FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI
Mihaela Hudelja
UDK 77:39
teoretične (pred)postavke o fotografiji in njena aplikativnost v etnološki vedi
Fotografija je otl.sev in sestavni del današnjega življenja. Kot dokument in množični medij se pojavlja že v vseh področjih znanosti, v industriji, informatiki, marketingu, medicini, umetnosti, kulturi, kriminalistiki itd. Fotografijo kot dokument obravnava vsaka znanost s .svojo metodologijo, pat v skladu z namenom in pomenom, s katerim jo uporablja. Zato govorimo tudi o muli ¡disciplinarni uporabnosti, saj je pri številnih vedah v enaki meri zanimiva za uporabo v takšne ali drugačne namene. Fotografija spada met! pomembne dokument»' tudi pri strokovnem in znanstvenem delu. Po kakovosti in glede na pomen se razlikuje od drugih slikovnih in pisanih virov, vendar pa je lahko hkrati zelo po na zor i len dodatek pri interpretiranju pisanega vira. Odlika fotografije se kaže ravno v tem. tla nehote ustvarja interpretacijo. Ima tudi večplasten pomen, saj jo lahko gledamo kot celoto ali pa upoštevamo posamezne detajle.
Fotografija mora biti sestavni in enakovredni del raziskovalne metode. Kot sestavni det bi jo morali še posebej upoštevati v tistih strokovnih in znanstvenih delih, v katerih nastopa kot kulturno zgodovinski ali etnološki dokument /, vidika uporabe fotografije kot ilustrativnega gradiva se žal prepogosto kaže šibkost metodoloških izhodišč. Pri tem mislimo predvsem na naključni izbor, ko je fotografija samo vizualno dopolnilo posamezni temi.
Glede na način pridobivanja delimo fotografije v dve skupini;
-	fotografije, ki jih dobimo na terenu. Te so v zasebni lasti pripovedovalcev ali inlervjuvancev. To so večinoma fotografije iz družinskih albumov in zasebnih fotofek amaterskih ali poklicnih fotografov;
-	fotografije, ki jih etnologi sami posnamejo pri etnoloških raziskavah.1
V dodatno, tretjo skupino pa bi lahko uvrstili še fotografsko gradivo, ki ga hranijo Številne institucije (dokumentacijske zbirke v različnih arhivih, zavodih, muzejih, podjetjih, društvih).
Če upoštevamo dejstvo, da fotografija nastaja kot izraz določenih motivacij in potreb v razmerju med posamezniki Lili posameznikom in ožjo ali širšo skupnostjo, ima fotografija še toliko večjo dokumentarno vrednost. Foleg individualnih
portretov so s fotografsko tehniko dokumentirane razne ^ege in navade v življenjskem ciklusu ter razna praznovanja, ki so povezana /. dogodki, pomembnimi ne samo za človeka kot posameznika, temveč tudi za širšo družbeno skupnost, npr. prvi gasilski avtomobil v kraju. Seveda se oh tem zastavlja vprašanje, kako izbrati prave informacije iz fotografije in jih ubesediti. Različni pristopi "branja" fotografije prinašajo različne interpretacije posameznih opisovalcev.
V preteklih obdobjih, ko je imelo v etnologiji prednost predvsem zbiranje gradiva, manj pa njegove teoretične osmis-Jitvese etnologi v teoretičnem smislu tudi niso dosti ukvarjali s pluralnostjo uporabe dokumentarnih virov, pri čemer mislim predvsem na fotografsko gradivo, ki je bodisi rezultat etnologovega tlela na terenu bodisi gre za na tak alt drugačen način pridobljene fotografije starejšega datuma. Nekaj redkih podatkov pa v etnoloških člankih kljub leinu tudi najdemo. Vsekakor je bil med prvimi, ki je opozarjal na pomen fotografiranja za etnološko vedo, že Mafija Murko, ki ga v etnološki vedi upoštevamo kot prvega znanstvenega utemeljitelja etnologije. V prispevku Nit roih pisna razstava češkuslo-vcitiska v Pragi leta US'95 je v poglavju Nauki za Slovence poleg napotka, da je "naša glavna naloga, da povsod zbiramo in šl udiramo, kar imamo za na rod opis važnega", opozoril na pomen fotografiranja. V zvezi s tem je tudi zapisal: "Cele skupine (ljudi namreč, op. a J je fotografovati. /... Opisu jmo. načrtujmo. fotografujmd in slikajmo hiše in druge stavbe..
