ^ ^^ m]mm državo spravili na boben. — kmalu za starega očka, kake-Tako, fantje, pa Ifihky noč!" mu zvitorepcu. Na otroško mu Tako je torej sodil o razme-, bo udarilo! rah v naši domovini delavec Lawndalski magnati se čudi-France, organiziran v izobra-1 jo, zakaj nisem jolietski gospo-ževalnem društvu za delavce. * * 4 Kdo bi mogel reči, da dela- di povedal, kar sem glavnim prosvetarjem. Tu ste pa terno zadeli! Pravemu ste se pripo- vec France ni imel prav? Kdor čili. Za resnico in pravico se zavoljo slabe vlade zabavlja na potegnem tudi pri KSKJ. S^o državo, na našo skupno domo- poslušajte! Na zadnji konvenciji v Cleveland«! so bili izvoljeni na moj tiket vsi jdelegatje, razven treh manjših izjem. Ce bote prav pridni, vam bom hvalim solo-pevke igralko na glasovir. in spretno Rev. S. za to je pač izšel v Tibingi leta 1550., katerega je izdal protestant Primož Trubar brez nobenega posebnega napora: 1. deželni stano.vi so ga vsestranske* podpirali; 2. imel je na razpolago sem bil do pravzaprav ne vem, koga bi zadnjega marca. Od tega me je bolj pohvalil, ali dohtarja oz. zadrževalo delo, ki ga imam na profesorja, ali njegovega pre- farmi vedno dovolj. Še sedaj friganega strežnika (sanro spo- smo vedno zaposljeni s krha- tiskarno in 3. nemški protestanti so bili zelo na rokah sloven- 1 ^—...... . . , .. . m * iz razloga, da se nova vera Martin Lutra četka pri prvem dejanju je ta njem koruze, sekanjem drv itd dela nikdar ne mišljeno govorili. Ali mislite, da boste s posedanjem v ošta-ri ii in z zabavljivim gobezda- njem razmere zboljšali? Še vino, je v resnici ftevednež. stokrat poslabšali jih boste! Ljubezen do države ne sme tr-Jaz vam pa rečem, da je slabih peti, ako se že nekaj let sem razmer največ krjva vaša za- slabo vlada. Vlade gredo in zo- nikrnost in nevednost in če bo-' pet pridejo — saj jih je bito| sčasom recept dal, kako je kaj /ste taki ostali, ne bo bodočnost v Jugoslaviji menda že 14 — takega mogoče. Vam zna se za las boljša." \ država pa ostane, čeprav se- prav priti! V zadregi ste ze Vprašujoče so ga gledali in veda tudi ni večna in nezrušlji- itak ! niso vedeli, če jim kaže. da bi va. • ! Tudi A. Grdina je potom bili jezni nanj ali ne. Na pija-' Ljudstvo — zlasti preprosto mojega posredovanja pnsel v čo so pozabili in so zijali vanj ~ kajpada ne zna ločiti ved- glavni odbor. V hvaležnost za kot v prikazen z drugega sve- no med državo in vlado. Nekaj to uslugo bo vam rdeckarjem ta. France je pa sedel za mizo je temu kriva neopravičljiva privoščil tja in sem kak šus iz 1 in si naročil nokaUce. ker je nevednost, kot je po pravici svojega kanona. Je pač treba, tudi gostilničar vprašujoče gle- trdil delavec France, saj je ši- da se oblaki razpršijo iz rude- dal vanj. France si ie natočil roka plast ljudstva za parne- čih možgan. kupico in* govoril dalje. ten pouk in resno izobrazbo Rdečkarji že nekako pešate "Fantje, četrtič vprašam Ja- nedovzetna, ker išče utehe v Čisto ste oslabeli! Tudi Mole- neza. kdo je zanič? Vem, da težkih dneh v alkoholu — žal, kovi možgani na "ausverkauf" mi ne bo odgovoril, ker je ^ra- da je treba to javno zapisati! vam več ne pomagajo. Pač ža- hopetec, da bi pred m.enoj po- — namesto v resnem duševnem lostno! Kaj še vse pride. To je novi) ono neumno besedo, če- nanredku in izobrazbi...... . pač križ. še na stara leta ni- prav lahko ve, da nisem špicelj J Da se zamenjavata pojma mate miru. Tudi rdeča farba je država in vlada, je kriva do- zgubila svojo moč. Je res smo- Ne bo mi, pravim, odgovoril stik rat tudi vlada sama, saj la, ako se človeško bitje poniža U > L H. CMO ve IASIW nrtLUll*. rtlll laou o*= imvu ».. " v- - ven tega so se morali boriti proti notranjim elementom; z^ito graščinskega strežnika. Vidi, Se vedno sem v tej skim