Št. 68. V Gorici, dne 26. avgusta 1898. Izhaja dvakrat ua teden t Sttrlh izdanjlli, in steer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in s,tano z „(iospoiIarskim Listom" in s kako drago uvudniSko izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— puiieta........» :¦{¦- četrt leta.......» 1-50 .Posamične številke stanejo ti kr. Naročnino spn>jema upra\niStvo v Cmposla uliei stv. '.) v <;..rii-i v -Curiiki TNkarni- A- tJabi-šCt-k vsak •l:ii». titl S. ure zjutraj do <>. zvečer: ob nedeljah |»a »d «.). do 1-2. ure. >a naročilo brc/ doposlane-naročnine se ne oziramo. „PKIMOKEO uhaja neodvisno od «Soče* trikrat iiu-,..Cn.j tn star:.- vy leto K1<1. 1 "20. «SV-a. in • IVimure.- • m>'pmTFajata v G .Trk-i \ to- SS^Ji^i:!1';'^'^^^^ (izdaja za deželo). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»>^ Bog In BarOd! 4&€* Tečstf XXVH1. Uredništvo in odpravnlštvo so nahaja v Gosposki ulici It 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od' 11. . do 12. uro predpoldne. . »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reSi, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuistvu. . Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino in oglase jo plačat! loco Gorica, „GoriSka Tiskarna" A. GabrSček tiskain zalaga man «Rofie» m «Primorca» še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do O no! ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. *Gor. Tiskarnam A. GabrSček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. Po županskem shodu. Med najlepši* dni jubilejnega loki smo bela Ljubljana zapisali dneva Iti. in 17. avgusta, na katera se je vršil shod .slovenskih županov. Krasna je bila misel, združiti zastopnike občinskih uprav Širno slovenske domovine v središču Slovenije, da tam v jeden mogočen glas združijo svoja udanostna čutila do Najvišjega prestola. To se je zgodilo v obilni meri. Govorilo se je o neomahljivi udanosti slovenskega naroda do posvečeno osobe presvetlega cesarja, o zvesti pokorSčiui napram vladajoči dinastiji itd. ua dolgo in Široko. Že tačas, k» smo pisali prvi o shodu slovenskih županov v Ljubljani, smo povedali, tla ima slovenski narod na razpolaganje ne-ovržnih dokazov zvestobe do države; laki neovržni dokazi so pred vsem bojna polja, po katerih je tekla v mogočnih potokih baS slovenska kri. -— O udanosti govori jasno in temeljito seslav^ena udanostna adresa, katera dospe pred Najvišji prestol žal, da ne vemo Se natanko, po kaki poti. Od te zgodovinske udauosH pa se obr-nimo do drugih stranij županskega shoda. Pri srcu je nam nameravana .Zaveza slovenskih županov*. Take zaveze kaj nujno pi rebujemo in tudi pričakujemo od nje najboljših uspehov. Zaveza bi družita župane vseh idoveuskih pokrajin v jeduo celoto, dajala bi priliko, da bi se zastopniki slovenskih občinskih uprav seSii večkrat na razgovore o sploSnih naSih potrebah, ona bi držala tesno vkupe vez vsega Slovenstva. In kako praktična bi bila taka zaveza. Na shodih bi se poučevali župani o vsem, kar potrebujejo v svojem delokrogu, in zlasti bi se to godilo, kadar bi se ustanovi! .Županski list*. Res je, da po večini občine izvolijo za svoje pred stojnike najboijSe može i?, svoje srede, toda res je tudi, da taki možjv ne vedo iti t; Ji ne morejo vedeti, kako obširna iu.loga jih čaka in tudi ne morejo vedeti, kako se imajo v vseh slučajih ravnati, da store vse prav v blagor občine ter da ue zabredejo v pasti, katere se jim nastavljajo od raznih stranij, posebno pa ob mejah, kjer sovražniki kar (Dalje). PETA KNJIGA. Ta slika, napodobljena s tako živimi barvami, je delovala na llderima, kakor odmev bojne trornbe. „Ko bi se mi vrnila mladost!" je za-klical ter vstal. Ben-Hur je sedel in molčal. Te besede so bilo zanj nekako geslo. Pozivale so ga, "aj posveti sebe in svoje imetje temu taj-'.ostnemu bitju, okrog katerega so se skupljaia vsa pričakovanja in nadeje Simonidesa in osivelega Egipčana. Ta misel mu ni bila nova. Prvi mu jo ie podal Malluh v gaju Dafne. Pozneje je zasvetila jasneje, ko je Cul pripovedovanje Baltazarjev«) o bodočem kraljestvu, takošnem, kakoršno je pojmil modrijan. Naposled, ko je blodil po starem Palmovem gaju, se je spremenila ta misel skoro v sklep. Toda doslej je bila le nekaka predstava, kakoršno mu je rodila domišljija. hlepe, kje bi mogli spraviti pod svojo oblast kako slovensko občino. Zaveza slovenskih županov bi imela torej veliko, a jako lepo, domoroduo nalogo, katero bi reševala v svojem lastnem časniku .