Ste v. 139 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 14. iuniia 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIVI Iihaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankiiana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posarrezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raSu-iah v Jirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, o*hsl dena.nl i zastav mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot besela, najmanj pa L 2. — O^Ujj naročnina in reklamacije sepošiljijo Izključno upravi Edin >?ti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-37 Trsiy gr^ii poguba Rešimo Trst! Tako je zaklicala »Era Nuova« minolo soboto. S tem je pri* znala, da je Trst kot svetovno trgovsko mesto v skrajni nevarnosti! S tem svo* jim usodnim klicem na pomoč ni se* veda presenetila in preplašila nikogar. •>eveda nočemo s tem reči, da bi ne bilo te nevarnosti ali da bi ne bila upravi* čena bojazen za bodočnost tržaškega pristanišča. Nasprotno. Vsi, ki so pozna* li predvojni položaj tržaške luke in ki ga znajo trezno in stvarno primerjati z današnjim položajem, vsdl imajo že dav* no občutek, da je bodočnost tržaške luke v skrajni nevarnosti. Krivdo radi tega žalostnega stanja hoče »Era« zvračati na — italijansko vlado, češ da ni znala pri pogajanjih v Belgradu, ko je šlo za bodočnost Reke, braniti koristi in potreb Trsta. Ne ntu ravnost, marveč v obliki vprašanja ob= dokruje celo grofa Sforzo, da je hotel po* gubo Trsta!! Take tožbe in obtožbe zanašajo poli« tično noto v to prežalostno gospodar* sko zadevo. Ni naša nalo-ga, pa tudi naša želja ne more biti, da bi branil; italijansko vlado. Pravimo le, dnika — Nasilna dejanja zadrskih Italijanov proti svojim hrvatskim meščsnom ZADER 13. Danes so zasedle Šibenik j rgoslo venska oblastva. Okrajni glavar Perkovič je izjavil italijanskemu! kon* sulu, da se ne bo skrivil nobenemu Itali* janu nčt? las na glavi in da je žalitev zu Jugoslovene, ki so kulturen nsirod, če se širijo o njih doslej neupravičene vesti, kakor bi bili kaki barbarji. Ko je priplul danes v Zader i-ugoslo* venski parnik »Jason« z jugoslovensko zastavo na krovu; so vKfrlii fašisti na krov in strgali zastavo. Nato so vdrli v hr* vatsko čitalnico in jo razdejal kakor tudi pozneje sedež dalmatinskega po* krajinskega odbora. Vse v imenu vza* jemnega postopanja. — Danes je odšlo iz Zadra, proti Trstu nekoliko Italija* nov, ki niso marrli ostati v Šibeniku. Vprašanje luke Bsrcš BELGRAD, 12. Javlja se. da bo mini< strski predsednik PašCč sklical jutri sejo vseh vladnih strank, na kateri bo poro* čal o ugajanjih z italijansko vlado gle* de rešitve baroškega vprašanja. Vlada bo baje nato izdala, poročilo, v katerem bo zanikala vest o podpisu italijansko s iu* goslovcnskega dogovora glede baroške luke. _ Ce&osSo^aška Čehoslovaško donavsko bredovje PRAGA, 13. . Prvi. čehoslojvaški do* navski parnik je odplul iz Budimpešte. Čehos-Iovaška vlada je naročila v Bu* dimpešti še štiri velike pamike. Ameriški razsodnik Hvnes bo razdelil po ratifi* kaci j i trianonske mirovne pogodbe do* navsko brodovje. Čehoslovaška vlada se že pogaja z Jugoslavijo in Romunsko o ustanovitvi čehoslov^akih skladišč in a* geneij v Jugoslaviji in na Romunskem. Minister Benes o ra^'sm sporazumu PRAGA, 13. Minister Beneš je izjiu vil dopisniku bukareškega Hstai »Lupta* torul«, da je sporazum med Romunsko, Jugoslavijo in Čehoslovaško, ki trajat že leto dni in ki je bil sedaj izpopolnjen z vojaško*poK'tičnimi pogodbami, napravil konec nevarnemu političnemu sistemu, ki je bil v srednji Evropi, in da je kon* eno utrdil uredbo srednje Evrope. Ta sporazum je naperjen proti vsakemu stremljenju za vzpostavitev takoimeno* vane »iM'iltteleuropa« :n proti vsakemu poskusu kršitve mirovnih pogodb. Beneš upa, da bo ogrskai politika postala pa* nietna. Čehoslovaška noče biti proti ni* komur nasilna in Madžar j nimajo no* benega razloga protestirati, tem manj, ker niso dosedaj dovolili slovaškim manjšinam takšnih pravic, kakršne uži* vajo narodnostne manjšine na. Oehosjo* vaškem. Pogodbe med Jugoslavijo, Če* j Kos lo v-aško in Romunsko h rado imeJe do* ■ bre posledice za odnošaie med Čeho> slovaško in Poljsko. Razvoj teh odno* šajev ne povzroča ministru Benešu pre* velikih skrbi. Agrarna reforma na Čehoslovaškem PRAGA, 13. Listi objavljajo seznam posestev, ki jih je razlastil zemljiški: u * rad za izvajanje agrarne reforme. V pr* vi dobi. se bo razlastijo 248 velikih po* sestev, kaierih površina znaša 448.000 hektarjev. Ta posestva se nahajajo na Češkem, na Moravskem, in v Šleziji in pripadajo 152 lastnikom. Italija Italija imenovala posebnega komisarja za ureditev notranjih zadev reške države. RIM, 11. (S). Vsled položaja, ki je bil nastal na Reki radi zadnjih dogodkov, je italijanska vlada poskusila doseči sporazum med stran kami, da bi se obrazovala začasna vlada, katera bi bila v stanu povrniti v mestu spravo in normalno življenje. Ker se ni mogel doseči takšen sporazum, je italijanska vlada sklenila imenovati za Reko svojega velikega komisarja, ki bo vzvišen nad domačimi spori in bo mogel v mestu vzpostaviti normalno življenje v zmislu ustave. Za komisarja je bil imenovan kapitan Anton Foscini, ki je najpri-pravnejši za to nalogo, ker dobro pozna mesto in njega potrebe. G. Foscini je že odpotoval na Reko, da nastopi službo, ki mu je bila poverjena. Tittoni zopet predsednik italijanskega senata RIM, 13. Včeraj je senat svoje diele* vanje nadaljeval. Vršilo sc je glasovanje za izvolitev predsednika. Izvoljen je bil zopet Tommaso Tittoni. Fašistovski poslanci izgnali komunista Misiana iz zbornice RIM, 13. Komunistični poslanec Mi* siano je prišel danes v Rim in je šel v parlament, kjer se je pogovarjal v dvo* rani »izgubijenih korakov« s svojimi ko» legi. Nenadoma so vdrli v dvorano obo* roženi fašistovski poslanci, ga zgrabili in odvleklii s silo iiz dvorane in na trg pred zbornico, kjer se je zbralo veliko radovednega ljudstva. Missiano je sedel z nekim tovaniisem v kočijo in se odpe* I j al. Vojaštvo je posredovalo, toda nre* pozno. Program nemških poslancev v rimski zbornici BERLIN, 12. Bolcanski poročevalec lista »Vossi'sche Zeitung« je imel po^o* v dr s tirolskimi nemškitmi poslanci glede njihovega programa, ki gai nameravajo razvijati v rimski zbornici. Rent Niko* lussi je omenil fašistovske grožnje po* slancu grofu Toggenburgu in poudaril, da tudi drugi trije poslainci ne pridejo v parlament, če se ne bo to dovolilo po» slancu Toggenburgu. List piše, da se smatra, da bodo nem* ški poslanci zahtevali iste pravice za svoj jezik v italijanski zbornici* kakor jih ima že francoska. Nemškim poslan* cein vre za to- da cmo^očiio svoii zemlii da lahko pošlje v rimsko zbornico tudi poslanca, ki ne zna italijanski, kakor je bilo tudi v dunajski zbornici več po* slancev, ki niso znali neonski. Gre jim za pravno priznanje njihovega jezika; kako bo to v praksi jih za sedaj manj briga. Rent Nikolassi je izjavil, da nemški poslanci ne bodo rabi-li tribune za go* vorniške vaje, temveč bodo sodelovali pri delu, ki bo šlo za tem, da da državi normalen vipravni sistem. Porabili bodo tudi vsako priložnost, da prosto izrazijo svoje mnenje in da protestirajo proti vladnim zlorabam din kršenju njihovega prava s strani nacionalistov. Nemški poslanci upajo, da bodo njihove zahteve našle podpore pri) poslancih drugih a* nektircnih pokrajin in tudi pri poslan* cih raznih italijanskih pokrajin. Tod gen* burg, kateremu sedaj grozijo, je bil ml* nister, ko so se ublažili ukrepi proti iredentizmu. O sebi je Rent Nikolussi re» kel, da ni italijanski renegat — ker bi ga v tem slučaju ne bilo ljudstvo soglasno volilo za svojega zastopnika — temveč da proizhaja iz staire nemške rodovine v Sette Comuni. Zastopal je Tiirolce v dunajski narodni skupščini septembra 1. 1919. Grof Tgogenburg je izjavil, da upa, da bodo nemška! poslanci tudi v Italiji — kjer se je tudi) že, kakor n. pr. na Sar dini j i, začelo javljati avtonomistično gi franve — dobili zagovornikov svojega avtonomističnega programa. Med dra gim, pravi list, bodo nemški) poslanci zahtevali, da se tircfcko prebivalstvo osvobodi obvezne- službe v italijanski vojski. Von \Valter je poudarjal, da je treba na vsak način ločiti) južno*tirolsko po krajino od trMentinske, ker je združitev dveh narodnosti v eno upravno telo škodljivo, kakor je to naijbodj razvidno iz avstrijske zgodovine. Končno so vsi štiri poslanci poudar j ali, da ima tirolsko nemško prebival; stvo večje simpatije za Nemčijo nego za Italijo, toda oni so poslanci v rimsk zbornici, kjer bodo delovali na polju notranje in ne vnanje politike. Na vsak način ne bodo pozabili' skupnosti nemškim narodom onstran meja/, ce ravno upoštevajo nujnost sedanjega časa in se bodo pokoravali zakonom. Kakor javljajo iz Rima, se nemški po :-;l?rnci niso udeležiK otvoritvene seje ita lijanske zbornice, temveč so ostali na hodnikih. Kot vzrok se navaja dejstvo, da so nemški poslanci kot zastopniki nemškega, ljudstva, ki se čuti sed'aj, ko vlada v Avstriji in Nemčiji republikami* ski režim, bolj republikansko nego mo narhistiično. Ker pa je imela otvoritvena seja čisto đinastičen značaj, se je niso udeležili, pač pas so prišli v parlament vsi, tudi grof Toggenburg, kateremu: s: bili fašisti zagrozili, da ga ne bodo pu= stili v rimsko zbornico. Toggenburgov: kolegi so baje imeli s