protestantom ■ ■ čim preje razširi po slovenskih deželah. Na tak način bi lah- morebiti pretiraval), oba kme- Farmarju -------I blagovolil iziaviti Miha ko vsak šušmar pojedel počeno gosko, ako mu sama prileti v ta ali oba dijaka, sodno slugo zmanjka, ako ima le veselje do ^ £ nii pravim odgovoril usta. Slovenski katoličani niso še imeli lastne tiskarne in zra- ali vladnega sela, krojača ali aela. • tudi smo imeli že ministre, ki so res do živali. Ne zna ločiti dobre- Še vedno sem v tej okolici ^^o-'-me sebe smatrali za državo'ga od slabega. Zato ne mara ■ ■I | || h ' - nevaren in prave luči. Ima rajši temo, ker element" vsak njegova dela so hudobna, bil zadovoljen' Za prvi žus purfla me je na- I H I I I je slučajno prosil moj prijatelj na North ■ | , _, _..v. . . | i_*i i e jt; i^čiiiic. LTitčtv it jtr cnu m < ia* » « r » r * J bližjo tiskaino v Nemškem Gradcu, kjer so izdali prvo sloven-.vlogo. mo katoliško, „ki je kakin io • di-uiro Kdor meče te gospode ministre v Belemgra- Side, v našem mestu. Nikakor ^ko knjigo, prvi slovenski katoliški katekizem. Žarkometar-1 "Strahovi." Kakor prejšnja minut oddaljena od moje far- [n * v en koš je du Pičila. Taka strahovlada se-'ne na South Side. Tam imate jem se čudno vidi, ^akaj ni člankar v "Amer. Slovencu" nič j burka,Aako je poskrbela tudi me, ki jo imam sedaj v naje- £ ^ lahko sebi in dru- veda ne more gojiti smisla za " ' omenil o deloviinju slovenskih protestantov. Gospodom pri ta šaloigra za razvedrilo in za mu. Za otroke se vrši poduk mno' ckoduie '" I držav o in ljubezen do nje med smeh. Kdo se pač ne bi iz srca vsako nedeljo popoldne v far- " 1 J . . | nasmejal otroško naivni veri ni cerkvi, kateri morajo k temi "F™nee, f se pojdi s svojo preprostim narodom. tvodeno učenostjo solit! je rer] Zato tudi delavec France ni kel Miha in se je spomnil zo- jmej popolnoma prav. Kadar se ^bo napisalo po-tedaj se bo slavilo in govorilo edino le "Prosveti" je doslednost deveta briga, kajti drugače bi se oni gotovo potrudili in pogledali naj prvo na nadpis, kateri se je glasil : "Slovenska duhovščina in slovenska književnost." Pod slovensko duhovščino razume pa vsak Slovenec le katoliško duhovščino, ne pa protestante. Radi doslednosti-se je člankar držal edino katoliške duhovščine, glav je o protestantih o pripadnikih Martina Lutra. Ako ste dosledni, kako morete vi potemtakem pripovedovati o "Zajedalcih" in istočasno slaviti "Kralji Matjaža", ki je skakal čez ograjo samostana v Bistri; kako morete v> priporočati yašim bolnikom zdravje, ako jim istodobno vsiljujete porodno kontrolo! -Mi vas dobj*o" razumemo, vi hočete po vsej sili skljukati poglavje o neizmernih lopovščinah slovenskih katoliških duhovnikov, a poročate pri tem o revnem duševnem stanju vaših domišljavih glav. Ni res, da bi bil dal sežgati ljubljanski škof Hren na vozove protestantskih knjig, pač pa je to ukazal cesar Ferdinand H. (1596-1637.) Škof Tomaž Hren je bil celo sin protestantskega mestnega svetnika, a je po čudežnem ozdravljenju zaobljubil postati katoliški duhovnik.' Izdal je v Gradcu slo vensko knjigo, ki je doživela do letf 1764. že devet natiskov pac velik pojav za tedanje razmere. gdč. Vere v strahove (znala se poduku. G. župnik je jako de-je uživeti v svojo vlogo in je laven mož in se veliko trudi za tej primerno tudi vplivala na dušni blagor svojih faranov. gledalce) in še bolj kuharici! Adair je mala farmarska vas. Iznajdljivost poslednje vloge ki šteje komaj okrog 800 do se je prav lepo skladala z nara- 900- prefcivalcev z okolico. V vo igralke. In teta? Res "tetov- Adairju je cerkev, nekaj trgo-sko" je ravnala s svojo nečaki- vin, farmarska banka, in to je njo in ji nazadnje dala tudi te- vse. Posebnega prometa tu ni. tovski nauk....] Mislim, da je Nahaja