Danes etnolog odhaja na teren, kjer raziskuje, zbira, zapisuje, opremljen z vsemi mogočimi tehničnimi sredstvi, npr. s fotografskim aparatom, kasetofonom, z videokamero O uporabnosti sodobnih tehničnih pripomočkov, ki jih etnolog nujno potrebuje pri delu na terenu, je pisal tudi \iko Kuret V svojem prispevku poudarja, da bi se "slušatelji etnologije na univerzi morali že za svojega študija seznaniti s teorijo in prakso fotografske kamere in njenega sodobnega pribora/...Odmik otl tradicionalnih pogledov v etnologiji - ki so sicer upoštevali pomembnost fotografiranja oziroma Uporabnosti fotografije, vendar se s tem niso podrobneje ukvarjali - pomeni razstava Človek skozi objektiv etnologa. To je bili) razstava etnološke fotografije, kt sta jo leta I97S v Posavskem muzeju v Brežicah pripravila Janez Bogataj in Nasko Križnar. Ob razstavi je izšel tudi katalog s krajšim, toda preglednim člankom o etnološki fotografiji, ki ga je napisal Janez Bogata| Tudi on je že ugotavljal, tla so bile naj-iazličnejše starejše in novejše fotografije, "ki jih etnologi dobimo pri svojem delu na terenu /.../ s strani etnologije vse premalo izkoriščene, čeprav je zanjo še kako relevantna."''
Kaže, tla je zanimanje za fotografijo med etnologi dobro de-
1	janež Bogataji Čhi vb sln>zt ohjeklfi' eindldga. Razpara en tol<8kt'foU)gmfiJe. Brežice, junij i 9 7X. str. 7.
2	Veča tem r: Slavko Kreme usek Smernice etnološkega ivziskomlnega dela (Osnutek). Glasnik SED 17/4. L/ubljana /977. str 45-51■
3	Matija Murko, Narodopisna razstava českoshi wnska r Pragi t 1895. t ' Letopis Matice slovenske. Ljubljana 1K96. sh /.£->-/.> /
4	Nika Kmet. t ti logntjoi -t teh ii ¡¿ti i fiiipiimoekt. Glasnik SED .Vi. Ljubljano 19(>0, str..i.
5	i'rtir lam.
6	Janez Bogataj, n. d., str. 7.
14
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3	6
FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI
setletje kasneje nekako zamrlo, vsaj v teoretičnem pogledu. Ponovno obravnavanje "zapostavljene" lematikena v tem pogledu pomeni prispevek Aleša in Stanke (Saenik o fotografiji kot totalni informaciji oziroma o razmerju med umetniško in etnološko fotografijo.
MERILA ZA VREDNOTENJE FOTOGRAFIJE
O fotografiji kot vizualnem dokumentu obstaja številna literatura, kjer so avtorji pri obravnavi fotografske tematike uporabili različne metodološke pristope. Istega izhajajo definicije fotografije, v katerih so (i pristopi označevali različne vidike, ki so |ih kol lastnosti pripisovali fotografiji. Najbolj splošna in povedna definicija opredeljuje fotografijo kot vizualni dokument, ki nam pripoveduje, razlaga in obnavlja našo zgodovino. Kambic pa se že bolj približa etnološkim pogledom, saj meni. da je fotografska slika "zajela vsa področju življenja in se s strokovno in poljudno besedo ... povezala v enotno sporočilo". Temu je podobna tudi semantična opredelitev, ki obravnava fotografijo kot sporočilo oziroma kol sporočilo o nečem, kar se dogaja. Barthes postavita ontološko vprašanje: "Kaj je fotografija 'sama na sebi'. kaLera bistvena poteza jo l Oči od skupnosti podob?" Fotografije razdeli na iti skupine. To so empirične (profesionalci/amaterji), retorične (krajine, predmeti, portreti, akti) in estetske (realizem, piktorallzein). Vodopija meni, tla je treba značilnosti fotografije v razmerju do dejanskosti opredeliti s kategorijami, kot so: vizualna realnost. brezčasovnost. vsebina in kompozicija stila S postavljanjem epistemološkega vprašanja o znanstvenem namenu fotografije pa Zoričeva1 odgovarja, da fotografija pomeni ilustracijo besedila C tre za ponazarjanje vsebine besedila. Ko fotografija sprejme to funkcijo ponazarjanja, že nastopa v vlogi besedila. Ta vloga se po njenem mišljenju najbolj kaže v monografskih delih, saj se v njih njena sposobnost verbalne komunikativnosti kaže najizraziteje.