Županski list". — Organizacije jo nam potreba in če kedaj, najbolje današnji dan, ko se vse organizuje, ko snuje zaveze vse, kar čuti v sebi potrebo boja za samostojnost. Zaveza bi prav blagodejno uptivaln na slovenska starasinslva, kajti od nje bi dobiv. i naši župani navodila, kako jim je postopali v tej ali onej reči, dočim sedaj tega nimajo. Pa tam v sre.li Slovenije že Se gre, kjer svetujejo lahko domačini staraSinstvom v tem ali onem pogledu, drugače pa je ob mejah. Tu j-reže sovražniki neprestano na slovenske župane, skušajo jih zlorabljali ob volitvah in .sploh ob vsaki 'priložnosti, pri kateri bi se dalo kaj dobiti za njihovo stvar. Sovražniki usiljiijejo našim županom svoje zle nasvete, zavite v I pc, hinavske besede, in žalibog, zgodilo se je že, da so vjeli lega ali onega na svoje limaniee in tu ali tam ga celo odvrnili od slovenskega mišljenja. V naglici, če človek potrebuje nujno sveta, pa ne ve, kako in kaj, so taka nasvelovauja nam že mnogo Škodila. Nasprotno pa bi bilo, če bi obstala zaveza slovenskih županov s svojim lastnim glasilom. V njem bi nahajali župani potrebna navodila za vm« slučaje, in če bi župan ne vedel, kako mu je postopati v tej ali tej posebni reči, lahko se obrne do zaveze, pa dobi dobro in temeljito informacijo in ne bilo bi treba hoditi po svet k iju.lem, ki drugače sodijo od njega. Taka /aveza bi naše župane postavljala trdnejše na lastne nogo, samozavest in odločnost bi raslia in občinske uprave bi postale neovržna zaslomba naši narodnosti, zlasti ob mejah, tako, da bi si ohranili marsikatero obmejno postojanko, katero nam drugače sovražniki hote kar čez noč iztrgati iz rok. Upajmo, da obrodi ta shod, na katerem so se spoznali slovenski župani vseh pokrajin, ter si segli v roke v znak bratske vzajemnosti, obilega dobrega sadu, upajmo, da skoro začne zaveza piodonosno delovali s svojim posebnim glasilom, ker lega vendar ne moremo misliti, da bi se one tako krasno Sedaj je bilo drugače. Mojster jo je vzel v svoje roke in po tej dotiki je postala iz nje velika, sveta stvar, narodna in verska. Ben-IIuru se je zdelo, kakor b> se bila nakral odprla pred njim vrata, da mu je zasvetila luč ter on bil sprejet v službo, o kateri je sanjaril doslej, v službo mogočnega, gospodarja, kjer najde nagrado v izvršitvi svoje dolžnosti in v tako sladkem pomirjenju svojega ponosa. Ostal mu je samo Se jeden dvom, torej je vprašal: ,Ko bi oni kralj bil že- blizu in njegovo kraljestvo imelo biti kakor Salomonovo in ko bi jaz bil golov z imetjem vred posvetiti se njegovi stvari — kaj pa dalje? Mar naj postopam kakor slepec, ki zida hišo? Mar naj čakam, da kralj pride, ali posije po mene ? Prileten si in izkušen..... Torej odgovori! »To pismo", odvrne Simonides, pokala vši Messalovo pismo, „bodi geslo za naše delovanje. V Rimu nimamo nikakega vpliva; manjka nam moči, da bi se uprli tema dvema sovražnikoma, kadar se združita proti nam. Čakajoč tukaj, so izročiš njima na milost in nemilost. A kako sta vsmiijena, to lahko vidiš na meni." Strepelal je pri leni groznem spominu. »Moj gospod", nadaljuje, „ali si dovolj močan v sklepu ?.,. ¦ zasnove misli pokopale kar natihoma. — Po navdušenju, ki je vladalo na županskem shodu, ta glede na odlične, domobrižne može, ki so so ga udeležili, smemo po vsej pravici pričakovali, da postanejo sklepi in izrečeni nasveti meso in kri. Dalje je nas razveselila resolucija o slovenskem vseučilišču v Ljubljani, o katerem smo se svoj čas že podrobneje bavili. Nujno je potrebno, da dobe Slovenci in ž njimi južne dežele v državi vseučilišče, posebne splošne koristi pa bo lo za naš narod. Višjega sodišča potrebuje dalje Kranjska s Štajersko vred v Ljubljani, kjer bi imel tudi slovenski jezik svojo veljavo, ker v raz-divjanem nemškem Gradcu mu jo odrekajo. Potreb, da, da, nujnih potreb imamo mnogo Se, ali kedaj jih dobimo, kedaj se dokopljemo do ravuopravnosti? Le po žila vej vstrajnosli, z združenimi močmf, po organizacijah, izmeti katerih je jedna najpoglavit-nejših organizacija slovenskih županov, so da počasi stopali po lestvi ravuopravnosti. Vse nakral ni mogoče, ali ob dobri volj i in železni odločnosti so da marsikaj