se ob železniški progi vsak bil zadovoljen, ko je za- "Chicago-Rock Island železnice, puščal dvorano. Zato naj bo ta Kot vidim, se naši katoliški vspeh mlademu dramatičnemu Slovenci po Ameriki polagoma klubu v spodbudo in naj mu le dramijo. Z zanimanjem sem da novega poguma. jČital vaše zadnje poročilo o Jaz sem imel smolo, da seYn zadnji kampanji za nove na-zamudil pozdravni govor in ročnike. Res, dobili jih niste tudi pesmi pod vodstvom na-! veliko, a dovolj je to, da nadarjenega prof. I. Račiča. Zato j predujete, medtem ko drugi o tem ne morem izreči svojih nazadujejo. To je pa ravno vtisbv. Pač pa z veseljem po-! (Dalje na 3. strani.)_ net na svojo kupico. "Pij z nami viruo in govori kot govorimo mi, pa boš zopet naš!" j "Fantje, vi ste seme, ponovim. Jaz sem bil tudi nekdaj šema z vami vred, vem. Toda prišel sem v mesto in tam so (Dalje sledi.) DRAMATIČNIM DRUŠTVOM IN KLUBOM več jagrov. Sezona za zajce je kratka. Dobri strelci požurite se. Sezona za kozle streljati vam je odprta celo leto. Brez zamere! Rev. Janie* Černe. P.S.:—Kaj podobnega Vam podani o Mr.Godina v kratkem. m i ji« dobro doslo, ker jim ne bo tre-j ba prepisavati ulog, temveč se j izroči igralcem kar toliko izvorne tovariši delavci spravili v (naznanjamo, da imamo na ro-'dov lista, kjer je igra objav-društvo in sem začel hoditi na kah še nekaj izvodov tistih šte-. ljena. Dramatična društva in sestanke in sem se marsikaj (vilk "Edinosti", v katerih je klubi sezite poteh izvodih, do-pametnega naučil. Med tem ko bila pred dvema letoma objav-' kler ne poidejo. Pišite po nje vi in vam podobni neumneži ljena zanimiva šaljiva igra na: posedate v zapravljivi ^gostil- -"Babilon" v petih dejanjih. — Knjigama **Amer. Slovenec", ni. ^poslušamo jaz in moji tova- Igra je zelo pri pravna zlasti 14*49 W. 22pd St., Chicago, fll. riši poučna predavanja, ki nam za predpustno dobo. Bolj smeš-| -o- odpirajo oči vse drugače nego ne igre je težko dobiti. Kakim Povejte trgovcu, da »te videli vam vaša flaša, beremo dobre sedmim društvom ali klubom j njegov oglas v "Amer. SIo-knjige in pametne časopise, ki lahko postrežemo s temi izvo-| vencu", s tem veKko koriati-nas uče vse drugače gledati vjdi. Društvom pa bo to gotovo te listu! , P0T0YANJE PO AMERIŠKIH ŽELEZNICAH, Zapadno od Chicago imajo nekatere proge takozvane spalne vozove za* turiste (tourist's slepers) ki nudijo udobno ležišče ob znatno nižji ceni kot je ona v Pullman kari. AMERIŠKE DALJAVE. Ko človek pride v Ameriko, si komaj more predstaviti pomen ogromnih daljav. Tudi oni, ki je dobro podkovan v zemljepisu, redkokdaj ima jasen pojem o ameriških razdaljih, ko pride v Ameriko. Da si jih boljše predstavljamo, dajmo primerjati nekatere ameriške daljave z železniškimi daljavami med nekaterimi evropskimi središči. Iz Dunaja do Budimpešta je 173 milj (ena milja je enaka 1609 metrom) ; do Trsta 366 milj; do Belgrada 386 milj; do Varšave ali Berlina 434 milj ; do Pariza 861 milj; do Moskve 1246 milj. * Od Ljubljane do Zagreba je približno 65 milj. Od Zagreba do Reke — 142 milj. Od Zagreba do Belgrada — 270 milj. Ravno toliko milj je tudi poj liški železnici iz Zagreba do Splita. Od Pariza (preko Mila-na-Zagreba-Ljubljane-Zagreba) do Belgrada — nekaj malo čez 1200 milj. Sedaj primerjajmo te daljave z daljavami od New Yorka do nekaterih ameriških mest. Od New Yorka do Philadelphije je 91 milj; do Albany, N. Y. — 142 milj; do Bostona — 230 milj; do Washingtona, D. C. — 227 milj; do Buffalo — 438 milj ; do Pittsburgha — 44# milj ; do Clevelanda — 621 milj; do Detroita — 690 milj; do Chi-caga — 908 milj; do St. Louisa — 1052 milj; do Kansas City — 1342 milj; do Du-lutha — 1390 milj; dO Denvera — 1935 milj; do Helena, Mont. — 2452 milj; do San Francisco — 3186 milj. Koliko časa