fasistovskimi poslanci pogovor, katerega posledica je bila, da so fašisti opustili za sedaj svoj sklep. Nov odlok za prehrano, in potrošnjo RIM, 11. (S). »Gazzetta Ufficiale« je objavila sledeči odlok komisarja za prehrano in potrošnjo. Cl. 1. Od 1. julija 1921. odmerjanje slad korja po občinah kraljevine ne bo več obvezno. — Cl. 2. Prodajalci na drobno bodo morali javiti pokrajinski razdelivni zalogi, koliko sladkorja jim je potrebno za vsak mesec. Pri javo za vsak mesec se mora zvršiti najdalje do 20. prejšnjega meseca. V teku naslednjih petih dni naj razdelivne zaloge pridejo v finančno intendanco po dovoljenje za podelitev sladkorja, kolikor ga je bilo zahtevanega in kolikor se misli, da se ga bo največ prodalo. Izdelovalci posladkorjenih predmetov se smejo prijaviti samo pri posebnih razdelivnih zalo gah, ki so ustaiovljene nalašč za podeljevanje sladkorja za takšno rabo. Prodaja sladkorja po razdelivnih zalogah se vrši pod nadzorstvom finance, ki ima tudi pravico izdati posebne predpise, da se prepreči nedovoljeno pokupo-vanje in se zagotovi, da bo ljudstvo preskrbljeno, — čl. 3. Od 1. julija 1921. dalje se bo sladkor po razdelivnih zalogah prodajal po 530 lir kvintal v razdelivni zalogi ali v vagonu na odhodni postaji. Ako je namenjen za v kako drugo občino in ne za tisto, kjer se nahaja razdelivna zaloga. V omenjeni ceni je vraču-njena tudi doklada 9 lir od kvintala v prilog razdelivnim zalogam. Ta doklada pa bo znašala samo 6'50 lir, ako bo količina razdeljenega sladkorja znašala več kot 400 kvintalov na mesec in ako se bo sladkor jemal v tovarnah sladkorja ali v državnih zalogah, ki so manj kot 15 km železnice ali navadne ceste oddaljene od zaloge. Vse občine v kraljevstvu bodo morale popraviti za mesec junij najvišjo ceno sladkorja pri prodaji na drobno. Najvišja cena se določi tako, da se k ceni, po kateri je sladkor dala razdelivna zaloga in ki je označena v prejšnjem členu, doda potrošarina dotične občine, ako se pobira, stroški za prevoz sladkorja iz zaloge in še površek, ki ne sme znašati več kot 10 lir pri vsakem kvintalu. Ta določba bo veljala od julija 1921. dalje tudi za tiste posebne prodaje, ki jih omenja komisarjev odlok od 28. februarja 1921. — ČL 5. Prestopki proti tem določbam pričujočega odloka se bodo kaznovali v smislu kr. odlokov od 6. maja 1917 št. 740 in od 18. aprila 1920 št. 497 in zakona od 30. septembra 1920. št. 1349. Rusija General Semenov In vladivostoška vi:da VLADIVOSTOK, 11. General Seme* nov je izdal proglas, v katerem naznanja, da ne namerava vzeti oblast v svoje roke, temveč da je njegov namen podpi* rati novo vLudo. Pravi pa» da se bo voj* skoval proti boljševikom. Zdi se, da se je tozadevno sklenil med niijm in vla* divostoško vlado poseben sporazum. Odnošaji med Rusijo in Kitajsko REVELJ, 11. Propagandni urad so* vjetske vfcade javljat, da je predsednik kitajske republike ukazal ministrskemu svetu, naj« čim prej reši vprašanje obno* vitve trgovskih odnošajev med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. V sedanjem hipu se prevaja besedilo angleško * ruskegr sporazuma na kitajski jezik. To pred; hodno delo je potrebno za to, ker na^ merava Kitajska slediti v trgovskih pogajanjih z Rusijo stopnjam Anglije, do* sledno izjavam kitajskega ministrskega predsedn.ka, ki je rekel ob času pogajanj med Anglijo in Rusijo, da se bo Kitajska obnašala proti sovjetskemu zastespniku v Pekingu Juirinu kakor Anglija nasDroti Krasinu v Londonu. Napetost med Rusijo in Japonsko PEKING, 11. Dosedanji ooslan:.k daljnovzhodne republike v Pekingu Ju* rin je bil imenovan za ministrov zunas njih zadev ruske daljnovzhodne re^ub^ like ter je odfpotoval iz Pekinga v Čito na svoje novo mesto. Pred svojim od-hodovo ie poslal japonskemu poslaniku ostro piismo, v katerem dolži Japonsko, da je kriva» vseh reakcionarnih gibanj v Sibiriji. Jurin zahteva v svojem pismu, naj se Japonska vendar že neha vtikati v notranje zadeve ruske daljnovzhodne republike. _ firs^SUa Irska in sovjetska Rusija LONDON, 13. Angleška: vlada je te dni sporcčiila listom neko listino, ki je pravzaprav nekak načrt za pogobdo med sovjetsko Rusijo in irsko republiko. Lis stina nosi datum 15. junijla 1920. in je bila. najdena pri neki preiskavi v Dub* linu. Tej nogodbi je prlioženo ptemo g. De Valera, predsednika irske republike, in spomenica fenijanskega poslanca Mac Cartana. Po tem načrtu bii se ime* la sklenitđ med irsko republiko in so* vjetsko Rusijo pogodba za dobo lOih let. Obe državi bi priznali ena drugi neodvisnost, bi se obvezali, da bosta preprcČali dovažanje orožja d:n streliva za borbo proti eni ali drugi republiki in da bosta skrbeli za razvoj gospodarskih :.n kulturnih odnošajev in prijateljskih čustev med obema državama. Priložena spomenica poslanca Mac Cartana doka^ zuje, da ga je irska vlada nameravala poslati v Rusijo. Mac Cartan pravi v svoji spomenici med drugim, da bo pro? sil sovjetsko vl'ado, ako poj de v Rus'iijo, naj pošlje na Irsko 50.000 pušk. Anglija in grško - turški spor LONDON. 12. Vest o angleškem dejanjskem posredovanju v grško - turškem sporu na strani Grčije je povzročila v angleški javnosti silen odpor in ogorčenje, ki se ni poleglo, četudi se uradno zagotovlja, da se angleška vlada ni v tem oziru še odločila in da nima koncentracije angleškega brodovja v Carigradu nikakega značaja kake demonstracije. Razburjenje se je še povečalo, ker je prišel te dni v London tudi Venizelos, kateri je stopil v stike z vsemi merodajnimi angleškimi krogi. Njegovemu obisku pri vseh važnejših finančnikih se pripisuje namen skloniti Anglijo, če že ni mogoče na vojaško, vsaj na finančno pomoč Grčiji. Venizelos, ki je sicer v nepomirljivem navzkrižju z grškim kraljem Konstantinom, toda vendar je stopil iz ozadja: ,to je znak, da je Grčija v hudi sili in da se .... Venizelos še ni odrekel svojih ciljev. Na čelu opozicije proti vmešavanju Anglije v grško - turški spor stoji »Daily Express«, ki odločno svari vlado pred tem korakom, posebno še z ozirom na dejstvo, da se že pripravlja zveza med Turčijo, Perzijo in Afganistanom in je že prispela v Angoro perzijska komisija, da se pogaja v tem zmislu. Zvezi bi stala na čelu sovjetska Rusija. Anglija bi se torej s svojim korakom zapletla v vojno, katere posledice se ne morejo predvidevati. Vkljub temu prikazujejo nekateri listi vso stvar kot zelo enostavno. Tako pravi »Morning Post«, da bi se kemalisti kmalu u-krotili, a »Daily Telegraph« trdi, da mora Anglija skrbeti za obrambo Carigrada pred kemalisti. Rudarji bodo glasovali jutri o predlogih lastnikov in vlade LONDON, 13. Na zadnji seji konfe* renče med zastopniki rudarjev ter člani Izvr^iega odbora državne zveze rudar? iev je bilo sklenjeno, d»a se bodo pred* logi lastnikov in vlade predložili ru* dariem, da glasujejo o njih. Glasovanje se bo vršilo v sredo in bo objavljeno v petek. Za nadaljevanje (stavke bo po* trebna dvetretjinska večina. Resolucija, s katero se je svetovalo rudarjem, naj I glasujejo proti predlogom lastnikov rud* nikov, je bila odklonjena z veliko ve* čino. Stavka v predilnicah, — Pogajanja med lastniki in delavci. PARIZ, 12. »Intransigeantu« poročajo iz Londona: Zastopniki lastnikov in delavcev predilne industrije so na predlog ministrstva za delo sestali v Manchestru, da se sporazumejo glede plač in da bo 100.000 delavcev, ki stavkajo, lahko šlo zopet delat. Lastniki so predložili, da se plače znižajo za 25'41/S, dočim predlagajo delavci znižanje za 15 83%. Delavci so zahtevali, naj se zadeva prepusti razsodišču, toda lastniki so to zahtevo odklonili, konferenca je bila odgodena do torka. sklenila spremeniti svojo politiko nas« proti Turški, se vrši med Moskvo in Angoro živahno dopisovanje. Turška vlada je dovolila ruskim četam, da lahko pridejo na turško ozemlje pod pogojem, da bodo te čete zbrane na rronti proti Mezopotamiji. Italijanske čete zapustile Adalijo LONDON. 12. »Daily Ekspress« javlja, da je kemalistovska vlada v Angori dobila vest, da so italijanske čete zapustile Adalijo 3. junija. S tem činom je Italija pokazala, da ne mara sodelovati pri kaki akciji proti Turčiji, s katero je grof Sforza podpisal poseben gospodarski dogovor. Italija stoji na stališču, da je le angorska vlada pravi izraz volje turškega naroda. Ruski kozaki v Anatoliji PARIZ, 13. »Matin« javlja, da so prl» šli v Trebčzondo prvi oddelki ruskih ko* zakov, katere je ruska sovjetska vlada poslala v pomoč k em al is tem. Medtem so grške ladje baje že pripJule v Batum. Glede ruskih kozakov se ne ve, ali bodo sodelovali v bojih v Mezopotamiji ali Anatoliji. Grki smatrajo, da v AnatoHji. Francoski senator Frank!iu-Bouil!on v Angori. CARIGRAD, 12. Franklin-Bouillon je prišel pred včeranjim v Angoro. Pretekli četrtek je neka grška torpedovka obstreljevala leko Ka-ramossul ob Mramornem morju. Fraradja Donavska konferenca začela zepet delati PARIZ, 12. Mednarodna donavski, konferenca se je začela zopet sestajati. Razpravljalo se je o sedežu mednarodne konference in zajel se je tudi pretres takoimenovanih splošnih določb o plov. bi po Donavi-. Zbornica dovolila 1413 miljenov za zgradbo novih vojnih ladij PARIZ, 13. Zbornica je sprejela s 46S glasovi proti 128 načrt za vojno morna> rico. Ta načrt predvideva zgradbo desetih lahkih križark, desetih torpedoj lovk, 12 torpedovk in ene 1 a/d je za aero plane. Stroški bodo znašstR eno miljardo 413 miljonov frankov. VpraSanie SSeESfe Francoske čete zasedle južni del vmesnega ozemlja SOSNOVICE, 12. Na južnem delu fronte so se poljski vstaši umeknili na vsej črti, ki jo je določila medzavezni: ška komisija. Vmesno ozemlje so za sedle večinoma francoske čete. V tem kraju ni nikakih bojev. Nemci in Po» ljaki so popolnoma mirni. Švica Grob protestantskega reformatorja Calvina ' ŽENEVA, 13. Protestantski reforma* tor Calvin je deloval, umrl £n bil poko* pan v Ženevi, toda kje je bil pokopan, ni bilo znano. »Tribune de Geneve« pl* še, da vedo za Calvinov grob le reform matorjevi potomci, ki so snnatralB to za nekako družOnsko tajnost. Zadnji Cal* vinov potomec, ki stanuje v AVl^nonu, je baje razkril to skrivnost protestant tov s k emu cerkvenemu kon s "storila v Ženevi in je povedal, da je CnVin pokopan na pokopališču Plainpalais. Po ukazu konsistorija so začclli kopati na omenjenem pokopališču, da bi našli Cab vinov grob. (Calvin je umrl 1. 