doseči, — samo z iidanosljo in z oslovsko potrpežljivostjo pa — nič. Županski shod je bil sijajen na sploh, navdušenja brez konca in kraja, toda, ko je isto najbolj kipelo, so padale v »parlament zjodinjene Slovenije" kakor strele z jasnega neba besede župana Hribarja, s katerimi je naznanjal, da se mu je »od zgoraj" povedalo, da bi doputacija, ki bi ponesla uda-nostuo ad.eso pred Najvišji prestol, morda ne bila sprejeta. Naj si je tisti »migljaj" izmisli! kranjski deželni predsednik, baron Hein, sam, ali naj ga je dobil še »bolj od zgoraj", rečemo le toliko, da je oni migljaj žalostno znamenje časa zamotanih politiških razmer v Avstriji. Popolnoma smo prepričani, da bi prev-zvišeni vladar ne pomišljal niti za hip, aH bi sprejel deputacijo vsega slovenskega naroda, ali ne, loda razni »prijatelji" Slovencev na višjih mestih ne vidijo radi deputacij, ki bi Sle naravnost pred prestol, temveč skušajo, če lo mogoče, da dobe adrese, prošnje ild. v svoje roke, ter potem narede ž njimi, kar hočejo. Ben-ilur ga ni razumel. »Spominjam se, ko sem bil mlad, da je imel svet za-me mnogo miCnoslij", po-jasnuje Simonides. »A vendar si se jim znal odreči." »Da, vsled ljubezni." »Ali v življenju res ni drugih, enako močnih spodbud ?* Simonides odmaja z glavo. »Castiželjnost?* »Ta čut je zabranjen sinovom Izraela." »A maščevanje?" Oči se starcu zablišče, roke mu stre-pelajo, ko reče: »Maščevanje, gospod, pripada po pravu zidom!" »Velblod, celo nečimni pes, ne pozabi storjene mu krivice!" zakliče Uderim. Simonides snuje dalje pretrgan klcpčič mislij. »Pred nami leži naloga, katero je treba izvršiti pred prihodom kralja. Ne moremo dvomiti niti za trenutek, da Izrael bo njegova desna roka, toda, gorje, ta roka nima orožja! Sredi teh milijonov ni niti jednega krdela, ni niti jednega poveljnika. Ne štejem najemnikov Heroda, vzdrževanih jedino za to, da nas zatro. Politiko Rima je obrodila svoj sad. Toda napoči trenutek, ko pastir pograbi za sulico in meč, ko se celo mirne Črede spre-meno v stroge leve! A takrat, moj sin, kdo Baron Hein ni prijazen Slovencem; kako pa tudi bo nemški baron, prišedši od severa med zatirani slovenski narod, temu prijazen, iiarodu, ki nima plemstva in pred vsem narodu, katerega bi Nemci utopili radi kar v jedni žlici vode. Barona Heina bi veselilo, če bi dobil on tisto adreso v roko tor bi se predložila z njegovim posredovanjem na najvišje mesto, češ, comu bi Slovenci hodili na Dunaj poklanjat se vladarju z adreso, ko lahko on to v imenu njih stori. — Pa, kakor se kaže, se baronu Heinu ne bo to povsem posrečilo. Z veseljem smo Citali v »Slov. Narodu" pojasnilo, da so poskrbi, kljubu migljaju, za lo da so izroči adresa polom deputacijo, seveda, če no bo mogočna roka barona Heina posegla vmes ter preprečila avdijence z odsvetovanjem pri višji gospodi na Dunaju. Kaj mogočo! Da bi pa kranjska vlada, njej na čelu baron Hein, predložila ono adreso prod Najvišji proslol, za lo pa bi so slovenski narod prav lepo zalivali!; baron Hein, tisli mož, ki prezira Slovence, mož, ki so jo drznil —• kakor v zasmeli slovenskemu narodu na Kranjskem, kjer tvori %% prebivalstva — na rojstni dan cesarjev letos v jubilejnem lelu klicali samo »lioch* ter izpustili običajni slovenski vskiik: slava, lak mož gotovo ni poklican, predlagati adreso v imenu slovenskega naroda..... Toda, naj si bo tako aH tako! Mi ostanemo udani vladajoči hiši, povemo pa le, da se slovenski narod uči mnogo ob takiii in drugih »migljajih", kar ga spravlja do tega, da so vedno bolj organizuje in se vedno bolj zaveda pomena gesla: Z združenimi močmi! Adam Miekiewiez, njegovo delovanje In njegova dela. (Dalje). Treba je bilo odstraniti deklo in Adamova gospa je sama kuhala ter sama vzdrževala v redu stanovanje, kar je bilo tem ležavnejše, ker je bila noseča. Zares je tudi dne 7. septembra 1835.1. povila hčerko Marijo. Stroški in skrbi so se s tem povečale, zmanjšala se je pa nadeja na zboljšanje usode. Moralo je tudi biti zares hudo, kajti dne 24. naj stoji kralju na strani? Kdo drugi, ako ne on, ki ga more podpreti z rokami in ne-številnim bogastvom?" Ben-Hurovo lice se pokrije z rudečico. »Razumem", reče, »toda govori raz-ločnejše. Delo izvršiti — to je jedna stvar; kako je izvršiti, pa je vse kaj drugega." »Šejk in ti bosta poveljnika, vsaki v svojem okraju", pojasnuje