traja vožnja? Da si približno izračunamo čas vožnje iz ■--■. ■ — ■'" 1 enega kraja do drugega, ne bomo zgreši« veliko, ako trdimo, da direktni brzovlak v dvanajstih urah pripelje potnika približno 400 friilj daleč. Seveda imamo tudi hitrejše vlake in na nekaterih progah utegne vožnja trajati tudi več. Sledeči vozni časi iz New Yorka do nekaterih mest naj služijo za ilustracijo: ^ Iz New Yorka do PhUadelphije 2 uri, do Washingtona 5 ur, do Pittsburgha ali do. Buffalo 12 ur, do Clevelanda 16 ur, do Detroita 18 ur, do Indianapolis 24 ur, do Chicago 28 ur, do St. Louis 29 ur, v Kansas City, Duluth, Omaha ali Denver potnik dospe tretjega dne po odhodu iz New Yorka, v Salt Lake City ali Helena, Mont., četrte-, ga dne, v Seattle ali San Francisco petega dne po odhodu iz New Yorka* So pač tudi hitrejši vlaki, ki n. pr. rabijo za vožnjo iz New Yorka do Chicago 26, 24, 22 ur in takozvani Limited celo le 20 ur. Vlaki, ki se zovejo "limited", so najhitrejši vlaki, obstoječi iz samih Pullm-an vozov. Poleg pristojbin ,za Pullman treba plačati tudi neki dodatek k redni voznini. Twentieth Century Limited na progi New Yoi^k Central in Broadway Limited na progi Pennsylvania Railroad so najhitrejši vlaki na svetu za daljšo daljavo. Železniške zveze. Iz zgornjega je razvidno, da ameriški vlaki vozijo precej hitro. In zares treba br-zih vlakov in direktnih zvez, da se omogoči hitro potovanje ob takih daljavah. Imamo mnogo direJctnih vlakov celo do jako daljnih krajev in preko prog raznih železniških družb. V' tem zadnjem slučaju dobi potnik kombinovani listek, ki ga kupi ob odhodu. - Gosta železniška mreža pokriva" naseljene pokrajine Združenih ,držav in skoraj .vsak kraj v teh pokrajinah ima kako železniško zvezo. Me^ glavnimi središči je navadno več prog na izbiro. Iz New Yorka do Chicago vozijo n. pr. direktni vlaki na vsaki izmed sledečih železniških družb: - • i-,. • :l . jfcftu* ii lie,:* . i- Hfli IT lil ■ ',. >. g - ■ . - _ ===== New York Central, Micl^igan Central, Pennsylvania, Erie, Lehigh Valley, Lackawanna in Baltimore & Ohio. Voznine. Potovanje po ameriških železnicah je precej drago v primeri z evropejskimi voz-ninami. Navadna voznina znaša 3.6 centov za vsako miljo torej .$3.60 za vsakih sto milj. Ako potnik zna daljavo v miljah, si lahko sam izračuna, koliko stane voznina. V sledeči tabeli železniških voznin iz New Yorka do raznih točk v Združenih državah ~je navedena najcenejša voznina v slučaju, 4a je več zvez na izbiro. Nekatere proge so nekoliko milj daljše, ali mnogokrat nudijo boljšo zveao. Ali razlika gjede voznine ni nikdar znatna. Tako n. pr. stane voznina iz New Yorka do Chicago $32.70 na progah New York Central, Michigan Central ali Pennsylvania, dočim na Erie ali Le-high Valley st|ane $3-0.70. Med New Yor-kom in San Francisco $108.90 do $111,70, sega voznina od - : - "AMERIKANSJgl SLOVENEC" ...... 7 i VELIKE POPLAVE NA DOLENJSKEM. — LJUDJE SE VOZIJO V KORITU--V CELJU VHAJA VODA V STANOVANJA. — DVA VLAKA SKOČILA S TIRA. — ŽELEZNIŠKI PROMET DELOMA PREKINJEN. — STRAŠEN NA14V V ZAGREBU —SAVA NARASTLA SKORO ZA TRI METRE. — ju nastalo silno neurje z bli- * Zagreb, skom in gromom. Dež je lil, da Ze od preteklega petka daje v par urah bilo vse mesto Ije v Zagrebu in okolici nepre-pod vodo. Toda voda se ni mo- stano dešuje, toda tako kakor gja več odtekati po kanalih, snoči vse dni se ni deževalo. novanja v kleteh in pritličjih. IZ URADA SLOV. KAT. DRA- IZ SLOV. NASELBIN |Preplavljen je tudi Glavni trg. MATIČNEGA KLUBA V | (Nadaljevanje 2. stranL) V Zagrebu se neprestano de- - CHICAGO, ILL. znamenje, da napredujete. Le iZ p^H^pf-kt V - 3 ^ m. je me- , tem duhu kot delate bi pomenilo za nižji del mesU Seja' na kateri Se bo v0' T** Po J* 1 veliko nesrečo VojaštvT in !,i n°vi °dbor' Za vrediti še ^^ ^TI £ 1SedaJ nad močni oddelki mestnih dela - Velik° P^bnega pri pravilih vse zanimiv hst. Kako me za- cev so pripravljen da začno jn ^vareh, radi tega naj vrlo pisano "Pisano po- v slučaju po^ebe takoj z^rešU nihČ* ne manjka- Pri^te tu' fV Ta *>a zna" ~ no akcijo di seboj Prijatelje(ce), ki ima- Vsakemu pove, kar mu gre m jo veselje do- dramatike. Seja mu tudi dokaže, da je tako in Povodenj in železnice. se začne točno ,ob 8. uri v cer- P.