1564. Ur.) Španska Velika nesreča na železnici — 14 mrtvih MADRID, 12. Dva. vlaka, katerih eden je vozil i z Toloda, sta trčila skupaj blis zu postaje Villa Verde. Bilo jo ubitih 14 oseb in mnogo ranjenih. Alinster za javna dela Lacierva je odpotoval na mesto nesreče. Med mrtvimi se m.-»haja tudi glavni urednik madridskega anev* nika »E1 Imparciail« Arsega Manilla. Amerika Vprašanje razorožitve na morju WASHINGTON, 12. Kot ena posk» dic zadnje gospodarske konference, ki se je vršila v »beli hiši« in kateri so pri* sostvovali predsednik Harding, višji o» radniki, bankir Morgan in razni medna« rodni bankirji, se navaja sporazum, da se bodo ameriški bankirji vprašali za svet v vseh zadevah, ki se bodo tikalo svetovnega f.inančnegu položaja. Zastop* niki vlade so izjavili, da je Amerika postala upnica in da je vs^ed tega sode* lovanje med vlado in bankirji, ki se pe* čajo z mednarodnimi kupčijami, zelo potrebna stvar. Azila Ruske čete v Mali Azjii PARIZ, 13. Listu »Matfriu« poročajo iz Londona: Vsled yesti. da ie Anuliia PBsmeniSim srcem! Obračamo se do vseh, ki so nas v stanu podpirati, s prošnjo, da bi nam ne odrekli svojih prispevkov. Sprejemajo se vsi darovi, predvsem v denarju kakor tudi v vsem, s Čimer bi ponesrečenim bilo pomagano. Obleka, perilo, tudi Če ni novo, samo da je čisto, obuvala, ku* hinjske potrebščine, pohištvo — vse bi prišlo prav tistemu, kateremu je ogenj uničil vse, kar je imel. Kakor hitro do* bimo nekoliko takih predmetov, jih bomo takoj poslali najpotrebnejšim žrtvam. Jugosloveni, plemenita srca, jugoslo* venske žene, pomagajte sirotam v tem pretežkem hipu! Tajništvo »Odseka za pomoč Istri«. ?>tran tL >KJJ1MQST» V Trstu, dne 14. julija 1921. Italijanska socialistična stranka protestira proti nasi§stv©m v Istri Dogodki tekom volitev v Istri niso in ne bodo pozabljeni. Mi smo prvi dvig* nili glas proti strahovitim nasiljem, ka* terega žrtev je bilo naše ljudstvo, prvi, ker smo bili po nezaslišanih nasiljih naj? bolj prizadeti. Za nami so dvignili svoj protest socialistični in republikanski listi kot zastopniki strank, katprima so bile svobodne volitve tudi zvijačno ali mu silno preprečene. Protestirali srno mi edini proti barbarskemu ^preganjanju naših duhovnikov, ki se morajo skrivati kakor divje zveri po gozdovih, samo za= to, ker bi nas ncši nasprotniki hoteli c* •Topalli še edinega našega tpribeiafiišča — cerkve. Z zadoščenjem ugotavljamo, da je naš glas prodrl v doslej nedostop? ne urade merodajnih cerkvenih oblast* nikov in se je tržaški škof tudi pridružil z odločnim protestom ntršemu K>gorče= nemu protestiranju1. Objavili smo v nedeljo škofov protest; danes pa nadaljujemo z posnemanjem poročil o zločinskih nasiljih tekom zads njih volitev iz italijanskih listov sfami'h. Imamo, žal še preveč obtoziinega mate? riala sami — kar smo objavili, ni še da* leč vse! — toda naj se izve tudi drugo, za Italijane bolj nepristransko mnenje: Nedeljski »Lavoratore« je objavil po kratkem uvodu, v katerem pravi, da je to le majhen del obtoženega materiala J>roti blokovcem, to le poročilo o nasi* jih v Istri tekom volitev: V Puli je bila orf nogccena propao ganda vsaki stranki razen blokovne v. Dne 26. aprfla smo doživeli 'tukaj prs vo epizodo volilnega pripravljanja s strani blokovcev. Vdrli so v sedež de* lavskih organizacij v ul. Giosue Car* ducci in odnesli vse, kar je bilo notri. Prisotnim osebam, med temi socialistu čnemu kandidatu Antonu Riosi so gro* žili s smrtjo. Par dni pred volitvami so bili nabiti po mestu proglasi: z napisom: vKdor ne bo glasoval za blok, bo kaz* novan«. Dne 13. maja zvečer so faši? Etovske naskočne čete z kičanjem bomb terorizirale delavski okraj Sv. Polikarpa. Na dan volitev je bil g. Alojzij Luca* telio, zaupnik socialistične stranke, pre? tepan in oropan vseh glasovire. Dru* gega, g. Ivana Ghers'nicha so prisilili, da je osta4 doma. Z volilnimi izkaznicam", ki jih občina ni razdelila, so glasovali volilci, kateri so že oddali' svoj gilas: na ta način so glasovali odsotni in mrtvi. Tovorni avtomobili so vozili skupine fašistov s ponarejenimi izkaznicami gla* sovat v Gližnjan, Fazano in drugod, a volilci iz teh krajev so prihajali skrivaj glasovat v Pulk>. V Premanturi, MeduHnu, Fazani, Po* meru, Šišanu. Gližnjanu in drugih vo« Iilnih sekcijah v pulski okolici se je začelo glasovanje obvezno pred volilnimi komisijami', in če se je drzni! iti v kam? rico, so ga pretepli in prisilili, da odide, ne da bi bil mogel oddati svojega glasu. V Labinu je prišel na dan volitev, o-koli 11. ure, na mestni trg avtomobil s fašisti, ki so se najprej vozili po mestu, prepevajoč svoje pesmi in se nato vrgli nad množico volilcev in kmetov ter jih divjaški napadli s samokresi in gorja* čami, zasledujoč jih iz mesta, čez polja in lučajoč za njimi bombe Sipe in pe* tarde Thevenot. Neki s&tr rudar, po u raenu Predcmcan, je bil težko' ranjen in je umrl po nekoliko dneh v bolnišnici. Po zneje je posredovalo vojaštvo, ki je zastražilo volišča, toda sedai je bilo ne* mogoče vrniti v mesto množico volilcev, ki vsled te^a niso glasovali. Cd 3400 vpis sanih volilcev jih je glasovalo samo 382. V Opatiji so bile glasovnice in tisko* y:ne soialistične stranke po celem okras ju pred volitvami zanlcnjene in uničene od zastopnikov bloka, kateri so hndo pretepli socialističnega kandidata Fio* rentina. Zaupniku socialistične stranke g. Kortolomeju Glanzu so grozili s smrtjo in z uničenjem njegovega imeti a. Na dan volitev so glasovali v Opatiti in po sekcijah v ekrtaju z izkaznicami, ki niso bile razdeljene med volilce, vo* lilcii, kateri so bili že glasovah na svoje ime. . Na Cresu so zastopniki bloka in fa* §isti delali na vse pretege na pripravlja* | njtu ambienta. Pretepli so do krvi na u» licah in po stanovanjih nekoliko 'članov in eksponentov socialistične stranke, med tem g. Nilkoio Negoveticča, Sus* sana in Viticka. Mnogo so jih s silo in orožjem prisilili, da odstopijo od svojih mest, da prenehajo z vsakim političnim delovanjem In so jih prisilili, da podpi* šejo tozadevne izjave, med drugimi Ja? koba Maver j a, Nikolo Negotiča, Aloj« zija lome a m a te j a Souaticlja. V hiše i gospodov Santalina, Simundina in Ne« govetiča so vdrir ponoči in jih preiskali, da bi našri socialistični vodilni material. Vsem ali skoraj vsem socialistom na otoku so grozili s smrtjo in z uničenjem imetja, če bi se upali razvijati kakršno? koli politično delovanje v prid svetim strankam ali če bi ne glasovali za blok. Izgnan je bil z otoka vsled posredovanja fašistovske zveze socialist dr. N. AJa= covich. Zastopniki bloka in fašisti so javno kanali svoje orožje in municijo. V soboto zvečer so nekega Gherbaza, zastopnika komunistične stranke, čim je prispel v Cres, zaprli in pretepli do krvi. In preidimo kar na nezaslišana na? silja, ki so se godila na dan volitev. Krajevna sekcija socialistične stranice se je vsled položaja, ki je nastal zaradi terorizma, sklenila vzdržati glasovanja. Ko so za to izvedeli fašisti in blokove:, so začeli k>v na človeka. Začeli so ho? diti od hiše do hiše, da bi našli, volilce; kogar so našli, sc s silo odvlekli vat, seveda za blok. Na ta nač n so bili prisiljenj glasovati socialisti Nikcfla Ne? govetich, Nikola Dada, Josip Vitich, Fran Castella.ri, Just Zctt, Ivan Pea in drugi, in sicer s strani; fašistov Marko Carvina, Pia Malaboticha, Antona Cri* vel ar i j a, Petra Negoveticha, Ivana Gher? sinicha^ Salvatora Craglietta, Josipa Bai? cicha in drugih. Vsi ali1 skoraj vsi volilci brez razlike so b.iJi preiskani in zlo* stavlicni, če so se naŠCe pri njih neblo-kovske glasovnice. Na vri&šau pa se je moralo glasovati odprto (pred volilno komisijo za blok- Na volišču v Fon t igo je nredsednik Baicicli stavljal sam vaa» k emu volilen v kuverto blokovo glase v= nico, pozivajoč nato volilen, da zalepi i kuverto in jo vrns, da ss vrže v žaro. Člani volilne komisije so> pcroCaii fasU stovski četi o imenih ;m stanovanjih vos lilcev, ki niso še volili. Faš'sti so hodili po volilce, in če jih niso našli doma, so; silili njihove družine, da jim izreče vos! lilno izkaznico, nl^kar so šli sami voliti na ime odsotnega voMlca. V »Soeicta democratica« je bHa t\'Qi ii; ca ponarejen' nih izkaznic, s katerimi so velili in ne samo enkrat, mladoletni. Za one, ki n;iso bili pisani v voliilne liste, so se izdajale po potrebi izkaznice, da morejo voliti. Na ta način jih je volilo mnogo, ki niso imeli volilne pravice. Značilen je ta le dogodek: Gospoda* creski b!o= kovci so že delj časa prigovarjali Hi> vata Marka Bimičića, da bi odvrnil hrs vatske delavce od socializma. Ćim pa se je raznesel glas, da se bo socialistična stranka vzdržala j volitev, so blok ovci Bandčiča hudo pre*; tepli, da bi tako preprečili eventuelno, zmago jugoslovenske liste. Povrnimo se k dnevu volitev. Skupina volilcev iz Tramontaiie (vasi na sever? nem delu otoka) so bili, ko so prišli v Cres, preiskani od fašilstov, med kate* rimi je bil fašist Pio MaJabctić iz Cresa, oropani glasovni in pozvani, da volijo za blok. Volilci so se raz bežali v nedeljo zjutraj po gozdovih. Dvojica, ki nista mogla uiti, Ivan Zec iz Rosine in N. Ker* šić iz Nizke, sta bila pretepena in ^rL? siljena voliti za blok. Kmetom in ičbi* čem, ki &o prihajali iz obalnih krajev otoka v Cres volit, ni bilo mogoče vo® liti za drugega nego 2a blok, ker so jih preiskali. To se je zgodilo volileem iz Griina, med drugimi! Ivanu Maškardinu, Domeniku Kriviaću in Josipu Galoviću. Cim se je raznesla ta vest, so začeli otočanski volilci opuščati potovanje v Cres na volišče. En čoln, ki je priplul iz Vaiona in pristal v Cresu, je takoj zopet razpel jadra, da bi ušel od tam, toda dotekel ga je drug ooln s fašistoma Ruggerom Fossetto in Antonom Crivek larijem, ki 6ta prisilila osebe, ki so bile v prvem čolnu, da se vrnejo in da volijo za blok. Bilo bi brezkoristno naštevati še da* Ije brezštevilne in nezaslišane pretepe in nasilnosti, ki so se godile pri volitvah v Cresu. Vkljub ponovnim protestom pri oblastih, se je vendar določilo samo eno volišče v Cresu za ves otok, da so mogli ta&o tam koncentrirati ves teror in vse nabore blokovcev i-n fašistov, da se prepreči volilna svoboda in da sc tako zajamči; zmaga bloknj. Slabo je pri tem — in za- to so> dokazi tukaj — da se oblastva niso zgenila, ne poizkušala ščititi red, življenje, imetje in državljan^ ske pravice in da so celo dajale vso svojo moralno in materialno pomoč na s: silnikom in požiralcem. Še danes se go= | dij o pc Cresu nezaslišane stvari, in to vse pred očmi oblastev. Mestna fašistov* ska zveza si' dovoljuje dati odpuščati iz \ tamošnjih ladjedelnic delavce, saimo ker nccejo poopisati izjave, da se odtekajo svojega političnega prepričanja.« »Lavoratore Socialista« zahteva med drug:.m preiskavo in razveljavi]'en je vo* litev v Istri, »ker poslanci, ki so bili proglašeni za. izvoljene v Istri, ne pred* stavi j a jo izraz ljudske volje, temveč nasprotno propagande nasilne in okrut* ne manjšine. Te volitve so sramota, ki jo je treba izbrisati, ker so nedostojne civilizirane države«. Dommits wesil Smrtna kose. Dne 9. junija je umrl v Idriji dijak tretjega razreda tamošnje realke 13 1- ini Josip Vovk. Pokojnikov oče stanuje v j Rojanu in je zidarski mojster. Pravijo, da se je j dečko rad kopal in je pri tem dobil vnetje tre-; bušne mrene. Iz Idrije nam pišejo, da je bil dečko tih in priden dijak. Naj počiva v miru! Kje je državna oblast?! Te dni so objavili tržaški listi, da ima rojanska skupina fašistov, odslej svoj sedež v rojanskem konsumnem! i društvu, torej v slovenskem društvu! In to so ; j objavili, kakor da gre za najenostavnejšo stvar na svetu, kakor da se je namestitev izvršila; navadnim, pravilnim potom. Resnica pa je, da so ti novi »najemniki* enostavno vdrli v pro- j store in z grožnjami prisilili odbornike, da so' se udalif Kje drugje na božjem svetu je še mo-i žno kaj takega, da bi si kdor si bodi mogel, lastiti tujo lastnino? Kje drugje je še možno,: da bi državno oblastvo, obveščeno o dogodku, nič ne storilo proti takemu protizakonitemu činu? V Rojanskem konsumnem društvu pa so ostali »najemnik!« proti volji lastnika! Kje je državna oblast? Fašisti so opravičevali svoje početje, naglasuječ, da se v prostorih rečene-ga društva zbirajo nevarni, Italiji sovražni t-L--menti. In radi tega — tudi če bi bilo resnično — naj bi imel kdor si bodi pravico, lasti i si tujo lastnino? V vsaki urejeni in pravni državi so edino-!e državna oblastva poklicana, le oblastva so poklicana, da odmerijo kazen za morebitne pre£rež?ke. Nikdar pa ni v urejeni in pravni državi dovoljeno, ne poedinemu zasebniku, ne skupini zasebnikov, da bi si smeli prisvajati oblast — javna državne obJasli! Zato vprašujemo opravičeno: kje je v Trstu državna oblast! Še en kričeč slučaj. Pred seboj na mizi imamo pismo, datirano iz Vižnjana z dne 19. apr. 1921 in naslovljeno na tamošnjega župnika Dominika Aiaroevića. Podpisan je »II Commis-sario Straordinario Mocibob« (torej neizveljen gerent ali vrinjen »župan«), Pritisnjen je nanj pečat občine. Pismo se glasi v prevodu: »Priporoča se Vam, da se ne norčujete iz vsega tistega, kar se Vam dostavlja in Vam javlja po podpisancu. Obenem vas opozarjamo — ker smo že presiti Vas in Vašega nespoštovanja —, da se ne bomo več obračali do oblastev za Vašo odstranitev (ki se mora Izvršiti v par dneh), marveč da naložimo kakemu oddelku (squsdrs) fašistov, da stori, kar je potr cono«. — Ta slučaj je še bolj kričeč. Tu gre za funk-. cionarja, ki je podrejen državnemu cblastvu, ki pa izjavlja, da bo odslej preziral oblastva in da poveri zasebnikom nalogo, ki spada e« dino le v delokrog javnega oblastva! A kar je glavno in kar postavlja vsemu krono na glavo, je dejstvo, da je ta gospod Mocibob dal svojemu pismu uradno obliko. Označuje sc za »izrednega komisarja« in pritisnil je tudi občinski pečat. Funkcionar, imenovan od držav-; nega oblastva, napoveduje v uradni obliki preziranja državne oblasti! In če še pomislimo, j kako fašisti izvršujejo »kar je potrebno«, potem imamo pred seboj slučaj, ki kriči do neba: kje je državna oblast? i j Ne obrekujte! Osebe, došle iz Jugoslavije, pripovedujejo, da izvestni ljudje v Mariboru in Ljubljani raznašajo govorico, da je g. Boris. Gržina iz Rojana — fašist! To je drzno obre-' kovanje, pa naj že izvira iz hudobije ali iz slabih informacij. Boris Gižina je sin znane, značajne narodne družine, ki vsikdar radodarno! podpira vsako narodno podjetje, in je Boris! ravno v sedanji volilni borbi izdatno in po-1 žrtvovaino pomagal v pisarni našega političnega društva. Take govorice so skrajno žaljive ne le za prizadetega, ampak tudi za vso njegovo družino. Bivšim železničarjem južne želcznicc. Mariborsko društvo v podporo železničarjev za slučaj bolezni ali smrti hoče likvidirati. Zato bo imel odbor koncem tega meseca svojo zadnjo sejo. Delokrog društva prevzame država. Mnogo članov društva pa se nahaja izven Jugoslavije. Ti bi bili hudo zadeti, če bi bili odslej izključeni od te dobrodelne naprave. Zato je razumljiva njihova želja, da se to ne zgodi. Da se storijo primerni koraki v ta namen, naj se vsi prizadeti nemudoma oglasijo pri Antonu Depauiisu, skladiščnemu mojstru na postaji v Trs tu. - Naši mučeniki. Neposredno pred volitvami in po volitvah so v vaseh Pajar, Heraki, Lako-vači in Jurcani (župnija Sv. Lovreč) orožniki zaprli celo vrsto naših ljudi. To so storili zato, ker so jih obdolžili, da so v noči med petkom in soboto (pred volitvami) sireljali na neki tovorni avtomobil fašistov, in sicer na cesti med Baderno in Sv. Lovrečem. Med are-| tiranci — bilo jih je 3-3 — je bil tudi naš kandidat Tomo Herak, katerega so dolžiii, da je j organiziral ta napad. Kakor smo zvedeli, so 1 aretirance — razen dvojice — izpustili delo-i ma že v minulem tednu na svobodo; nekatere so izpustili šele v soboto ob 7. uri zvečer. O tem dogodku nam je obljubljeno podrobnejše poročilo. Doli z — mrtvim! Ko je v »kraljevski seji« i rimske zbornice ministrski predsednik Gio-litti prečital ime tirolskega poslanca Toggen-burga, je zaklical »naš« tržaški poslanec Giunta: »Abbasso 1'Austria!« — Doli z Avstrijo! Čuden mož je ta gospod Giunta: podira hrabro, kar je že podrto, hoče rušiti, kar je umrlo. Morda pa je hotel g. Giunta ožigosati Toggenburga ker je bil Avstrijec in celo avstrijski minister? Tu naj bi pa bili gospodje nekoliko bolj previdni! Koliko jih je v njihovih j vrstah, ki so bili tudi Avstrijci! Siccr ne ministri, pač pa ljudje, ki so bili dobro zapisani v knjigah avstrijskih oblastev in hočejo sedaj svojo avstrijsko minulost pokrivati z italijansko trikoloro. O, koliko jih je, — naštevali bi jih lahko imenoma — ki so ob vsaki priliki razobešali črno-rumene zastave in pisaii na vrata svojih magazinov in prodajalnic: »Avstrijski državljan«. Sedaj, seveda, so hkratu postali drugačni, ker je prišel drug gospodar! In če bi prišel kak drug gospodar, bi zopet drugače pobarvali svoj — patrijoiizem! So pač — značaji! Gledališka predstava pri Sv. Jakob«. V nedeljo popoldne so vprizorili v dvorani tamkajšnjega konsumnega društva burko »Pri belem konjičku«. Udeležba je bila številna. Da-si so bili igralci mladi ljudje, je vprizoritev najlepše vspela, posebno če uvarujemo sedanje težke razmere. Občinstvo je bilo tako vzrado-, ščeno, da je igralce obsipalo s pohvalo. Po vsakem dejanju jih je večkrat izzvalo na oder. Zadovoljni pa niso bili ljudje le radi te L 20 d*"n. in 10 Irk. is Is trm Iz Marezig pri Kopru. C. Kocjančič Matej (prejšnji župan) v Marezigah je dobil od odbora za pomoč nesrečnih žrtev v Istri okoli 2000 lir, da jih razdeli med nesrečna vboge družine v Marezigah. V nedeljo ga pokličejo orožniki k sebi in ga aretirajo ter odvedejo vklenjenega kakor najvećega zločinca v Koper, dasi se povsod javno pobira in javno deli podpora. Marezige se najbrže sedaj nahajajo s svojim občinskim