Simonides. »Ti se podaš v Jeruzalem in od ondot v puščavo; zbereš razprašene sinove Izraela, pozoveš jih k orožju, razdeliš v čete, jih izuriš ter jim naznačiš poveljnike. Orožje jim preskrbim jaz. Začenši od Pereje preideš v Galilejo, odkoder imaš v Jeruzalem samo jeden korak. V Pereji imaš za seboj puščavo, v njej pa naj Uderim čuva pota ter naj je pripravljen priti ti vsaki hip na pomoč. Takošna bodi vajina naloga. Moja pa je: biti vajin sluga ter čuvati, da se vir tukaj ne posuši. Z llderi-uiom sem že govoril o tem. On pritrjuje vsemu. Toda kaj pa ti, gospod?" Ben-Hur pogleda šejka. »Tako je, kakor pravi, Hurov sin", odvrne Arab; »dal sem mu besedo in ta mu zadošča, tebi pa hočem priseči. Prisežem ti za se in za vse svoje pleme." Vsi trije — Simonides, Uderim in Estera pozorno gledajo mladenča. Ni se lakoj odzval. febravarija je Adamova gospa pisala svoji sestri: ,Kar se nas tiče, ker me prosiš, naj ! ti povem odkritosrčno, torej smatram za svojo dolžnost, povedati ti resnico. Stalnih dohodkov nimamo niti groša ter se jih tudi ne nadejamo. Živimo kolikor mogoče najskrom-nejše, toda živeli je treba in pomoči ni od nikoder. Kaj bode dalje, ne vem. Nemara pa nam Bog pomore; vanj stavimo vse naše upanje*. Na pomirjenje domačih potreb je prodajala gospa Adamova od svojih rečij, kar je mogla, toda naposled že ni bilo več kaj prodati. Pesnik se je poprijemal dela, toda skrb in nemir sta ga Jako tlačila, da mu je bilo težavno začeta dela dokončati, kajti ko se enkrat zarije skrb za vsakdanji kruh v pesnikovo duSo, pa je ni lahko pregnati. Ona zgrize talent kakor črv, ki je zlezel v oreh ter pustil lupino. Pero pade iz rok, ker se misli pletejo v glavi. Pred onim, ki je nosil vso Poljsko v svojem srcu, se je razprostiralo strašilo strašne nezgode in nihče v vsej Poljski ni znal odgnati tega strašila. Že takrat je bilo mogoče povedati: „Po smierci to vvszvsev kadza, A za zycia jesei nie dadza". (Po smrti ti vsi kade, A v življenju ti jesti ne dad6). V juliju 1838. 1. se je vršil krst drugega pesnikovega otroka, sina Ladislava. Ta božji dar je prinesel novo radost, pa tudi novo skrb, namreč povečane stroške. Naposled so prijatelji izvedeli o težavnem položaju pesnikovem in na predlog duhovnika Kaj-siewieza sklenili mu pomagati. (Dalje pride). DOPISI. Iz Št. AndreŽa. —-(Cerkev v krčmi zidana). — Tu pri nas je cerkev povečanja zelo potrebna. Ali naši občinarji bi vsi radi vodje bili. Tudi morda oni g. domačin, podpisan v .Soči", kateri je nekaj o cerkvi pisal ; on se drži kakor izvedenec, ki tudi hoče nekaj ukazati. In namreč on pravi: letos je denar; hitro, brž nesti ga poverjenikom v roke. Tako se pri nas o cerkvi v krčmi govori in tam eericev zida. Naša cerkev mora biti kaj ponosna, ker se ti naši neki domačini za njo prav močno bahajo, aH ona jih še na pol ne potrebuje; lahko si sama s svojim premoženjem pomaga. Oh, da bi se mi postave držali, dragi občinarji, cerkev bi se že letos začela zidati. Nobeden od nas ne bi velikega deleža občutil. Ali po načrtu gospoda domačina bi občutili slabše pridelke letos nego lani. Kar se pa beračenja tiče, o tem ne govorim, ker z beračenjem ni še nikdo nič izvrstnega napravil. Iz Brazilije. — (Porto Alegre, 1. avgusta). — Početkom tekočega leta seje zbralo v gostilni nekega tukajšnega Avstrijca, nekoliko avstro-ogerskih podanikov, med njimi tudi nekaj Slovanov (3 Čehi, t Hrvat in 1 Slovenec), da se posvetujejo o osnutju društva, kateremu bi bil v prvi vrsti namen, da priredi dostojno praznovanje petdesetletnice našega presv. vladarja, potem, da budi in ohranja domoljubna Čutstva in pa da podpira po možnosti sorojake v moralnem in gmotnem pogledu. — Ko je sklicatelj (Tiroiec, sicer pameten mož) razložil pomen in svrho takega društva, se dvigne neki Nemec iz Češke ter počne razkladati — v splošno začudenje navzočih — avstr. politiko (seveda po svoje) in končuje z besedami: „Mi, avstr. Nemci, moramo zastopati stalež proti jezikovnim na-redbam in se ne damo premotiti s tešilom, v tujini so vse narodnosti enake". — Petorica Slovanov smo se spogledali, nismo znali, bi se li smejali ali jezili. Za trenotek smo pač mislili, da smo tam kje v Egeru ali Piznu, a ne v Ameriki! — Naš ugledni brat Hrvat, trgovee g. Mihajlo L u k i č i č\ se je na to oglasil k besedi v odgovor. Z mirnim