Fotografija ima še eno pomembno razsežnost, to je "punc-lum fotografije"; ki ga Barthes opredeljuj kot "tisto naključje, ki me na njej zbode". Ptmctitmv fotografiji sproži v miselnem procesu zanimanje za fotografijo. Barihes govori o dveh elementih: fotografije, ki imajo /tuncttiin. fozbudijo splošno zan|| ni.mje, ki se omeji samo na to, ali je fotografija toliko zanimiva, da zasluži našo pozornost, ali ne. Punctttm je tedaj celotna vsebina fotografije. Ta pristop imenuje Ban bes "neodgovorno zanimanje". Drugi element po Bartliesu je studium ali "kulturno zanimanje". "Studium pomeni zavzetost za nekaj, nagnjenje do nekoga, nekakšno splošno investicijo, predanost, kajpada vneto, a brez posebne ostrine." Na ta način se lahko Zanimamo za veliko fotografij, "bodisi da jih gledamo kakor politična pričevanja ali da |ih Uživamo kakor dobre zgodovinske prizore: kulturno (ta konotacija je v studium navzoča) smo namreč udeleženi pri postavah, obrazili, gibih, sceneriji, dejanjih."12
Seveda so vsa navedena merila za definicijo fotografije zanimiva tudi za etnologa. Vendar moramo pri našem delu fotografiji določiti še druge atribute, ki so pomembni za uporabnost fotografije v etnološki vedi. Za dokumentarno puved-nost fotografije je treba izkoristiti vse okoliščine, ki jih ponuja "branje" fotografije. Dobra analiza vsebine slike zahteva sposobnost branja slike in razčlenitve vsega, kar vsebuje posnetek Pri tem se sklicujem na Vrdlovčevo povzemanje Barthesovcga pisanja o sporočilnosti fotografije iz njegovega dela Retotikapodobe, ki ga je mogoče uporabiti tudi s stališča dokumentarnosti fotografije. Ti elementi pa so:
-	nekodirano ¡konično sporočilo - kodirano ikoničrio sporočilo;
-	perceplivno sporočilo kulturno sporočilo;
-	dobesedno sporočilo (denotacija) / simbolično sporočilo (konotacija), pri čemer je dobesedno sporočilo vselej opora za simbolično sporočilo:
-	lingvistično sporočilo - to pa je legenda ali besedilo pod fotografijo, ki na ravni simboličnega sporočila ne opravlja identifikacije, temveč le interpretira iu s tem usmerja bralca med označenci podobe.
ETNOLOŠKA DOKUMENTALISTIKA IN FOTOGRAFIJA
Dejavnost doku merita 1 ist i ke zajema "strokovno oblikovanje. prenašanje in shranjevanje informacij o človekovem znanju in delovanju .../ Obsega teorijo in prakso zbiranja, izbiranja in analitične obdelave primarnih dokumentov." 1 Navedena definicija pa je za samo etnološko Vedo preveč splošna. Iz tega je razvidno, da je potrebno pojem dokumentacije za etnološki i stroko definirati po merilih, ki so primerni za specifično etnološko raziskovalno področje. Poleg upoštevanja merila za strokovno obdelavo, ki "zajema urejanje, tehnično opremljanje, popisovanje ter izdelavo pripomočkov za uporabo", kar omogoča "kar najboljšo preglednost, urejenost in uporabnost za znanstvene in kulturne namene", pa je potrebno upoštevati tudi funkcijo izobraževalnega in pedagoškega procesa. Komunikacija dokumentacije mora praviloma p< >lekati v dveh smereh: po eni strani je pomembna zli pridobivanje in zbiranje dokumentarnega strokovnega gradiva, po drugi strani pa za širšo uporabnost. Težnja (vsaj v naši praksi) je, da pri zbiranju fotografskega gradiva sodelujejo tudi študentje, ki se ob teih poglobljeno seznanjajo z njegovo vrednostjo in uporabnostjo,
/.etnološkega stališča mora biti fotografija predvsem nosilka tlokiimentalne sporočilnosti. To pomeni, med drugim, tudi uporabo ustrezne metodologije in pravilne interpretacije. Pri dokumentacijskem delu pa so za samo dokumentiranje fotografije pomembni še naslednji podatki; kdaj in kje je bila posnela, ob kateri priložnosti, kdo je rta fotografiji, ime fotografa:
7 A /ev Gačnik in Slanini Gačnik. Folo^rafijil kol totalne t Informacija in rir znanju. Glasnik SEp 34/. f. ¡.¡uhljana 1994. sir .J-i-.ii
| Bncllilo/Killjei Slotvnije >- Ljubljana t str. ¡.->6,
9	Roktnd Barthes. Ca mera Incida■ zafritki vfotogniflji Studia lutmaniliills. Ljubljana ¡992. sir 11-12.
10	Mt/0'oj Vudnjiija. OhiMtjski album Glasnik 5UD 16/2. Ljubljana ¡976. sir. 25„
11	SnjeSana Znrič. Vlznelni mediji n antnpaloRiji: afoto. rideo i filmskimi mediju u autra/ioloskim islražtranjiiita. Kulture istuka 7. Beograd 1986. sir. 19.
