150
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016
Eko nom ska i eko hi sto ri ja/Eco no mic- and Eco hi story 11
Za greb, Sa mo bor 2015: Društvo za hr vat sku eko nom sku po vi jest i eko hi sto ri ju, Me ri di ja ni, 184 strani,
ISSN 1845-5867 (ti ska na raz ličica), ISSN 1849-0190 (elek tron ski vir)
Hr vaška re vi ja Ekonomskaiekohistorija (Eko nom ska in okolj ska zgo do vi na) je pr vič izšla leta 2005.
Iz da ja telj re vi je je Društvozahrvatskuekonomskupovijestiekohistoriju (Društvo za hr vaško eko nom -
sko in okolj sko zgo do vi no) s se dežem v Za gre bu, za ložnik pa za ložniška hiša Meridijani iz Sa mo borja.
Pri pred hod nih šte vil kah sta bila kot soiz da ja te lja na ve de na še SekcijazagospodarskupovijestHrvatskog
nacionalnogodborazapovijesneznanosti(Sek ci ja za gos po dar sko zgo do vi no Hr vaškega na cio nal nega
od bo ra za zgo do vin ske zna no sti) iz Za gre ba ter med na rod ni pro jekt TriplexConfinium – Hrvatskavišegra-
ničjaueuromediteranskomkontekstu (Troj na meja – Hr vaški večmej ni pro stor v evro sre do zem skem
kon tek stu) Za vo da za hr vaško zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Za gre bu. Glav ni ured nik revije
je Hr vo je Pe tri ć z Od del ka za zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Za gre bu, ured ništvo pa sestav -
lja jo še aka de mik Dra gu tin Fe le tar, Želj ko Ho lje vac, Mira Ko lar-Di mi tri je vi ć, Du brav ka Mli na ri ć, Ne nad
Moačanin, Dra go Rok san di ć, Mi re la Slu kan Alti ć in Ivi ca Šute. Vseh enajst let ni kov re vi je (let no izide
ena šte vil ka) je pro sto do stop nih na splet ni stra ni: http://hr cak.srce.hr/eko nom ska-i-eko hi sto ri ja. Član -
ki v re vi ji so pre težno v hr vaškem je zi ku, naj de mo pa tudi pris pev ke v an gleškem in slo ven skem je zi ku.
Re vi ja je, kot so za pi sa li v uvod ni ku prve šte vil ke, na me nje na in ter dis ci pli nar nim te mam po ve za nim
z okolj sko zgo do vi no (to je pre ple ta nje člo ve ka in na ra ve sko zi zgo do vi no) in gos po dar sko zgo do vino,
to rej te mam, ki niso iz ključno do me na zgo do vi nar jev.
Po sa mez ni let ni ki pri našajo tudi ne ka te re zao krožene teme. Dru gi let nik je bil (de lo ma) pos večen
bo lez nim, gos po dars tvu in oko lju, tret ji re kam, četr ti goz do vom, peti lovu, šesti go ram, sed mi reki Dravi,
osmi zaščiti vo do to kov, de ve ti reki Muri in de se ti raz vo ju okolj ske mi sli.
Tudi enaj sti let nik (šte vil ka) re vi je je te mat ski s pod na slo vom HistoryandSustainability/Povijest
i održivost (Zgo do vi na in traj nost) ter pri naša de set pris pev kov. Po seb nost to krat ne šte vil ke je, da je
izšla v ce lo ti v an gleškem je zi ku, da je v ce lo ti te mat ska, ter da jo je sou re dil ame riški zgo do vi nar Paul
Hirt iz Glo bal ne ga traj nost ne ga inšti tu ta Ari zonske državne uni ver ze (GlobalInstituteofSustainability,
ArizonaStateUniversity).
V uvod ni ku ured ni ka po ja sni ta, da je te melj ni na men to krat ne šte vil ke bral cem pri ka za ti, da sodob -
ne znans tve ne raz pra ve traj nost po go sto oz načuje jo pre več ozko, kot del sodob no sti ali bližnje pri hod no sti
in jo pre ma lo po ve zu je jo tudi s pre te klost jo. Osred nja tema raz prav je med se boj ni vpliv gos po dars tva,
oko lja ter družbe v zgo do vin skem kon tek stu. Šele takšne raz pra ve o traj no sti za do sti jo širšemu kon -
cep tu, ki ga mno gi odločeval ci pre po go sto za ne mar ja jo.