* llič drugače. Zanimivi so Železniški promet je ustav- kvfeni dvorani. Vsi na sejo! itudi uredniški članki; zlasti z ljen na več progah. Proga Po-1 A. Zakrajiek, pred. zanimanjem čitam one, ki raz-je zaprta od -o—-__previjajo o delavskih vpraša- ker so se vsled listja in blata Okrog 2. zjutraj je izgledalo, zamašili. Nižje stoječe hiše in kakor da se je utrgal oblak in I ni^va-Grobelno kleti po vseh ulicah so se zače- do 5. zjutraj je lilo kakor iz'y^eraj zjutraj. Na tej progi se Milijonska goljufija na poštni le napolnjevati z vodo. Po uli- škafa. Ulični kanali v Zagrebu l"e vsulo več plazov, ki so otež-| hranilnici y Zrgrebu. Vldi se Ljubljanski "Slovenec" z dne sko-Vransko pri mostu pod vo- 13. novembra poroča: Iz Treb- do. Poštni avtomobil je včeraj__________„______________l__________________________.____, ... ^ ,.1||J>4 __________ r njega nam poročajo, da je zad- 11. novembra, le s težavo pre- cah je tekla voda v potokih, tako velikanske mase vode ni- počili promet. S pomočjo voja-j y k v,., , . nje deževje povzročilo velike vozil čez vodo. posebno še v zgornjem delu so mogli požirati. Deroči potoki štva Je bila proga žeočiščena kL^iIJ^ poplave po vsej okolici. Enako Celje. mesta, kjer je pritekel pravi vode so se valili v spodnje me- Plazov, okoli poldne pa se je je v%Veliki Loki ter v Sent Lov- Dne 12. novembra, nekako hudournik od treh ribnikov. V sto, tako da je bila Ilica od zopet vsul plaz na Lipoglavi rencu. Temencfc se je razlila oH 10. je pričela voda radi no- preko polja ter travnikov v o- vih pritokov vedno bolj nara- da bi se marsikaj v tem oziru naredilo med Slo- I I H H I na zagreb- venci, ko bi le ne bilo med 1 P°štni hranilnici na goljufiv njimi toliko hujskačeV Ko sem način dvignil 1,747.000 Din in poprej še v Illinoisu čital Pro- nato pobegnil jutranjih urah je bil ustavljen Frankopanske do Gunduličeve Popoldne je'nastopila voda čez ^".^"^oi11, t lno«mst\o. sveto, sem res videl v njej mar-ves promet. Z dežele ni bilo ulice vsa preplavljena. Tudi tir od postaje Štore do Grobel- Bosne Ohstal\doma 1Z ^ikake delavske članke, a v kolici Kad oh o ve vasi ter Št. Vi- fičati, tako da so vodne mase skoro nikogw. Ljudje niso mo- preko Jurjenske ulice je bil Na tej progi je brzotovorni la tiralico ^ ^ fjlh m bilo drugega, kakoz goda pri Stični. Vas Dobova je od popolnoma zajele celo mesto gli iz stanovanj, razen če so vsak prehod nemogoč. • vlak št. 42 že ponoči obtičal v ' " le fraze- Pltanje s frazami ne ostalih selišč dobesedno odre- Celje. Vse ceste in pota, ki vo- šli v vodo. Otroke in žene so Vsi dotoki Save v okolici Za- blatu in ni mogel voziti dalje. A>0 hoe5et r°j . - , bo delavcu mno^° hasnilo. De-zana. Ljudje se vozijo v veli- dijo v mest*, stoje pod vodo.i prenašali preko ceste na višje greba so prestopili bregove. Promat je zaprt tudi na progi oddati ^nZTi Je ^povedati, kih koritih, da'morejo priti v Voda je okoli 11. predpoldne sosednje vasi. V sredo popol- udarila v stanovanja, posebno dne in po noči je na Dolenj- na periferiji in je bil pri tem skem močno grmelo in treskalo, najhujše prizadet del na Dol-Dežuje še kar naprej. Železni- gem polju. Enako velike popla-ške tračnice v Birčni vasi pri ve so bile danes tudi v širši o-Novem mestu so se vsled z meh- kolici Celja. Tako je v