komisarjem nekje v Afriki. PODLISTEK i V. F. B. " V malem svetu (61) V tem stanju se je nahajal tudi danes pri zaslišavanju pred sodnijo. Upniki, s katerimi je bil konfrontiran, so bili odšli, on pa je še ostal, da odgovarja na podrobna vprašanja brez konca in kraja o svojem življenju, razmerah, minulosti in tako dalje. Odgovarjal je, kolikor je mogel točno in tu je nekoliko oživel, izpoznavši, da bi to zaslišavanje moglo biti odločilno za vprašanje, ali je v njegovem postopanju kaka krivda ali ne. Nagon samo-ohrane se je ganil v njem in začel je živahnejše govoriti o svoji minulosti in rodbinskih razmerah, prizadevajoč si, da bi vse verno predočil, ali — za-se ugodno. Vendar se je varoval, da ne bi zapadel zopet v svojo staro pogreško, v katero je padel kadar je ggovoril o sebi. Kraj vsega tega mu je izbegnila po kaka beseda, kak izraz, ki je zvenel kot hvalisanje in poveličevanje. Ali, nezahotjeni, mali nasmeh sodnikov ga je ukrotil, pa tudi njegov opomin, da se bo preiskovalo, koliko je resnice v teh navedbah. To ga je sklonilo, da je manje na-glašal svoja odlična poznanstva, a molčal je o nekih rodbinskih zvezah, o katerih je poprej rad govoril. Sicer pa se ni mogel pritoževati proti sodniku. Postopal je z njim lepo in u- \ ljudno, a svojo službo je vršil kot človek, ki hoče reči: »Oprostite, da vas tu toliko nate-' jam, ali moram, čeprav sem uverjen, da iz I tega ne bo nič.« Bil je to mlad človek, razumnega obraza in bistrega pogleda, brez tistega trmastega »polaganja važnosti na stvar in svoje uradno dostojanstvo,« ki je iako često vidimo pri mladih uradnikih. Vendar je bilo Klinarju neprijetno to zaslišavanje. Poniževalo ga je pred tem sodnikom, ki mu je moral pripovedovati vse svoje intimnosti in to pred pričo — pisarjem, ki je vse to beležil na zapisnik. Bil je Že povsem utrjen in je hrepenel po trenotku, ko bo vsega tega konec. A tedaj je iznenada stopil v sobo neki u-radnik in šepnil sodniku nekaj na uho. Ta je vstal in rekel: »Naj gospica izvoli vstopiti.« Obrnivši se do Klinarja je rekel: »Vaša za-ročnica želi govoriti z Vami — nimam nič proti temu.« V prvi hip ga Klinar ni razumel. Njegov sicer bistre um, ki je hitro razumeval, je bil izmučen in utrujen. Beseda »zaročnica« ga je zbegala. Kaj pomenja to? — se je vprašal — mari sanjam? Ali, že so se odprla vrata in prikazala se je na njih tista draga, tako znana mu vitka postava, o kateri je že dvomil, ali jo še njegova. Sprejel jo je osupnen kot prvi žarek solnea nade, kot gotovo srečo in svobodo — razumel je, da je ostala na njegovi strani vkljub vsemu. Njen pogled, ko je. sedel poleg nje na klopi, je potrdil ta prvi utis. Začel je stiskati njeno ročico, s katero je bila snela rokavico, sedaj privzdigajoč k ustim tisti nežni, prozorni in krhki del njenega telesa, sedaj ga gladeč s svojo roko. Razburjena sta bila in dolgo časa nista izprežovorila niti besede, l Samo njuni srci ste vtripali silno, a prsa in nosnice so se napenjale od naglega, težkega aihanja. Slednjič pa se ona ni mogla več premagovati: očesi sti se ji zamotili, zaiskrili od solz, in dahnila je v joku: — Rudolf moj, kaj se je dogodilo s tabo? Ni imel odgovora. Njegova mehka duša, izmučena o d tega dokaza ljubezni in usmiljenja do te device, se je udala občutku, ki se je prelival po njem, in je tudi našla odduška v joku. Iz prvega ga je dušil in držal je robec k ustim. Ko pa se je jok radi tega izpremenil v konvulzivno ihtenje, je pritisnil glavo na Ivankina prsa, a eno roko je ovil okolu nje vrata. Tudi Ivanki so dalje tekle solze, ki so neslišno kapale po licih na drago glavo. Nje mlado srce se je stiskalo pri tej prvi boli, ki jo je morala pretrpeti njena ljubezen. Še pretresena vsled včerajšnjega dogodka, še v o-motici vsled tega odločnega koraka, ki ga je storila z nevarnostjo, da izgubi svoj rodbinski dom, je morala gledati, kako se zvija od boli, on, ki je bila njegova sreča odvisna od nje. Trpel je on, ki ga je ljubila; zato je bila njegova žalost tudi njena žalost, ker ljubezen je največji egoizem, četudi često ne zavesten. No, premagala se je. S svojo mehko roko je pogladilt Rudolfovo glavo in rekla toplo: Ne obupavaj dragi Rudolf, prišla sem, da te rešim. Ta glas kakor da ga je izbudil iz dolgega in globokega spanja. Privzdignil je glavo, jo pogledal z občudujočim pogledom svojega velikega očesa, ter rekel: i — To si tudi že storila. Tvoj prihod je že rešitev za-me, pa naj se že stvar izvrši tako ali tako. Gledal je predse zamišljeno in je nadaljeval po malem presledku: — Kako čudno je vse to in kako silno je, kar se dogaja tu, ta Previdnost, ali usoda, ki določa, kar nam je usojeno! Bil sem na robu propada. Ko sem prišel v Zagreb, bil sem nestalen, lahkomiseln in nisem nikdar razmišljal o življenju. Edino, na kar sem mislil, so bile jutršnje slasti, ki sem računal nanje ob današnjih. Življenje v tem mestu, v družbi, ki je bilo ravno tako, kakršen sem bil jaz, me je potegnilo v svoj vrtinec. Bil sem izgubljen in ni mi bilo rešitve. Tedaj sem zagledal tebe! Hotel sem te pridobiti, porabiti te za svojo zabavo. Ali nekaj nerazumljivega, ki je močnejše od mene, je hotelo drugače. Kako da je prišlo to, ne vem, ali, vzljubil sem te z vso svojo dušo in vsem bistvom svojim. Tisto nerazumljivo je spletlo vezi, močnejše od prehodne strasti in v tistem hipu, ko sem te prvikrat zagledal iz kavarne in se potem, v drugič sešel s teboj pri Driničevih, dogodilo se "je med nama nekaj, česar ne razumem, pač pa slutim, da je veliko in usodepolno. — In potem me je moje življenje vleklo nižje in mo dovle-klo semkaj. In to je tisto čudno, kar se je dogodilo. Stotine, tisoči ljudi, največji del prebivalstva tega mesta, živi, kakor sem živel jaz: za naslado, za sijaj, za omamo, a to se je dogodilo samo meni. Včeraj in sinoči sem se večkrat vpraševal: zakaj ravno meni? Sedaj pa vem, zakaj: da se mi odprejo oči in pamet. V teb š»i.riit\dvaisetlh urah sem sc naučil raz- J mišljati o življenju in svetu ... Kako je živ-[ ljenje silno, kako prehaja mimo poedinca, e , kako sem jaz srečen v njem. Srečen, ker me je sešlo s teboj. Da ni tebe, da nisi došla ti, bi bil jaz danes že zločinec: tak srd je bil v meni v usodo in življenje in bi bil, četudi na bi bil obsojen, izšel od tu kot srdit sovražnik ljudi in družbe, in bi se bil boril proti njim z vsakim orožjem, ki bi mi prišlo v roko. Ali tista sila okoli nas, tisto tajinstveno, ki ga nc razumemo in za kar so se ljudje od nekdaj nuv čili, da bi mu našli pravo ime, je uredilo vs-tako, da si ti morala biti tista divna in odločna devica, ki se ni obotavljala zapustiti očeta in mater in brata in sestro in da donese odrešitev nesrečniku, ki je bil že izgubljen. Danes pa — pa naj me že ti ljudje izpustijo, ali obsodijo — danes se ne bojim. Ljudje sp, pa mi morejo po svojem razuma vzeti tiste, kar oni imenujejo čast, ali tistega, kar danes nosim v svoji duši, mi ne morejo oteti vsi sodniki, vsi oderuhi in upniki tega sveta, ker so vsi preslabi in premajhni spričo tistega silnega, v čegar roki je moja usoda in česar na morejo nadvladati, ker je nevidno in čudno, a meni je danes izpregovorila na tvoja usta, ki so mi donesla rešitev. Govoril je to pol šepetaje, kr.kor v strahu pred tistim Čudnim, ki se je od'.rilo njegovemu očesu in ki — kakor je občutil — napolnjuje to sobo s štirimi belimi zidovi, priprosto in navadno, ki pa sc mu je v tem hipu predstavljala kot svetišče. Ivanka ga je poslušala vsa v občudovanju. Nikdar ni čula od njega takih besed, nikdar ni mislila, cia je v njem toliko toplote in toplin- čustev. V Trstu, dne 14. junija 1921. »fiJJiJNOSri*« Stran 1U. Vesti Iz GorISke S Krasa. T o m a j, 12, t. m. Stvarnik je vedel, kak rod naj naseli na tej trdi zemlji. Ako potuješ po gornjem Krasu, se skoraj ne zavedaš, da si na Krasu. Iz pustih in bornih pašnikov je Kraševec napravil njive in travnike, vrtove in vinograde in le tu pa tam kak kal aH školj te spominja na nekdanjo puščavo. Dežela je zgovorna priča o ljudstvu, ki v njej prebiva, in o njegovih čednostih. Res, na Krasu ne boš srečal dekleta, ki bi te nezaupno pogledalo; zdrava lica in smejoče oči ti povejo, da so Kraševke hrabra dekleta. Na Krasu ne boš naletel na fanta, ki bi ga vojna uklonila. Kraševci so sloki fantje, zagorelega obraza in drznega pogleda. In če se ob nedeljah bližaš vasi, te že od daleč pozdravlja vesela pesem, te kliče in vabi, da pospešiš korak. Kdor je bil to nedeljo v Tomaju in Dutov-Ijah, bo vedel in znal ceniti Kraševce, bo čutil, da je najvišja pohvala le skromno priznanje, ki gre temu ljudstvu. Tomajska in duto-veljska dekleta in fantje pojejo, da osupneš in zastrmiš, pojejo, da te potegnejo s seboj, koderkoli in kamorkoli gre njihova pesem. Tomajci in Dutoveljci imajo dva krasna mešana zbora, ki sta izvrstno izvežbana, kar je v prvi vrsti zasluga njune disciplinarnosti in tamkajšnjih gospodov nadučiteljev Kosovela in Lebana. Vsa čast kmetskim fantom in dekletom, ki žrtvujejo svoj pičlo odmerjeni počitek prosveti in naobrazbi, čast in hvala gospodoma nadučiteljema za njun nesebičen trud in veliko požrtvovalnost. V pričo tolikega reda, naobrazbe in uljudnosti moraš dobiti pogum. Kljub vojni, po kateri je bil Kras tako občutno prizadet, je morala ponosnega kraškega ljudstva na višini. Kraševci so ponosen narod. Iz njihovih ust ne pride tuja beseda, iz njihovih grl ne tuja pesem. Samozavestno ljudstvo sicer spoštuje tuje, svoje pa ljubi ter se ga oklepa, zakaj tako mu veli ponosno srce. Kraševci so gostoljubni ljudje. Zdravi in veseli ljudje niso radi sami, ljubijo družbo in presrečni so, če te ^ lahko sprejmejo v svojo sredo. Močni in zavedni, ponosni in skromni kraški rod bo krepko in pogumno, zvesto in neomajno kljuboval slej ko prej kakr hrast vsem nezgod., ne bo ga upognli noben vihar, ne bo ga potlačila nobena nesreča. Dežela, v kateri živi tak rod, ni izgubljena in rod, ki ima take lastnosti, bo večno živel. Živel bo sebi v čast, bratu v pogum in Človeštvu v diko. Čuval in ohranil bo narodu svetinje, izročil bo poznim potomcem sveto dedščino, slovensko besedo in slovensko pesem. Živel Kras, živele njegove hčere, živeli njegovi sinovi! Popotnik. Mladika se tiska že v svoji 11. številki in bo prinesla zanimivo vsebino tudi s slikami. 