glasom in s taktiko izobraženca zavrne predgovornika, češ, nismo se zbrali v politikovanje, ki je zlasti tu v Braziliji povsem neumestno in zares smešno, še manj pa si damo Slovani tu v svobodni Ameriki biti v lice, z ljudmi takih nazorov ni moči razpravljati in ker se boji, da se utegne tudi pozneje enako pre-ziranje nasproti Slovanom pripetiti, iz česar bi postali žalostni nasledki (lahko tudi krvave glave), odkloni V imenu zadnjih že v naprej sodelovanje in vstop v društvo. — Vzeli smo klobuke in šli. Drugi so se tudi razšli brez sklepa, ker Nemci tudi med seboj niso edini. Avstrijskega društva torej še danes ni, pač ne v preveliko čast precejšnega broja Avstrijcev. Mi Slovani smo pa hoteli pokazati, kaj zmoremo z malimi močmi, ako smo edini. Iskali in povpraševali smo po svojih rojakih, zbobnali smo res 12 mož (9 Hrvatov in 3 Slovence) — to so tudi menda vsi v Porto Alegru in okolici (skoro brez izjeme delavci, ki bivajo v oddaljenih predmestjih. Poznam sicer še 3 obitelji, čijih očetje so iz naših krajev, a popolnoma potujčeni, mogoče, da jih moremo sčasoma privaditi jeziku). Izbrali smo s! prostore g. Lukičiča, nad čegar pro-dajalnico se čitajo nam domača imena „Ar-mazem Hercegovina* de Mignel Lu-kičič lam se večkrat shajamo, kramljamo v svoji materinščini, tu in tam zakrožimo kako narodno pesem in se res po bratski zabavamo. Drušlvu smo dali začasno ime .Jugosiavjanski Orel* (ali Orao). Volili smo tudi začasni odbor in sicer so bili izvoljeni: g. M. Lukičič, predsednikom; D. Štrucelj, tajnikom; Tomo Gerško, blagajnikom; ta odbor ima skrbeti za slov.-hrv. čilivo (časnike, knjige itd.) in — kadar bo kaj drobiža v blagajni — podpirali slovanske rojake itd.*) Društvo se bo sčasoma razširilo, bratje Cehi in Poljaki bodo gotovo tudi pristopili. — Tudi mi hočemo dostojno proslaviti imeniten dogodek v stari domovini, petdesetletnico vlade presv. cesarja. Pokazati hočemo, da imamo srce za dom in za milega vladarja, da smo vredni sinovi slovanskega naroda, ki je stal v vsaki sili prvi na strani vladarjevi in rad žrtvoval blago in kri v blagor domovine. O daljnem razvitju in delovanju društva poročam o priliki. Omeniti hočem še, da stoji na tukajšnem pokopališču spomenik tu umrlega Hrvata, ki je prominol pred dvema letoma kot žrtev klimatične bolezni, tifusa, in ki je do zadnjega dihljaja ostal veren sin majke Hrvatske, islotako kot še živeči brat, kateri mu je postavil s prihranjenimi novci ta lepi, kameniti spomenik z doslovnim napisom: »Ovdje počiva u miru Božjem Mihovil C e r š k o, rodjen u Selcima (Vinodol) 24. prosinca g. 18U0. u Hrvalskoj. Pošo u Montevideo g. i8S8.,stigo u Porto Alegre m. travnja g. 1893. Sudbina Božja mu ne dopusti, da se pobrati u milu domovinu, gdje ostavi neutješene roditelje. Umro 17. lislopada g. 18%. u evjetu mladosti. Bog mu dao nebeške radtslil* Na podnožku je napis v portug. jeziku, ki v prevodu slove: »Postavil v dokaz bratske Iju-bavi žalujoči brat Tomo Gerško*. Čuden čut me prešinja, stoječega pred tem spomenikom, žalosten in zajedno vesel. Okrog in okrog vse tuje, portug., tu in tam Hal. in španski napisi, a edini slovanski! (Nemci, katerih je tu mnogo, imajo posebno groblje). Dragotin Štrucelj. Domače in razne novice. Darilo. — Njeg. Veličanstvo je darovalo iz svoje zasebne blagajne prispevek 300 gld. v dobrodelni namen morskemu kopališču v Gradežu. Imenovanje. — Čuvaj pri okrajni sod-niji v Sežani Valentin Z o r z i je bi! imenovan vodjam-čuvajem zaporov v Rovinju. Preincšženjc" — Višji svetnik Mihael Staininger, vodja gospodarskega ravnateljstva v Solnogradu, je premeščen v Gorico kot vodja tukajšnjega gozdarskega urada; tem povodom je dobil častni naslov: dvorni svetnik. Smrtna kosa. — Umrl je naVoloskem v 85. letu svoje starosti g. Andrej Stanger, oče poslanca , in odvetnika g. dr, Andreja S tangerja. Minuli petek je umrl v Divači g. Ant. M a g a j n a, veleposestnik in obč. odbornik. R. i. p. Novi častni znaki. — Povodom svojega jubileja je naš presvetli cesar ustanovil spominsko svetinjo za člene oborožene sile in orožništva, ki so služili v vojski ali orož-ništvu v dobi vladanja sedanjega cesarja, to je od 2. decembra leta 1848. do 2. decembra 1898. V posebnih pravilih so označene vse tiste osebe, ki imajo pravico do te svetinje. Nadalje je ustanovilo Njegovo Veličanstvo