Vitanju "£uie zemlje znatno ugreznile. danes ponoči bil velik naliv, da •Le za silo tehko še vozijo vlaki stoji vsa okolica pod vodo. Na-iz Zagreba preko Karlovca v livi so bili posebno okoli poldne Ljubljano, koder je usmerjen v ožji okolici mesta tako hudi radi prekinjene zveze Zidani in nevarni, da se je moral celo most—Zagreb celokupni želez- ukiniti železniški promet od niški promet. * I Celja dalje proti Mariboru. Bohinjska Bistrica. j Voda je spodjedla tir pri po- Pfc vsem Bohinju je zadnje staji Store in je skočil vlak iz dni močno deževalo, grmelo in tira. O življenskih nesrečah ni treskalo. Danes je pričelo moč- poročil. Danes zvečer smo v no snežiti po celem triglav- Celju brez električne razsvet-skem pogorju od Jesenic na- ljave, ker so veliki nalivi po- ležeče trotoarje, kjer voda ni Potok Kuniščak je preplavil Slov. Bistrice in mesto Slov. Bi-tako drla. Najhuje je voda za- vso okolico. Sava je danes zju- strica. lila okolico glavnega kolodvo- traj narastla.na 2 m 74 cm nad Povodnji v Bosni in Hercego-ra. Dejanske škode je napra- 'normalo, opodne pa na 2.80 m. vini. vila posebno po kleteh in Ker prihajajo tudi iz vse Slove- lz vse Bosne in Hercegovine shrambah, pa tudi na cestah, nije vesti o velikih nalivih, pri- prihajajo poročila o velikanki jih je kruto razdrla. Požar- čakujejo, d« bo voda narastla skih povodnjih. Pri Višegradu na bramba je z največjo nožrt- še na 3 m. Satfa se je že na več je Drina porušila en most ter oddati stanovanje, oglasite! kako pot naj hodijo, ako hoče-to v "Amer. Slovencu 1" j0 doječi kak vspeh. To je, kar ., potrebujejo. In ravno v A. SI. se najdejo večkrat taki nauki. Zato delavci, čitajte ta list! Še nekaj bi Vam priporočal, g. urednik, in to je, pišite tudi DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1926 gre letos hitro izpod rok. V par vovalnostjo delala od polnoči mestih razlila preko nasipov in pretrgala telefonsko zvezo Sa- *cdf"h Jf ne bo vcč- Kdor jo dalje, očiščevala kanale in na preplavila več skladišč lesa, rajevo-Beograd. Največ je trto celi dan spravljala vodo iz vrtov in mestno občinsko eko- pel kraj Goražda. Prebivalstvu kleti in iz spodnjih prostorov nomijo. je bilo uničeno vse imetje, do-v hišah. Vlaki, ki bi imeli priti Potok Cernomerec se je raz- cim je živino v zadnjem hipu v Maribor, so izostali. Jutranji lil po celi dolenji Ilici. 2e zgo- rešilo. Večina mostov je od-vlak iz Trsta se je ustavil pri daj zjutraj so prišli na lice me- plavljenih. Promet s Sandža-Ponikvi, kjer je lokomotiva sta delavci pod vodstvom mest- kom je prekinjen, skočila s tira. Jutranji vlak na nih inženerjev in vojaški od- V Hercegovini je vsa cesta Koroško pa se je ustavil sever- delki, ki so odpirali zamašene od Ulogo do Gadska pod vodo. no od Fale, ker je progo zade- kanale. _ j Odplavi jeni so bili vsi mosto-lal plaz. Proti državni meji Tudi v zagrebški okolici je vi, uničeni jezovi. Promet je pvex čez Planico. V Planici je kvarili doljnovod. Tudi so za- jzjutraj niso mogli voziti, ker povodenj zelo obsežna. Tako popolnoma onemogočen. lz danes padlo čez 50 cm snega. ; prte vse šole, ker otroci ne mo- !je t>jx šentiljski tunel popolno- poročajo iz Stenjevca. da so Metkoviča poročajo, da je Ne Žiri. [rejo iti v šolska poslopja, ker ma v vodi V]ak> ki je šel na ygi potoki in njihovi dotoki ta- retva daleč naokoli poplavila Vsled neprestanega dežja je so vsa zalita z vodo. Dostavlja- pomoč, je moral voziti v tem- ko zelo narastli, da so vsa zem- vso okolico. Polja in vinogradi voda zopet silno narastla in mo še,a da so radi pomanjka- pu koraka. "Slovenec" je prišel ljišča pod vodo. Voda je vdrla sloje pod vodo. Ves železniški odnesla tudi nek most. EUek- nja cestne razsvetljave stopili v Maribor šele po^no popoldne, tudi v stanovanja in preplavi- promet med Fočo in Višegra- želi, naj jo naroči takoj. Dobi se tudi pri vseh naših lokalnih zastopnikih. Ako jo je lokalnemu zastopniku zmanjkalo, pišite -po njo nam. Stane 25c s poštnino. Naroča se pri: Knjigarna "Amer. Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, ill. trarna v Zireh ne more delo- v akcijo gasilci, ki razsvetlju-vati. Tudi vsa dosedaj izvršena jejo mestne ulice z bakljami in popravila, s čelo po zadnj novo raztrgala in odnesla voda. ob 1 popoldne in sicer 3.20 nad n uu.nuaj itusciia jeju meatus uiiv-c ^ uunijuiiu skozi uravograa-^eije. na fri z.apresicu }e vc katerimi se je za- tako vzbujajo spomine na sred- pa skozi ptuj in Cakovec. la železniško progo, ji povodnji,'je na- nji vek. Voda je stala najvišje j ptuj# SQ imeli vsi noeni normalo. Sedaj ob 7. Vransko. Savinja je vperaj in danes stoji voda še 2.80 nad normalo fako narastla, da je državna, Maribor, cesta na progi Št. Peter-Gomil- ' O polnoči je po velikem dež- Zdaj vozijo vlaki na Ljubljano la železniški nasip, skozi Dravograd-Celje. na .Za- Pri Zaprešiču je voda razdr- tako da laki velike Drava je že od pondeljka hi- zamude, podnevni vlaki pa so zvečer ^ naraščala ter je v torek že se morali vračati na svoja stara poplavila bližnjo okolico. Te- mesta. kom današnjega dne je Drava Vas Vrabce v zagrebški oko- tiom je ukinjen. Neurje v Liki. V Liki že več dni dežuje, zadnje dni pa je vladalo veliko neurje. V noči na 12. m. m. je lilo v potoku, proti jutru pa je pričelo tudi snežiti. Pri Go- narastla takozelo, da je armij- lici je popolnomapreplavlje- ^[lUicTZ- NAZNANILO IN ZAHVALA S tuinim srcem naznanjamo žalostno vest. da rfem je nemila smrt -ugrabila skrbno soprogo in mater i Veroniko Glavach v najlepši ženski dobi 4C let. Preminula jc tako hitro, da je bilo skoraj neverjetno ljudem; kajti zbolela je ob pol 4. dne 20. novembra 1925 in umrla je še tisti dan ob pol devetih. Rojena je bila v Cerensovci, , Prekmurje, Jugoslavia. , Glas smrti se je razširil med rodbino, znance in prijatelje, ki so prihiteli od vseh strani ter izrazili svoje sožalno sočutje. V znak so- ; žalja so prinesli številno svežih vencev in cvetic, prišli so jo kropit in : zanjo molili, spremili so jo tudi do groba, kjer zdaj počiva na sv. Jožefa pokopališču med stotinami drugih prijateljev in znancev. Jaz si pa štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki ste v teh težkih in žalostnih dnevih z menoj in mojimi otroci našo preljubljeno I mamo in soprogo sočustvovali. Dolžnost me veže, da se zahvalim družini Štefan Kolenko, bratu pokojne za postrežbo in Mrs. in Mr. Martin Gabor, ki sta mi bila vedno v pomoč in postrežbo. Lepa hva- 1 la vsem, ki so darovali vence, kakor Mr. Kolenko, Mr. in Mrs. Štefan Raj, naš boter; Mr. m Mrs. John Rouss; Mr. in Mrs. Štefan Salaij, Mr. in Mrs. Frank Schonta in Mr. in Mrs. John Vražič. Posebno se pa moram zahvaliti Mr. «3 Mrs. Anton Farkašu za darila in tudi lep venec, kakor postrežbo z avtom za prepeljavo vencev do groba. Nadalje se moram zahvaliti odbornikom društva Slovenski Dom in mojim prijateljem: Mr. Frank GriU, Mr. John Žefran, Mr. Louis Železnikar. Mr. A. Banich, Mr. A. Vencel, Mr. A. Tomažin. Mr. J. Fabian, Mr. A. Kosmerl. Mr. FC Palacs, Mr. F. Banič, Mr. J. Kcsmach, Mr. J. Stayer, Mr. A Gregorich, Mr. Jos. Perko, Mr. L. Majcen, Mr. Stefan Jakšich, Mr. Štefan Horvath, Mr. F. Horvath, Mr-Peter Harris, Mr. Joseph Kozdian, Mr- Clarence Maguire in Mr. J. F. Gradishar, Mrs. M. Duller. Vsem skupaj se najsrčneje zahvaljujem. Nadalje iz/ekam zahvalo društvu Marija Pomagaj KSKJ. v Chicago, ker so članice vsaki večer prišle k molitvam. Dalje tudi društvu Krščanskih Mater, katerega članice so tudi molile za pokojno, in društvu sv. Itfoh ^ vprašal ne