0-pozarjamo one naročnike, ki so plačali naročnino samo za pol leta, da jo obnove čim prej, da ne bo neprilik z ustavljanjem lista. Naberi-te nam tudi novih naročnikov. List bo poizkušal biti v bodoče še bolj lep kot je bil do-sedaj. Ilustracije sc bodo pomnožile, vSi važni dogodki bodo pojasnjeni s sliko. Dobili smo tudi obilo lepega gradiva. Ozirali se bomo tudi na naše žensivo. Uredništvo in upravni-Štvo je v ulici Caraucci št. 4 v Gorici. Bukovo. Komaj je poteklo sedem mesecev, odkar se je bukovsko Gospodarsko bralno! društvo po vojni na novo oživelo in že je priredilo dve veselici. Težavno igro »Krivopri-: sežnik« so si izbrali naši fantje in dekleta.' Dasi nimamo niti pravega prostora in ne odra, j so bili igralci vendar vsem težkcčam kos ier so spretno in imenitno izvršili svojo nalogo. Takega uspeha nismo niti od daleč pričakovali na Bukovem. Krasno je bilo napravljeno v »Lapajnemu kozolcu«. Velik prostor je bil ves z zelenjem okrašen. Zdelo se ti je, da si v gaju. In oder je bil tako okusno napravljen in okrašen, da bi lahko kdo misli!, da ga je! slikar iz mesta naredil. Vse to je delo domaČih igralcev. Igralci pa so tako spretno izvrševali svoje vloge, da so napravili na gledalce velik vtis. Čim večja je bila vloga, tem boljša je bila njena izvršnev. Žal, da je izpadlo petje. Novi dobro izvežbani, močni (22 oseb) pevski zbor ni smel nastopiti in pokazati javnosti svo-i jega napredka. Tukaj naj bo izrečena vsa čast našemu društvu, ki ima tako pridne člane in članice. Vežbali so se sami ter s tem pokazali svojo dobro voljo in svoj b-ster hribovski ra-! zum, Vladal je največji red. Hvala vam, bratski • gostje, ki ste se v tako obilnem številu od daleč in blizu udeležili naše prireditve. Vam pa, fantje in dekleta, kličemo: le tako naprej! Zbirajte se okoli društva in zavedajte se, da boste čezdalje bolj vredni sinovi in hčere kulturnega naroda, h kateremu spadamo. To bo ram v čast in drugim v p osnem o. Aretiran drobiž. Nekateri ljudje imajo navado, da radi zbirajo drobiž in ga hranijo kar tako za boljše čase. Orožniki pa, ki imajo dober nos in ne izvoha jo vsakega tatu, izvohajo vendarle tu pa tam takega ljubitelja drobiža in mu preiščejo in korenito izpraznijo vse stare nogavice. Drobiž mu vzamejo, le nogavice mu pustijo. Nekaj takega se je zgodilo nekemu Močilniku v Tržaški ulici, ki je imel bakrenega drobiža za celih 42 lir. Veliko ni, a drobiža dovolj. Nov! zvonovi. Iz Podbrda nam poročajo, da so dobili nove zvonove. Pripeljali so jih dne 31. maja na dveh lepo okrašenih vozovih, konji so bili s cvetjem ozaljšani. Zvonove so fa-rani sami kupili in so na njih samo slovenski napisi; s tem so farani dokazali, da so zavedni Slovenci in ne puste, da bi jim kdo ukazoval in predpisoval napise, ki nai bedo na njih zvonovih. Dne 5. junija so prvič zadoneli in oznanili fari, da so zopet oživeli po dolgem času in bodo spremljali farane s svojim glasom povsod v veselju in v žalosti. Vsa časi zvonarske-mu odseku in darovalcem! VcsSI iz Notranjske Vipavska podr. »Slov. pisn. društva« priredi tudi letos svoj običajni veliki Ciril-Metodov izlet na Nanos in sicer v nedeljo dne 3. juliji. Vabijo se že sedaj vse podružnice S. P. D. v Primorju, kakor tudi vsi prijatelji narave, da se tega izleta vdeleže in naprošajo, da prijavijo vsaj približno število udeležnikov. Natančne podrobnosti bodo razvidne iz prihodnjih številk »Edinosti«. _ I. GMni zbor „Zadružne Zceze o frsiii (Konec). Tudi način zamenjave je zadrugam mnogo škodoval. Zamenjava so je izvr* šila v dveh obrokih; prvič po 40S, nato sc je doplačal 20/£*ni povišek; poslednji sicer ne povsod, kajti obmejni kraji do* bivajo ta povišek šele sedaj. Posledica te£a je nerednost v knjigovodstvu, nego* tovost v vsem poslovanju. Nekateri vodi so vodili knjige v lirski valuti, dru* gi v kronski; naložbe onkraj meje, vojna posojila, inventar, deleži so se stavili v bilanco na najrazličnejši način; ponekod so se sestavljali letni obračuni že za leto 1919 po ključu 60%, drugod pa po 40% še za leto 1920. To pomeni neenotnost, zmedo in kaos. V zvezi z zamenjavo je bilo izplače? vanje 20%*tnega poviška na vloge. Vsled povišanja menjalnega ključa od 40% na 60% akti™ deli premoženja posojilnic niso vselej zadostovali za kritje obvez= nosti napram vlagateljem na podlagi 60%*tnega ključa. Navzlic opominom in pojasnilom s strani dosedanje naše Zve= zc, se mnogo zadrug ni pravočasno po? brigalo za dosego te vladne odškodnine, vsled česar bo zadružništvo trpelo nad pol milj on a lir škode, ako zakladno nad? zorništvo ne bo hotelo biti popustljivo in strpljivo. Nadaljni vzrok krize jc pomanjkanje denarja. Zadruge niso brez sredstev sa* mo iz žc omenjenih vzrokov, temveč tudi ker ljudstvo ne vlaga več denarja, v zavode v isti meri kakor pred vojno. Na=> sprotno, denar dviga. Dviganje ima svoj vzrok v izseljevanju naših najboljših, najbolj varčnih ljudij v Jugoslavijo, de* loma tudi v špekulaciji z jugoslavenski* mi kronami ali pa v potrebi po ofcnav* lian ju gospodarstva, zanemarjenega te= kom vojne. To obnavljanje zahteva vsled draginje velikanske svote. Vloge se manjšajo deloma i z istih vzrokov, de* loma pa' vsled že omenjenega nezaupa* nja v naše denarne zavode. Imeli so pač slabe skušnje. Vlagatelji, ki so pred voj* no prinašali v zavode trdo zaslužen dobri denar, dobivajo sedaj nazaj slabo valuto, ki je še skrčena na 60%, med tem ko so si drugi, ki so denar držali doma in ga uporabljali na druga'čen način, svoje premoženje podvojili, potrojili in tudi podesetoriii. Vrbis tega je ljudstvo tudi izgubilo smisel za' varčevanje in se vdalo zapravljanju. Vse to so posledice, na katerih niso zadruge niti najmanj kri* ve, a katere morajo vseeno nositi ško* do, kakor bi- jih bile same povzročile. Pomanjkanje denarja v sedanjih ča* si h obnove kmečkih gospodarstev pov* zroča še večjo nezaupnost ljudstva do naših zavodov. Ravno sedaj bi morale posojilnice priskočiti kmetu na pomoč s cenimi posojili. Gori omenjene razmere pa ^posojilnicam to onemogočajo, one* mogoča j o jim izvrševati najvažnejše na* loge, za katere so ustvarjene. Pred voj* no so se posojilnice v slučaju poman j* kanja denarja zatekale k svojim zve* zum za posojila. Danes je to nemogoče. K naši Zvezi se niso mogle obračati, ker se poslednja kot društvo ni mogla do* slej pečati z denarnim prometom (šele nova Zveza na zadružni podlagi se bo smela); banke pa računajo tako visoke obresti, da bi morale posoji!nice*rajfajs znovke v slučaju najetja posojil delati z izgubo. Nova Zadružna Zveza bo te te* žavne razmere precej ublažila, ako se je bodo vse zadruge tesno oklenile in ako bodo disciplinirane. Je namreč nekaj posojilnic, ki vkljub težavnim časom razpolagajo s precejšnjimi denarnimi svotami Te svote pa nalagajo pri ban* k ah. Dolžnost vseh zadrug je, da denar dvignejo iz bank in ga prenesejo na tek. račun pri novi Zvezi, ker nedopustno in nespametno je, da ravno zadruse podpi* rajo one bančne zavode ki jih v slučaju potrebe tako neusmiljeno stisnejo za vrat. Peti vzrok krize je pomanjkanje za* družnih delavcev. Med vojno je marsika* tera zadruga vsled vpoklica pod orožje izgubila večino svojih odbornikov. Po* slovanje se je prepustilo dvemT trem o* sebam, ponekod celo samo eni osebi. Tu* di računarji in poslovodje so marsikje zmanjkali in posledica tega je bila, da so morale tc zadruge ušla viti svoje po* slovan je. Cenimo, da je na anektiranem ozemlju prenehalo poslovati 120 zadrug. Ko je vojna končala, je imelo veliko za* drug svoje knjige v največjem neredu. Računski zaključki so jim manjkali kar za vsa vojna leta. Danes so v tem oziru na boljšem, ker so se s prizadevanjem Zveze in samih zadružnih odborov knji* ge večinoma spravile v red. Primanjku* jejo pa še vedno sposobni zadružni de* lavci, zlasti v Istri, ker se je večina prej* šnjih izselila, oziroma je zbežala v Ju* go sla vi j o. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Kita ita vtsa! nI. MazzinL — lastna plača. Dcinitka glavnica in rezervni zaklad K Č. SI. 223,000.000 izvrtaj« fc&l&ino vse baačne in menjalnih transakcija. : Uradne ura od 9-13 : MALI OGLAS) POROČNA in obedna soba se prodasta po nizki ceni v ulici Boccaccio 7, polunadstr. desno. 983 IŠČE se prileten mizar, brez otrok, kot delavec in prileten čuvaj, ki dobi stanovanje. Naslov pri upravništvu. 9£4 TAPETNIK išče dela. Govori slovensko, nemško in italijansko. Naslov pri upravništvu. 9S5 ENONADSTROPNA prostorna hiša v najboljšem stanju pri postaji v Dobravljah v kateri je že stara gostilna, se proda. Zraven je kos zemljišča in vrt ter izborna klet. Pojasnila daje Ivan Kobal trgovec Ajdovščina. 