jubilejsko svetinjo za vse one osebe, ki so v rečeni dobi služile v civilni državni službi kakor uradniki ali sluge. In slednjič posebno »častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje*. Kako se nase sodnije Slovenijo. — Ni baš dolgo od tega, ko smo pravili, da slovenskim strankam izročajo sodnije odloke, pisane v laškem jeziku in sicer tako: Poši- *) Pri tej priliki usejam se v imenu naših rojakov, ki so po večini delavct in malo itnoviti, drage rojake v domovini prosili za pošiljanje kakega lista ali kake knjige. S tem si pridobi vsak potnazen dobrotnik obilo zaslug za zapuSčinc rojake v tujini. SI. uredništvo „Socc* bo gotovo tako prijazno, da pove nasiov. — (Ustrežemo radi. — Uredn.) Ijatev (ovitek) je naslovljena slovenski popolnoma tako, da naslovljenec mora misliti, da mu sodnija pošilja kak slovenski odlok. Toda glej, ko odpre .službeno priporočeno* pismo, najde v njem laški odlok. Tako početje smo videli zopet pred kratkim. . hki krčmar z Vogerskega, ki hoče biti narodn k, je šel tožit dva svoja rojaka v Gorico k laškemu odvetniku. Da je ta odvetnik vložil laško tožbo proti omenjenima, je umevno samo po sebi. Sodnija seveda je vodila ali še vodi vso reč tudi v laškem jeziku in tako sta bila tudi odloka, ki sta dospela 12. t. m. na Vogersko, pisana v laščini, vtaknjena v zavitek s slovenskim naslovom. Sodnija torej naslovlja take poši-ljatve slovenski. S tem priznava s a nt a, da mora s slovensko stranko občevati v nje maternem jeziku, toda odlok je laški. Stranka ne razume laškega jezika in če vloži kak laški odvetnik laško ložbo, kako pride tožt-na stranka — Slovenec — do tega, da se mu vročajo laški odloki, katerih vsebine si ne more raztolmačiti. Ali se to godi radi ,ravnopravnostiB obeh jezikov? Vsi morebitni izdovori v tem pogledu, da se vrši vse »radi reda8 v onem jeziku, v katerem je bila podana prvotna vloga, so jalovi. Prav, naj se vrši za tistega, kateri je vložil tožbo, vse v onem jeziku, ali če je toženec Slovenec, zakaj se mu vročajo reči v laščini ? Menda vendar ne na ljubo laškemu odvetniku in tudi ne na ljubo uradnikom, izmed katerih večini je seveda blažena italijanščina najljubši jezik? Tak način ji r a-d o v a n j a nikakor ne odgovarja smislu r a v n o p r a v n o s t i, temveč bije istemu v obraz, in sodnija — kakor rečeno — ?. naslovljnnjcm pošiljatev v slovenskem jeziku sama priznava, da bi morala s slovensko stranko občevali po slovenski, k e r sicer bi morala pri konsekveu-c i j i tudi naslove napisati v l a-š č i n i. Pa tega gospodje ne štoru, že vodo, zakaj ne. Naši ljudje čini več vračajo Jaške odloke in prej so vračali pošiljatv'. neouprte, ker so bili tudi naslovi — laški. Sedaj pa so naslovi slovenski in stranka sprejme pismo v nadi, da dobi slovenski odlok, kar se pa v takem slučaju, kakor je navedeni, ne zgodi. Kako pretkano, kaj ne? — Tako se »radi reda* itd. usiljuje Slovencem laščina in na lake in siične načine brijejo s Slovenci na Goriškem norce koncem prosvitljenega XIX. stoletja! Kcmskutarcnjc po poštnih uradih. — V Ljubljani smo imeli v počitnicah naročnika in sicer v Židovski ulici. G. naročnik se je preselil drugam in »Soča* je romala za njim; toda vsi drugi kraji so pisani slovenski, na ovitkih, v katerih je nam list bil vrnjen, pa vidimo povsod! pod slovanskim našim naslovom nemški: Laibach, Jud*n-gasse. Odkod izvira to nemškutarenje, ali od slav. poštn. urada v Ljubljani, ali od kod drugod ? Kako se naši lj'lu\K* smešijo. — Povedali smo že pred nedavnim časom, da si naročajo naši ljudje svoje tiskane tvrdke pri tujih agentih; ti pa preskrbe najslabše blago, potem pa naslovi, v kakošni slovenščini! Evo, čitajte le spake: Andrej Persič tergovecCer-nicah na Vipausckem. Ali ni sram prizadetih, kaj takega komu pokazati, ali celo prilepili kam laku popačen svoj naslov. Svetujemo le to: Držite se domačih podjetij, tu ali tam, v takem oziru, pa nikar se ne dajajte za svoj denar tujcem smešiti!! Lahonl na železnici. — Nekdo nam poroča: Peljal sem se iz Ljubljane domov na Goriško. Slučaj je na nesel, da sem sedel v železniškem vozu z nekaterimi lahoni vkupno. Ko smo se v Logatcu ustavili, je stal na drugem železniškem tiru voz neke pivovarne s hrvatskim in slovenskim napisom. Lahoni gledajo in gledajo in jedna izmed teh laških barab reče : že skrito šul