Prvi čla nek z na slo vom Thehistoriographyofsustainability:anemergentsubfield (Zgo do vi no pis je
traj no sti: novo nastajajoče podpodročje), ki ga je pri pra vil Ka nadčan Je remy L. Ca ra don na, je bolj pregled -
ne ga značaja. V njem av tor pred sta vi pre gled li te ra tu re, po ve za ne z zgo do vi no traj nost ne ga raz vo ja,
na sta le v zadnjih dveh de set let jih. Ugo tav lja, da pre vla du je ta dva kon cep ta: prvi se osre di nja na in telek -
tual ni in kul turni iz vor, dru gi pa na ne traj nost pre te klih, pro pad lih družb. Raz pra va po nu ja tudi ne ka te re
pred lo ge za na dalj nji raz voj to vrst ne ga zgo do vi no pis ja.
Sle di čla nek južnoa friškega av tor ja J. A. du Pi sa ni ja Sustainingsustainabledevelopment:theshifting
moralbaseoftheconcept,1972–2002 (Ohra nja nje traj nost ne ga raz voja: spre mem ba te melj ne ga mo -
ral ne ga kon cep ta v  ob dob ju 1972–2002) v  ka te rem je pred stav lje no več faz ob sto ječe pa ra dig me
traj nost ne ga raz vo ja. V začetku se dem de se tih let prejšnje ga sto let ja je ime lo načelo ničelne ra sti vi soko
pod po ro, do kon ca osem de setih pa so v Or ga ni za ci ji združenih na ro dov prišli do spoz na nja, da je tre -
ba pri traj nost nem raz vo ju spod bu ja ti rav no ves je med okolj ski mi, eko nom ski mi in družbe ni mi
zah te va mi. De vet de se ta so pri ne sla spre mem be v po gle du na traj nost ni raz voj. Države v razvoju so pou -
dar ja le, da je pra vi len pri stop zmanjševa nje bo ga te nja in ne le zmanjševa nje revščine. Takšna ra di kal na
spre mem ba pa bo mo goča šele, ko bo prišlo do pre raz po re di tve bo gas tva na glo bal ni rav ni.
Čla nek Te re se Sa bol Spe zio Teaching sustainability using a  focusedmultudisciplinary approach
(Poučeva nje traj nost ne ga raz vo ja z upo ra bo us mer je ne ga večpred met ne ga pri sto pa) iz po stav lja iz zive
pri poučeva nju o traj nost nem raz vo ju, kjer je bil pr vot ni kon cept, ob li ko van v Or ga ni za ci ji združenih
na ro dov, poz ne je spre me njen. Nov kon cept te me lji na troj nem rav no ves ju, in si cer med uprav lja njem
z oko ljem, gos po dar sko rast jo in družbeno od go vor nost jo. Po pu lar nost traj nost ne ga raz vo ja in nje go -
va vpe tost v raz lične znans tve ne pa no ge je av tor je učnih načrtov prisi li la k ob li ko va nju večpred met ne ga
štu dij ske ga pro gra ma, po memb ne ga za raz lična znans tve na po dročja. Av tor ji učnih načrtov za Uni -
ver zo v Hou sto nu in Colby Col le ge, so ugo to vi li, da je naj večji iz ziv naj ti način, kako slušate ljem us pešno
pred sta vi ti komplek snost traj nost ne ga raz vo ja. To so rešili z us mer je nim učen jem kom plek sno sti na -
ra ve in večpred met no sti traj nost ne ga raz vo ja. Štu dent je se naučijo, kako zna nja in spret no sti us pešno
upo ra bi ti pri dru gih pred me tih, ki se prav tako uk var ja jo s so rod no temati ko.