981 29 LETEN uradnik, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine, korespondence in knjigovodstva, posebno pa v zavarovalni panogi išče primerne službe. Ponudbe pod »Delaven« na upravništvo. 97S POSESTVO v Krajni vasi pri Dutovljah se proda. Stavba za vsako obrt, več njiv, travnikov in gozd. Natančnejša pojasnila daje Zerjal, Pliskovica 44. 979 KOZA z mladiči se proda v ulici Tesa št. 31. 9S0 SOBA se odda v najem. Via Tivarnelia 3, Pir-jevec. 982 DEKLE, 16 letno se sprejme v pralnico za vsa dela. Ulica Giovanni Boccaccio 6. 937 FRIDNA služkinja z dobrimi spričevali se sprejme. Najboljše ravnanje, Viale XX Set-tembre št. 56, I. levo. 986 ZLATO IN KKONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trstt via Coroneo 1, V. nad. 853 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga}. 25 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 KROJAČNICA Avgust fiiuiar. ul S. Francesco D'Assisi St. 34, IIL sad. jc ediua dobroznan* krojačnica v Trstu. 23 m mMmJMm rute Šolo so po svoje uredili. Za otroke radnikov in rudarjev je bil pouk brez* plačen. Poučevali so francoski, nemški in italijanski jezik, zemljepisje, nekaj ke* mije in mineralogije. Učiteljica za ročna dela je ostala. Rudnik je plačal vse šol* ske potrebščine, papir, črnilo, vzorce za risanje in platno za ročna dela. Šola je bila razdeljena v ch-a oddelka. Prvi kot sedajna ljudska šola; pouk: dobro brati, pisati in računati. Drugi oddelek pa je bil nekaka pripravnica za rudarsko šolo. Kdor v dveh letih ni zdelal razreda, je bil kot nezmožen izključen. Na višjem oddelku so r.oučevali Dclahson matema? tiko, Fird italijanski in Lemaire franco* skl jezik. P ko je bil katehet. Vsako ne--del jo je peljal šolsko mladino k maši. Po dv ic - nem opravilu je v pričo mestnega župnika izpraševal otroke iz veroukai. L'čiclii so imeli 400 fl plače, učiteljica ročnih dc! Terezija Mrak 150 cU šolski slu:4? Mihael Lapajne 96 qld. Nai liceju, višjem cđde:;;u je bilo 31)0 učencev. Ko je primanjkovalo denarja, so kateheta odpustili in verouk poverili mestnima kaipelnnoma proti letni nagradi 50 fl. Vpeljan je bil posebni kaf^^m, ki je pri četrti božji zapovedi Ime! dostavek o Napoleonu«. To so vrinili brez vrednosti škofov. Ko so Francozi L 1812. odišli, so vse katekizme pobrali in jih poslali v Pcstojmo. Za prometna sredstva so se mnogo bri* gali. Vpeljali so tlake za popravo cest in plačali dninarju 11 kr., vozniku pa 22 kr. na dan. Leta 1809. so začeli zidati ceste po Kanomlji. Nekatere posestnike so za svet odškodovali, nekteri so pa svoja zemljišča zastonj ponudili, ako sinove sprejmejo na delo v rudniku. Šest kmeč* kih fantov so radi tega prišteli k ru* dar jem. Če jc bil kdo zadržan, da ni mogel priti na tlako, je lahko poslal namestili* ka in za opravljeno tlako je dobil potr* dilo »bons«, ga je pa zgubil, je zgubil tudi pravico in moral je zopet na tlako. Tako so za ccste in pota proti Vrhniki, Črnemu vrhu in na Tolminsko našteli do oktobra 1812. 520 tlak, a še ni bilo vse dovršeno. Zato so pohiteli z delom in ljudi z eksekucijami prisilili delati, tako da so bile vse ceste do konca 1812. za silo popravljene. Ljubljanski governer je šel na daljši dopust. Izrazil je pa željo, da bi ob vr* nitvi imel kakih 300 divjih zajcev v svo* jem vrtu. Za vsakega bo plačal 1 gl in potne stroške. Ah so mu Idrijčani kaj pripomogli k tako prijetnem lovu, m znano. Potovati je bilo sploh prepoveda* no. Če je hotel kdo iz province, si je mo* ral preskrbeti potni list »laiser passer«. Veljal je 1 gl, za kmeta le 20 kr. Potnih listov pa so Francozi tako malo izdali, da so že z novim letom 1811. znižali tak* so na 1 frank. A ko je bila še to previso* ka taksa, so s 1. septembrom 1811. prišli celo na 10 kr. Pa tudi sedaj se ljudje niso trgali za potne liste. Pričakovali so s tem davkom lepe dohodke, zato so povpraše* vali, kaj je vzrok, da se tako malo ljudi zglasuje za pas. A iz Idrije poročajo, da rudarji in gozdni delavci nimajo premo* ženja za potovanje, le dnevni zaslužek jih živi, a še ta se jim vselej ne izplača; sedaj so kar za 3 mesece na dolgu. Vpeljali so mesto tega domicilne liste. Uradniki in otroci do 15 leta so bili o* proščeni, drugače pa ga je moral vsakte* ri vzeti. Stal je 75 cent. Pa tudi teh niso ljudje jemali, dasi so jim oblastva žu* gala z zaporom. 6. oktobra 1810. so omislili ilirskoiote* rij o. 4., 14. in 24. vsakega meseca so v seji v Ljubljani žrebali številke. Naj* manjša stava je bila 35 cent, vse druge igre so prepovedali. Ekstrakt je dobil 15* kratno vlogo, amba 270 kratno in kvater* na 75.000 kratno vlogo. V Idriji ni hotel loterije nihče prevzeti proti denarni kav* ciji, še*le ko so 1811. sprejeli varstvo v zemljišču, je prevzel trgovec Janez Er* mole loterijo. Dobil je za trud 6% vlog. (Dalje prih.) MLAD, potujoč trgovec, s 600.000 jugosloven-skih kron gotovine, želi znanja v svrho že-nitve z dobro situirano ali samostojno gospodično od 20 do 28 let, s primerno izobrazbo, dobrega srca in zdrave, krepke narave. Cenjene ponudbe naj se pošljejo s pravimi podatki, naslovom in če mogoče tudi s sliko, v teku 10 dni na naslov: Ber-vavcc A. Hotel Brioni, via Largo Sartorio 4. Tajnost zajamčena. Naivne ponudbe in take brez naslova se ne upoštevajo. 963 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Plazza Garibaldi 3 (;rei fcrriera) HIŠA z gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom, eno uro od postaje St. Peter na Krasu se ceno proda. Zraven se proda tudi nekaj oralov zemljišča, hrastovega ali pa jelki-novega gozda. Poizvedbe pri Francu Sever, • Sv. Peter na Krasu. 957 LEKARNA V SEŽANI ima zopet v zalogi pre-iskušeno sredstvo proti infecijskemu katarju v spolovinah goveje živine, kateri ovira oploditev krav. 955 V fLOVENIJI na državni cesti med Mariborom in Celjem, se proda vila s 5 sobami in gospodarskim poslopjem. Krasno posestvo 15 oralov, vinograd, njive, sadonosnik, travnik in gozd, z ali brez živega in mrtvega inventarja ter letošnjega pridelka. — Hiša s 3 prostornimi sobami, gospodarske zgradbe, takoj na razpolago. Cena po dogovoru. Pojasnila daje: Juraj Mozolovski, Slovenska Bistrica, Trščanska ul. 165. 921 Največjo izbero daril za birmo dobife samo v trgovini PiazzL f Garibaldi št. 3, (prej Barriera) J Gospodarsko društvo v Movražu štev. 76 pri Buzetu vabi na r@dnl ©bini ib@r ki se bo vršil dne 26. junija ob 4. uri popoldne s sledečim dnevnim redom : 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za l. I9z.'0. 3. Likvidacija. 4. Slučajnosti. 462 ODBOR. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. H. ML. Int. Corso II. i lil. šle?. 24 KaetiisRa fn vrtnarska som zadruga u Trsta reg. zadr z ora. por. Telefon 36-75 — ul. Raffineria 7 — Telefon 36-75 vabi na LretineotfnezHorg podružnic ki se bodo vršili v dne 19. ju»iia pred^oidnei Boljuncu ob 9. uri v gostilni g. A. Sancin, v Predioki ob 9. uri v občinski hiši (Loka-Bezovica-Črnikal. Popold n e: v Ospu ob 3 v gostilni Slavec, v Plavjah ob 3 v gostilni M Hrovatin v Škofijah cb 3 pri g. Furlanič Iv. št. 115 v Dolini (kraj in uro določi podr. odbor) v Klancu ob 3 v podružničn'h prostorih. po isKo nlzftifi mii. nani DNEVNI KED : 1. Poročilo zastopnika matice in odobritev letnega računa za 1. 1920 ter razdelitev čistega dobička. 2. Poročilo podružničnega načelništva in nadzo.niŠ^va. 3 Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora in zastopnikov za občni zbor m*tiče 5. Slučajnosti. Z ozirom na veliko važnost občnih zboror se pri čakuje obilne udeležbe. 465 ODBOR MATICE. ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenademes*" ljive izgube našega sina edinca se zečne u skladiščih strolarns Cav©y? št, IS izredna prodaja v 1C6 dijaka v Surlji izrekamo tem pot m najsrčnejšo zahvalo vsem udeležnikom pogreba, posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. profesorjem, dijakom, dijakinjam, pevcem in Sokolom ter dijakom za poklonjene vence ih cvetice. J^sSp g^srsja, starši. ^^ ^ " Via* S.