vagone in lingua del djavolo. Še tam jih pečejo slovanski napisi, toda, kadar jim gre za zaslužek, takrat pa govore, da le dobe slovenske ali hrvatske groše, kaj radi tudi »iingua del djavolo," Daleč sem bil že po sveti, pa tako nesramnih (judij, kot so (i naši lahoni, še nisem videl. S potovanja. — Nekdo nam piše: Nedavno sem se vozil z brzovlakom iz Gorice v Ljubljano in nazaj. Da kličejo imena postaj po Goriškem v tistih spačenkah, kakor so prilisnjene na poslopja posluj, vemo že zdavnaj, ali čudno, prečudno se mi je zdelo, da je kondukter tudi na Kranjskem, kjer je vendar običajno, da kliče postaje v dveh jezikih, vpil samo: Adelsberg, Loitsch in — celo Laibach brez L j u b 1 j a a e. Mislil sem, no, to je morda le slučajno, ali, ko sem se drugi dan z brzovlakom peljal nazaj v Gorico, ponovilo se je isto. Drugi kondukter je klical tudi vse postaje po nemški. Južna železnica, ki prezira slovenščino, kjer le more, — čeprav zasluži na polu od Kormina pa do Gradca 90% slovenskega denarja, — morda nn.li, da se Slovenci sploh ne vozijo z brzovlakom, temveč samo sinovi drugih narodov, ki stoje visoko nad nami! Tako preziranje se obsojuje samo po sebi; toda morda bo južna železnica še pogrešala baš po naših krajih slovenskih denarjev, kadar se zgradijo druge železniške zveze...... Tržaška »giniiaatica* r Gradišču. — Hoteli so napraviti ciemonstraticije v pravem pomenu besede na avstrijskih tleh. Naročili so si godbo iz Palme, katera pa se je morala vrniti v »kraljestvo lakote*, od koder je prišla, ker oblasti jej niso pripustile svirati v Avstriji, in »Sentinella* je izdala »Uri sa-luto della Sentinella del Friuli ai ginnasti triestini*, katero pesem je pa okr. glavarstvo zaplenilo, ker je bila — kakor po navadi ob takih laških slavnostih — njena vsebina naj-brže taka, da bi se dalo isto citati prav lepo v »blaženi* Italiji, ali pri nas, kaj naj počnemo ž njo? Napraviti so hoteli nekaj čisto laškega, ali ni se jim posrečilo, pa tudi ljudstvo v Gradišču ni bilo kdove kako unetoza te preljube Tržačane in Goričane. No, potolažili so se vse jedno, saj so pridno vpili »evviva Italia", da so se .materi" Italiji kar oči solzile nad temi usiljenirni sinovi, katerih očetje po največ niso znali niti besedice laški, kar imena najbolje dokazujejo. — Fiasco, fiasco! Zaključcnje morskega kopališča v Gradežu za otroke se je izvršilo dne 18. t. m. Dne 20. t. m. so odšli iz Gradeža otroci domače dežele in oni, ki so jrišli iz Ljubljane in Gradca, dočim otrobi z Dunaja ostanejo tam do konca tega meseca. Uspehi so najpovoljnejši. Mnogo zaslug za zdravljenje otrok sije stekel neumorni odborov! tajnik, g. lekarnar Cristofoletti. Popravki. Pri maši v Branici je svirala vrla p r v a š k u godba in ne mavliinj-ska, kar smo zadnjič le pomotoma naznanili. Med gg. goriškimi poslanci, ki so se udeležili županskega shoda, smo izpustili po pomoti gg. Blaža Grča in Ani. Klanci ca, kar leni potom popra vi jamo. Novi kolckl /a\ borzne opravke se uvedejo s 1. oktobrom t. I. Teh kolekov bode iS vr»l in sicer po tO. JO, U). .*>0. tU) in m stotink i»t [>o i, -j, u, t, ;>, o, s, 10, :!(>, :i(), 40 in ."jO kron. Kakom-d novih ko-lekov bo sličiia oni sedanjih. Telefon. - V Gorici je bilo v pretočenem mesecu potoni telefona II i~il- ;ro'.orov. Velik požar. ----- (I/. Seno/.ef. naiii poročajo): V soboto I. j. :!(>. t. m. ob t. mi popoldne je začelo goreti v Guhrčeh pri Senožečah, in požar se je tako hitro raz-nesel, da je bila v pol ure cela vas v ognju, ter H posestnikom z IH poslopji vse vpe-peljeno. K sreči da ui bilo govedi doma, je bila na paši, drugih žrle v ni bilo, kakor en par prašičev, ki so bili že i/, ognja izgnani, ali so nazaj v ogenj *li, da ni bilo več mogoče za njimi. Ubogi ljudje so sedaj brez vse strehe, brez denarja in obleke, vse jim je /gorelo; taka žalost .se nahaja sedaj v Gabrčeh, da je ni mogoči? popisati. Ogenj je nastal, kakor pravijo, v peci za kruh, ki je imela eno razpoko, sko/.i katero je šla iskra v svisii in tako ogenj užgala v strehi, da bi kmalu se ženica, ki je kruh pekla, sama zgorela; ui prav nič vedela, da jej hiša gori. Ljudje, kakor tudi požarna hramba iž Senožeč, se bili takoj na licu mesta, ali kaj pomaga, l>er ni bilo kapljice vode, so morali gledati od daleč. Med vsemi pogorele! nista bila dva prav nič zavarovana