12	Halami Harilies, n. d., str. 2H.
13	Zdenka Vrdturet. Rolaild Barthes In fotografija V Rnlaiul Barthes. n. d. str //i ! 16.
14	Buciklo}x>diJu Slovenije 2. Ljubljana / VfiS. str. 2SJ
15	luže Suliadolnik. Fotografija kot zgodovinski t'ln način urejanja in stroknrna obdelat a. V: Kulturni s/)omeniki in njthor pomen. 24. srečanje mladih zgodorinar/ee. Not'o mestu it).. 11 junij I <)')_(. str / j
GLASNIK SED 36/1 996, št. 2-3
15
FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI
inventar na številka fotografije, številka negativa - če gre za pieslikavo , kraj. kjer je shranjen original oziroma naslov lastniku. Vsi li podatki morajo hiti zapisani na fototečnem kartonu, na katerem je fotografija nalepljena. Fotografije morajo biti označene na osnovi enostavne?' ¡zdelane metodologije in poteh metodoloških merilih tudi razvrščene, kajti le urejenost
gradiva in hitra dostopnost sta temeljna pogoja za uporabo.
V času, ko fotografska tehnika doživlja nenehen razvoj in izboljšave, je toliko bolj pomembno odkrivanje in opozarjanje njene dokumentarne vrednosti m uporabnosti. V nacionalnih okvirih bi jo morali upoštevati oziroma vrednotiti kot sestavni del kulturne dediščine.
Summary
THEORETICAL (PRESUPPOSITIONS ON PHOTOGRAPHY AND I I S APPLICABILITY IN ETHNOLOGY Mihaela Hudelja
In this paper the authoress intends to explain the photograph asa document, because of its documentary and illustrative features that are important for ethnology. She also calls attention to the mnltilayered characteristics of photography. Among the first Slovene scholars who called attention to the importance of photography for ethnology was Matija Murko in 18%. It was important to photograph the people, houses and the farm-buildings
Nowadays, ethnologists, while doing the fie I d work where they collect material, take their fiekhvork records and use all the possible technical equipment, for example cameras, tape recorders and video cameras. Niko Kil ret (I960 1%1 emphasised dial "the students of ethnology at the university should, already (luring the course of their studies, get to know the theory and brattice of camera^ and their access o 17 equipment...". The exhibition Man Through the Ethnologist's Lens by Janez Bogataj and Naškp Križnar al the I'osavje Museum (.Posavski muzej) in Brežice, iti 1978, represented a departure from those traditional ethnological views which did take the importance or the applicability of photography into account in t heir work, but did not approach this problem theoretically The authors of the exhibition also published a catalogue with two short but informative ank les about ethnological photography The next contribution to this "marginalised" theme is an article by Aleš and Stanka Gačnik about the photograph as total information, it describes the relation between artistic and ethnological photography (Gačnik and Gačnik 199i: 3-1-35). Photography is a reflection and a constituent part of modem life. The photograph is an important document in professional and scientific research, lis distinctive feature is in its pluralistic view of" reality and in the interpretation which it unintentionally creates. The view of the authenticity of the exposed is emphasised. The meaning of tile photograph multi-layered; we can view it as a whole or only its individual details. According to the manner of acquisition, we divide photographs into three groups:
1)	Photographs which we obtain while doing fieldwoi k. These are the private property of the informants, or of those whom we interview. They are primarily photographs from family albums and private collections or photographs by amateur or professional photographers
2)	photographs that ethnologists take while doing ethnological research (Bogataj ¡978: 7).
3)	¡'holographs thai are collected in various instiuuions (documentation collections in various archives, museums, firms and associations).
Barlhes (1992: 1 1-12) divides photographs into three groups: empirical (professionals amateurs), rhetorical (regions, objects, portraits, nudes) and aesthetic (realism, pictorialism).
Banhes speaks about two elements which are characteristic of photography: the former is called the "stadium , which means general interest, and it is important for him only to ask himself if the photograph is interesting enough that it deserves the attention of the spectator or not. Therefore, the studium covers the whole content of the photograph. This approach is, according to Barlhes, called "irresponsible interest". The second, even more important element, is the "pü n cturri', w hich Barlhes defines as "this coincidence which pricks me" (1992: 2H). According to Bart lies, these details are "the basic materials of ethnological knowledge (Bar t lies 1992: 27-.il).
8
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3