protestantov, niti ci- kaških svobodomislecev, o čem jem? Za Glas Svobode? "Ce bi kdo tudi od mrtvih vstal, mu ne bodo verjeli," stoji zapisano. Biblija oziroma evangeliji mu niso noben zgodovinski dokaz, dasi lahko najde, če bi,... . t . ,. mu bilo za resnico, cele debele | JJ?JUT ltnenOVal tudl knjige, ki obdelavajo zgocjo- ^. vinsko istinitost evangelijev. . Ker istodobni zgodovinarji baje ničesar ne poročajo, Jezus ni nikdar živel, kakor bi bili imeli tedaj vedeti, da bo Glas Svobode v Chicagu leta 1925. zahteval take dokaze. To je megalomanija prve vrste. Glede naročnikov sem že o-menil, da bo meni žal, ako koga ujamejo, a izguba ne posebno velika, ker bo takim goro- naj'pise in menda "izpustil pridigarja iz Galileje". Ko pa o-menja o Mesiju, da je A in O, začetek in konec......, pa zopet ni prav, ker tako se je pri Iza-Jehova. Ali ni Krist po evangeliju Bog, to-in O ,naj mu je potem ze ime Jezus ali Jehovah ali Elohim ? Res čudno je, kako morejo ljudje, ki se bahajo, "da razgaljajo verske bajke in trgajo nezavednim rojakom pobarvane očali (pač očala) z oči", kratkomalQ vse požreti, kar jim kdo drugi napiše, in imenovati tako delo "uspešno!" Rojaki morajo zares imeti ne stastnostim nasedel le tisti, ki samo pobarvana očala, temveč je znotraj gnil in»že blizu blaz- f°faj0 ™ tudi T osti . farbam. Ako bodo ti svobodo- Glas Svobode bo dalje "do- učitelji slovenskega kazoval". Haldeman-Julius in delavstya našli v kaki proti- Brandes verskl KnJ1^1 zapisano kiken-koken kokolore...... pa bodo požrl vse in toplo serviral slo- P^v enako blebetali kikenko-venskemu delavcu, ki bo potem, ken kok°lore. danski zgodovinar G. mu bo neovrgljiv vir in on bo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja In najstarejša banka ▼ Jolietu. -.....- ' ^^ Premoženje te banke znaša $13,000,00000 ^Cjllft fill Šk* . & ■vat- rešen. Pa tudi v biblijo bo posegel, seve po svoje, in že v tem članku nekoliko posega. Pravi, da je bil "urejevatelj novega testamenta zelo neveden Človek, ker so ti spisi urejeni strašno nerodno in zmešano......" O kakem sinoptičnem ali sinkronističnem- evangeliju on bržkone iše nikoli ni slišal, ker to bi pač ne šlo v njegov koš. Ako pa meni pisatelje same, kar bo edinoje pravilno, potem o notranjem dokazu za verodostojnost kakega zgodovinskega dokumenta nima nobenega pojma. On še ničesar ni slišal o tem, kako so spisi nastali. Ker niso kronolo|rični, si on domneva, dai bi se bili pisatelji imeli vsesti skupaj, kakor 3e morda n. pr. v Chicagu vse-dejo skupaj slovenski in češki svobodomisleci in tuhtajo, kako bodo kak dokument ali kak članek "sfiksali". \ Ravno "nerodno in zmešano in nič kronologično" spisovanje dokazuje z evidentno gotovostjo, da pisatelji «iiso bili morda sporazumljeni med seboj, da je pisal vsak iz svojega stališča in za svoj poseben namen, •in je vsak pisal tako, kakor je ■ ■ V Rusiji se "misijo". Nimam nič proti temu, da je delavcu vseučilišče dostopno, ako ima potrebne znanstvene predpogoje. Komunisti so pa-v svoji gorečnosti naredili za predpogoj, samo to, da je "dijak" iz delavskih vrst in so izključili vse dijake "višjih" slojev. Previsoko so zagrabili, ni šlo. Prvič ni bilo dosti delavskih dijakov, drugič je manjkalo podlage, predštudij. Komisar za nauk je zdaj dovolil vstop 3000 dijakom, ki so bili dozdaj izključeni. Bodo morali še na več krajih "retirira-ti". * * * Torej vendar ni bilo toliko. Škrat v Enakopravnosti pravi, da "sveto leto" ni imelo sijajnega uspeha, ki se je pričakoval, ker je Vatikan posodil milijon in pol dolarjev na Wall Streetu. Posojilo ima poseben namen, a vsekako se iz neuspeha lahko sklepa, da ni šel v Rim v^s slovenski denar iz A-merike, kakor se je kričalo. To reach the advertise n Slovenec!" best customers "Amerikanski