Četr ti čla nek z na slo vom Howwintertourismtransformedagrarianlivelihoodsinanalpinevil-
lage.ThecaseofDamülsinVorarlberg/Austria (Kako je zim skošport ni tu ri zem vpli val na ob stoj kme -
tijs tva v alp ski vasi: pri mer na se lja Damüls na Pre darlskem v Av stri ji) sta pri pra vi la Ro bert Gross
in Ve re na Wi ni war ter. V član ku je pri ka zan vpliv raz vo ja tu riz ma na ti pično alp sko po kra ji no v zad -
njih 200 le tih. V pre din du strij ski dobi so do mačini žive li sklad no z raz po ložlji vost jo ome je nih na -
rav nih virov. V času in du stria li za ci je so mno ge alp ske vasi iz gu bi le stal ne na se ljen ce, so pa te daj po sta le
za ni mi ve za tu ri ste. 19. sto let je je pri ne slo raz voj tu riz ma, saj je alp ska po kra ji na pred stav lja la estet -
sko do vršeno po do bo po kra ji ne, ki nudi od dih. Do leta 1950 je bil raz voj tu riz ma počasen, saj so bili
pred vsem viri ener gi je zelo ome je ni. Po tem ob dob ju se je začel raz vi ja ti ma sov ni tu ri zem – gra di li
so žičniške na pra ve, ho te le, širi li cest no in fra struk tu ro, poz ne je gra di li tudi in fra struk tu ro za za -
sneževanje. Po kra ji na, ki je v pre te klo sti omo gočala preživet je s skrom ni mi viški hra ne, v so dob no -
sti za za do vo lje va nje tu ri stov po rab lja ogrom ne ko ličine ener gi je. Za traj nost no pri hod nost bo zato
tre ba naj ti nov način uprav lja nja z alp ski mi po kra ji na mi, ki bo te me ljil na spre mem bah v mo bil no -
sti lju di, niz ki po ra bi ener gi je, zmanjšanju one snaževa nja in pre ne ha nju uničeva nja na rav nih ha bi -
ta tov.
151
Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost
Sle di čla nek z na slo vom Marginalislandsandsustainability:2000yearsofhumansettlementinea-
sternMicronesia (Odročni oto ki in traj nost: 2000 na se li tve v za hod ni Mi kro ne zi ji), ki je delo Fran ka
Tho ma sa. Av tor opi su je niz ke ko ral ne oto ke in gre be ne Ki ri ba ti ja in Maršalo vih oto kov, kjer so sla be
pr sti, red ki viri pit ne vode, mor ske po pla ve, v zad njem ob dob ju pa tudi dvi go va nje mor ske gla di ne za -
ra di glo bal ne ga se gre va nja. Na teh oto kih kljub temu člo vek vztra ja že prek 2000 let. Traj nost v tem
ob dob ju je go to vo po sle di ca red ke na se li tve, pre pro stih teh no lo gij in op ti mal ne ga iz ko riščenja ome -
je nih na rav nih vi rov.
Šesti je čla nek z na slo vom Historyandenvironmentalcrisis (Zgo do vi na in okolj ske kri ze) av to ri ce
Ali ce Bu lard, ki nas sez na ni z dejs tvom, da je ob sto ječa za ko no da ja na po dročju va ro va nja oko lja po -
dre je na neo li be ra li stičnim težnjam, ter da člo veštvo še vedno ni vzpo sta vi lo učin ko vi tih po li tik za reševa nje
okolj skih kriz.
Sed mi čla nek z na slo vom »Wuai,Kesiazheh,Nyengui«:historyandlivelihoodchallengesina Came-
roon’smontaneforestreserve (»Wuai, Ke siaz heh, Nyen gui«: zgo do vi na in iz zi vi preživet ja v zaščite nem
gozd nem re zer va tu v Ka me ru nu) je delo He nry ja Kam Kaha. V član ku opi su je težave, ki so se po ja vi -
le za ra di na raščanja šte vi la pre bi vals tva v va seh oko li re zer va ta. Za ra di po treb po hra ni pri ha ja do
in ten ziv nejšega krčenja goz da, kar vodi v spo re med do mačini in čuva ji v re zer va tu, med tem ko država
stre mi k traj nost ni rabi goz da.