^ Lazz^o^^ ^ ^^ □□□□ Me, v vi H, vik 65 cm no L 2.40 m MMm močna, 10 un po... L 2.83 s Wh o», 120 si ip. za . * L ZS.SO ra Moško mm io...... L 2— tt ed...... ... L 2,20 naprej - TVRDKA Stran TV. »EDINOST« V Trstu, dne 14. julija 1921. Tej okolnosti imamo pripisati neupo* števanje novih naretfb in predpisov, ti« bočih se zadružništva, nepravočasno vla* ganje prošenj, kakor n. pr. za iznie* njavo kron SHS, za izplačilo 20% po* Viška na vloge, o katerem sem govoril prej. Ta zamuda je povzročila, kakor rečeno, našemu zadružništvu nad pol miljona lir škode. Tak je, v glavnih obrisih, položaj na* sih zadrug. V glavnih obrisih pravim, ker če bi se hotel spuščati v po Ijite sanacije. Treba je napeti vse sile, da se čimprej e zamenjajo naložbe v Jugoslaviji in" pri poštni hranilnici, da se čimprej reši vprašanje vojnih poso* jil, da se s skupnim nastopom z i t ali* janskimi Zvezami anektiranega ozemlja in onimi iz Tirolske izposluje od vlade odškodnina za razliko med 60%'tn^m menjalnim ključem in onim, ki se bo do* ločil na italijansko * j ugosl »venskih po-gajaniih za zamenjavo kronskih naložb ter 56'8%?tnim ključem za naložbe pri poštni hranilnici na Dunaju, da se izpo--sluje od vlade odškodnina tudi za izgu® bo na obrestih vsled zakasnelosti zame® njave kron v Jugoslaviji in pri poštni hranilnici, in za izgubo na obrestih vojs nih posojil; treba napeti vse sile, da pri? deio zadruge do denarja. Treba je d<>| seči, če ne gre drugače, tudi z največjimi žrtvaTni. da si ustvarimo potom otvo^ ritve zcdružnih tečajev nov kontigent sposobnih zadružnih delavcev, treba, da se doseže enotnost v knjigovodstvu na=> ših zadrug, da se ust\rari disciplina, močna in trdna vez med Zvezami in njihovimi članicami, da se obstpječe Zveze združijo ali vsaj toliko zbližajo, da bodo lahko skur>ai nastopale in da se bodo njihovi režijski stroški lahko skrčili do nrnima. da se začne agitacija v svrho izpodbijanja liudstva k varce-; var ir». Z eno besedk>, treba '"e. da se od;f pra^iio nppake in nedo^t^tki. ki so n?5e zadružništvo tako oslabil. Izločiti mo=i ramo, kar je gnilega, ozdraviti, kar je j ozdravi j i vega. Moramo tudi vedno imeti pred očmi,! da se nahajamo v zccetkn nove gosno* darske in politične dobe, ki bo ustvarila! stotine in stot:ne novih gospodarskih j problemov. Svetovno gospodarstvo na= j stopa, kakor vse kaže. nolagoma pot ki normalnim razmeram. P.es da so norma!?! ne razmere še iako oddaliene, a končno se more-mo povrniti k niim To se ne boj zgodilo brez nove rušitve obstoječega j gospodarskega stnrna. Ozdravljenje vas, lute, p?dnnie blagovnih cen. uvedba nosj Vih davkov in pristoib:n itd., vse to ne j bo šlo mimo z-^rržništva brez novih! potre sijajev. Priklopitev našega ozemlia k Italiji bo imelo za posledico tudi preosnovo pri nas še vedno veljavrjesa. avstrijskega zadružnega zakona. Izšle; bodo nove naredbe, novi predpisi, ustva* ril se bo nov zakon. Na koga naj se zadruge obrnejo, da jim iznosluie vse, kar tako aiuino ras biio? Kdo jim bo dajal nasvete, kdo iih opozarjal na preteče nevarnosti, kdo] jih bo branil in ščitil? Edino močna Zadružna Zveza zamore vse to. Zveza, ki bo imela na razpolago j dovoli sredstev za vzdrževanje zadcst*! nega števila uradnikov in sicer sposob* nih uradnikov, v zadružnih poslih izur* jenih uradnikov, ki bo imela na razpon laso dovolj sredstev za zadružne agita* ci je, za intervencije, za vzdrževanje te* čajev. Dosedanja Tržaška Zveza vsega te-ca dela kot društvo ni zmogla. Nedostajala so ii sredstva, nedostaial denar, saj se ni mogla pečati niti z denarno izmenja* vo! Zveza, ki hoče vršiti svojo nalogo v polni meri, ki hoče naše zadružništvo ozdraviti, mora biti sama krepka in zdrava. Tako zvezo rabimo. Lanski občni zbor Tržaške Zveze (društva) nam je naložil, naj pripravimo vse pr>trebno za ustanovitev take Zveze. Predpriprave so končane. Namen današnjega občnega zbora je, vzeti na znan i e ustanovitev nove Zveze in njenih pravil ter izvoliti odbor, ki bo novo Zvezo vodil do boljših časov. Za gosp. J. Bratužcm je povzel bes sedo Dodpredsednik dosedanje Zadruž* ne Zveze gosp. Dr. Josip Agneletto. Po* ročevalec se je najprej dotaknil vpra= šanja centralizacije našega zadružništva, omenjal, kaj vse je dosedanja Zveza sto? rila, da bi se čimprej dosegla združitev obstoječih treh zadružnih zvez v eno, kar bi bilo velike koristi za naše zadruž* ništvo. Će ni prišlo do centralizacije, pade odgovornost za to na vse, prej ko na Tržaško Zvezo; ko so se vršila to* zadevna pogajanja, je bil odbor naše Zveze pripravljen popustiti celo v tem, da bi se sedež centrale prenesel v Go* rico, čeravno je Trst naravno in gosno* darsko središče anektiranega ozemlja, in se tu nahajajo centralna oblastva. Vendar še ni izgubljeno upanje, da se ta združitev prej ali slej izvrši. Treba bo I samo dobre volje in popustljivosti, pa se I bo stvar izvedla. | Poročevalec je nato govoril o delu, storjenem po dosedanji Zadružni Zvezi, zlasti v zadevi izmenjave naložb onstran meje, v zadevi 20% val. poviška na vlo* ge, govoril je o revizijah, o sestavljanju računskih zaključkov itd. Vse to bo mio* rala prevzeti sedaj nova Zveza. Pečala se bo tudi z denarno izmenjavo, pre* skrbovala potrebnim članicam kredit. Predpogoj uspešnega delovanja Zveze pa je cJisciplina članic. Dokler ne bo disci* pline, je zastonj pričakovati napredka v našem zadružništvu«. Zadruge naj se tes* no oklenejo svoje nove matice v svojem lastnem interesu. Zadružna Zveza je zgradba samih članic, v kateri lahko iščejo zavetja v slučaju potrebe: od njih samih je odvisno, kakšna bo ta zgradba, močna ali slaba. Nato so se vršile volitve. Predsedhi* kom nove Zveze je bil izvoljen g. Dr. Josip Agneletto (Trst), I. podpredsed* nikom g. Mihael Hušo, dekan v Hrušici, II. podpredsednikom g. Zlobec Matej, predsednik kmetijsko?vrtnarske zadruge v Trstu, v odbor pa sledeči gospodje: Dr. Josip Abram (Trst), Bratuž Josip (Trst), Jereb Fran (Dolina), Kirac Luka (Rakotole), Mermolja Fran (Dobravlje), Miklavec Fran (Kobarid). Mihelčič Jo* sip (Trst), Pnnčuh Fran (Vrhpolje) in Dr. Egon Stare (Trst). V nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. dr. Edvard Slavik (Trst) kot načelnik. Janko Pogorelec (Barkovlje) kot podnačelnik, nadzorniki sledeči gg.: Ažman Andrej (Postojna), Crljenica Matko (Pula). Kos Franc (Idrija), Štolfa Anton (Sežana), Seber Maks (Postojna). Švab Anton (Trst), Valenčič Ivan (Trnovo) in Vran Josip (Tomai). Pri točki slučainosti pozdravi novoiz* voljeni predsednik predvsem zastopnika Goriške Zveze gospodarskih zadrug in društev ter izrazi upanje, da bo med obema Zvezama prišlo do najožjih sti* kov. G. Anton Vuk je prečit? 1 sk-ep zad* rneaa občnega zbora Goriške Zveze v zadevi združitve poslednje s Tržaško ter razložil, zakaj je ta združitev za sedaj nemogoča. Ovire tiče največ v tehničnih točkah, ki se za sedaj upirajo izvedbi nrčrta centralizacije. Sčasom. ki se raz? mere spremene, bo stvar veliko lažja. Na vsak način je Gor'ška Zveza za čim cž^e sodelovanje s Tržaško in ie na zads njem obenem zboru novi odbor dobil m?1og, da ČHnpreie stopi v stike z Za? družno Zvezo v Trsti'/... Dr. Edvard Slavik jemJie to izjavo z zadoščenjem na zna^ nie in p-edlaiga, da trdi naš občni zbor poveril novemu odboru enako nalogo glede sknpnega delovanja z Goriško Zvezo. Predlog se spre;me soglasno. Sledili so nato še drugi predlogi, tičoči se notranjega de^ovan^a nove Zveze, nakar je predsednik zaključil občni zbor z zahvalo za udeležbo, s po-zivom na disciplino in z željo, da bi se nova Zveza voTviT<* v rio^no n^dietje vsestransko odgovarja joče potrebam današnjih tež* Mh časov. TcCagi V Trstu, dne 13. junija 1921. Jadranska banka . . ^...........300 Cosulich..................357 Dal r.atia - ; ! Gerolimich 1334 i Libera Triestina 473 j Llnvd •• • 1650 j Lussino .......................8">0 I M^rtinolich.................197 Oceania 340 Premuda ..*....••••>.■•••« 370 Triprovich.................349 Ainpelea....... ...........590 Cement Dalroatia............337 Cement Spalato.....................350 Tuja valuta na tržaškem trgm avstrijsko nemžke krone ....... 3.25— 3.50 češkoslovaške krone........ 28.-- 29 — dinarit.......................58.--60. — Icjt................ 32-- 3 50 marke.............. 5 8 50— 29 50 dolarji..............19.40 — 19.60 francoski franki.......... 156 50—157.50 švicarski franki..........33H.-- 340. - angleški funti papirnati ....... 74.-- 74.50 angleški funti, z!;iti........ 86.-- 88.- napolconi...........• . 70.- 72.— Švicarski tečaji ŽENEVA, 11. Lira 29T75, marka 8'6375, avstr. krona 1 '28, angl. -funt 22 2725, fr. frank 47*125, dolar 5 9425. AZIJA_____________ ^- — :L]uMMq Mlina Mnlia j Podružnica v Trstu. jj j Centrala v Ljubljani. \ Podružnica: ■ i Eelie, Borovih, Mu Sari, SpIi!,M, MM Ptuj, j MtiVa 0l3?slC3 »t 50.S03.S03. Ressrra S 45.023.003 I Obavlja vse v bančno stroko spadajoče 1 j posle. — Sprejema vloge v iirah na I hranilne knjižice proti 3', Y nfcrotffTCIlil l ; na žiro-ra;une proti 37« I | Za na odpoved vezane vloge plača obre- | ! sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge J in daje v najem varnostne celice. [ Tel. št. 5-18. Blagajaa je odprta od 9-13 | ProdajaSna usfanmfllena Bata 1903«, pr©da m© sai@g©9 skypal e ©praifi© ter da vrhu tega .1 s^iiilsM llwlili, ,žJL J ^li A itOŽE ; USNil ter v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica ildlne It. 49 (prej Bćlvedere) Priporoča se F. CINK IfpMi Mip v ¥rsSy re^istrovana zadr, z neomejenim jamstvom Ulica ri»r Lalgl đa Polosirlna it. 4. L sprejsma hranilne vlose od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 11 Q ===== 2 O - večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Bo]? posolila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. ___ _ . lnserlralte o „Edinost!" Odvetnik 461 t Hl fLADIHIR i Ooritl naznanja, da je imenovan od odvetniške zbornice goriške namestnikom pisarne pok. odvetnika dr. Franko Alojzija, ter obenem da se je priselil s svojo pisarno na Corso O Verdf št. 32, I. hiša Centralne posojilnice. Salosa demašI5a \smz iželsša u!pavcaf Istrskega refoSin in Kraškega terana na delieig in za družine. Posirežlm na dom. Cene zmerne. UL Cunlcoll sieu. 0. Itmmi Jaitri »jl^^in ^ 446 j t zadnjega kroja, katere bom predajal I Ernesf Scro!?oiS frgousc, Posfolna 11 (orgj trg P. SCrsiohsr) l Izurfole m tlsKorska fifln točno in solidno Meri Oskrn se nahajalo v ulici Sv. Frančiška Bega it. 20 I mmm m® m Hronllne knjižice, žiro in fom »lose pod nojiMnejM posoli. ^^ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji BM Celje, DuDrovnik, Kotor, Kron], LjuD-Ijana, MM, HstKouie, Opotila, Sarajevo, Split, imenik, im Zagreb, Trst, ©len. Posloone zoezezpseml ueUImi Kraji o tu-In Inozemstou