Čla nek BuildingtheresilienceofCroatianagriculturetoenvironmentalandeconomicshoks (Ob li -
ko va nje prožno sti hr vaškega kme tijs tva nas pro ti okolj skim in gos podar skim pre tre som) av tor jev Me gan
Barry, Pau la Hir ta in Hr vo je Pe tri ća pri naša re zul ta te hr vaško-ame riškega pro jek ta, v ka te rem so so -
de lo va li raz lični do mači de ležniki (kmet je, vlad ni us lužben ci, gos po dars tve ni ki) ter tuji in do mači
stro kov nja ki. Re zul tat pro jek ta so pri po ročila za traj nost no kme tijs tvo v na sled njih 30 le tih. Raz voj traj -
nost ne os kr be z lo kal no pri de la no hra no je na mreč mno go več kot le ka ko vost no kme tijs tvo in skrb
za ohra nja nje oko lja, saj vključuje tudi ka ko vost bi va nja, vzdržnost prehran ske ve ri ge, po li ti ke in uprav -
lja nje, kul tur no de diščino ter so cial no pra vičnost.
Pub li ka ci jo skle ne ta član ka slo ven skih av tor jev. V pr vem z na slo vom Creatingnewopportunities
foranoldminingregion:thecaseofIdrija(Slovenia) (Us tvar ja nje no vih pri ložno sti za sta ro ru dar sko
po kra ji no: pri mer Idri je) Ma ti ja Zorn, Ja nez Na red in Nika Raz pot nik Vi sko vi ć opi su je jo pri mer us -
pešnega pre ho da iz ru dars tva, ki je ob močje Idri je zaz na mo va lo pol ti sočlet ja ter močno obre me nje va lo
oko lje, v so dob no, oko lju pri jaz no in du stri jo, ob hkrat nem ohra nja nju ru dar ske tra di ci je v tu ri stične
na me ne. Dru gi čla nek z na slo vom Subsistence,prosperityandabandonmentofAlpineisolatedfarmsin
thedynamic17th centuryenvironment:casestudyfromtheUpperSavinjavalleywithspecialemphasis
ontenant’sinventories (Ob sta nek, raz voj in opu sti tev sa mot nih hri bov skih kme tij v spre men lji vem oko -
lju 17. sto let ja: pri me ri iz Zgor nje Sa vinj ske do li ne s po seb nim ozi ro ma na pod ložniške in ven tar je) pa
je delo Žige Zwit tra. Av tor na pod la gi ana li ze ar hiv skih vi rov, pred vsem pod ložniških in ven tar jev ugo -
tav lja živi no rej ske okolj ske obre me ni tve v obrav na va nem ob dob ju. Ugo tav lja tudi, da se sla be le ti ne
niso pri vseh kme ti jah odražale ena ko, saj so le-te ime le tudi nea grar ne vire dohod kov.
Hr vaško zgo do vi no pis je ima že več kot de set let je re vi jo, ki se pos veča okolj sko-zgo do vin skim in
gos po dar sko-zgo do vin skim te mam. Pred vsem prve so bile do ne dav na v slo ven skem zgo do vi no pis ju
bolj kot ne za po stav lje ne. Gle de na to, da se od dru ge ga letni ka slo ven ski av tor ji (zgo do vi nar ji in geografi)
red no po jav lja jo v re vi ji, ter gle de na to, da so v re vi ji red no pri sot ni tudi av tor ji iz širšega po do nav -
ske ga ob močja, lah ko rečemo, da je re vi ja prešla hr vaške na cio nal ne ok vi re in po sta la re vi ja regional ne ga
po me na. Z vse večjim za ni ma njem slo ven ske ga zgo do vi no pis ja in so rod nih ved za v re vi ji obrav na va -
ne teme, smo pre pričani, da bo de lež slo ven skih av tor jev še na raščal. Še bolj pa bi na ra sel, v ko li kor bi
se re vi ji us pe lo uvr sti ti v katero od baz ci ti ra no sti.
Mat jaž Geršič, Ma ti ja Zorn
152
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016