in ostali prav za male svntice. V nedeljo t. j. dan po požaru, je Slo več radovednežev iz Senožeč v uahrče. neznosno nesrečo gledat, in med temi tudi od-ličnjaki, kateri so hitro po prihodu v Senožeče, pričeli nabirali radodarno doneske, da bi ubogim ljudem v prvi sili pomagali. Najbolj so se pri tem samarilanskem opravilu odlikovali gospodje: Franc pleni. G a r z a r o 1 i, župan. M. N o v a k, sodniški svetnik, potem gospodje M e d e n, Suš a, Z e 1 e n, in še nekateri drugi: kar v kratkem s«; nabral: lepo svotico za prvo potrebo 2i>7> gld., za kar jim gre prav srčna zahvala. O p a z o v a 1 e c. I/. IJrd. — Velik Sum so zagnali naši furlanski sosedje v Korminn pred proslavljen Vm roj.rtnesa dne na.V-ga prosvillega cesarja. Pričakovali smo izrednih dokazov o navdušenju za vladarja. Iz Kormina pod goro teh dokazov ni bilo mogoče videli, obrnili smo se zato na korminsko goro, misleči, da ni previsoko za kormin^ki patrijoti/.em. Zaman! Na naših gričih smo videli kresove, dokaz, kaKo udani so Urici vladarski hiši, za katero so bili vsaki čas pripravljeni svojo kri preliti, le na Korminski gori bilo je vse temno. Seveda Korminci niso praznovali sedaj obletnice sleparske zmage nad Slovenci, katere so se tako veselili alnc 22. marca 1S*.»7. Mogoče je bilo v Korminn svetleje nego na gori. Zali Bog! ne mnogo. Urici, ki so bili 17. t. m. doli, so videli na poredko v hišah *- po par lučic. Čudno! Ob Ver-zegnasijevi zmagi je bilo v Korminu in na gori po noči tako svetlo kakor po dnevu. Pa kaj si ne zmisli laška zagrizenost, ko hoče dražiti in izzivati mirno slovensko ljudstvo ! Društvu „Avstria* v Korminu, v katero je upisanih nad 400 udov, mislimo, ni bilo ravno nemogoče proslaviti na primernem kraju rojsfoi dan presvitlega vladarja. Prepričani smo, da kadar je žaliti naš narod, so vsi edini, toliko nacijonalci ko irredentisti. Tako so nas zaničevali od lanskih volitev dalje in še pot so nam hoteli zazidati, da ne bi mogli v Kormin hoditi. Ali čujte in strmiie! Leto ni minolo, ko so se vršile v Korminu občinske volitve, seveda nastali ste dve stranki, ki sla se bab druga druge. Kaj si umislijo nacijonalci, nič kar v Brda po noči k slovenskemu kmetu, da naj gre ž njimi glasovat, da zmaga na-cijonalna misel. Seveda naši vrli možički so se podali na volišče. Prišlo jih je skoro 300 oseb, zagotovljeno jim je bilo, da dobijo dobro plačo za ta dan, pripovedovalo so je, da tudi cesto v Vipolže, ako oni drugi so v večini, dajo v kratkem popraviti. Ali žali Bog! Mi smo bili zapeljani, nacijonalci so v večini, za našo pot se pa ne zmenijo in kakor se sliši: občine v Brdjh bodo prisiljene tožiti omenjeno občino korminsko." Nas so že večkrat speljali na led, ali uverjeni naj bodo, da nas ne bojo več. Naredili si bomo poprej obvezo in še obvezo, predno v prihodnje kaj storimo, kar naj si gospoda v Korminu zapomni. Briški. Razglas c. kr. primorskega namestništva od dne 13. avgusta 1898. štev. 15913 glede odredeb o odvračanji in zatiranji kolere pri kuretnini (kuretni tvphoid). Visoko e. kr. ministerstvo za notranje stvari je glasom odloka od dne 12. julija 1*98. štev. 15158 zapazilo, da je nuni domačo kuretnino nastala kuretna kolera (kurilni tvphoid) v njenem pričetkil izključljivo uvoženi kuretnini se prikazala, in v tem oziru pri kuretnini z Ruskega in Italijanskega. Ker je skupni uvoz vsakovrstne žive kiirrlnmo v avstro-ogersko carinsko okrožje v lelu 1SU7. :t«Ui»7 i|. 1». v vrednosti 2,2Sl.6:>0 gld. znašalo in proti našemu izvozu il.i^l? q. b. v vrednosti 7.009.519 gld. doM-glo, nadjati se sme. da naš«> kuutijsko ljudstvo pri pravi spodbuji in podučevanju, bi v .stanu bilo pri vsakem oziru hvaležne intenzivne reje v gospodarskem iti zdravstvenem o/.iru tako škodljivemu uvozu kuMnine se vzdržati in pri tem tudi i/voz jaje, jajčnih beljakov in rumenjakov, kateri v pretečenem letu proti uvozu 371G6s q. b. v vrednosti 13.309.198 gld. se je skoraj na 916992 n. b. v vrednosti !/• ,977.163 gld. pt>vzdiguil in leimr toliko več pozoriK»Kli imeli, ker je nemško cesarstvo za i/.voz kuretriiu«' in jajc najva/n&i dežela, ir. reja kuretuine od najmanjš«'/-1 kmetovalca z majhnim kapitalom izvršuje tu širi. Da pa ie m se ta nevarna kužna boiezeti pri ku-rettiiui k nam zanesla, je potrebno, da se izdržuje nakupa uvožene kuretuine. in od potnih trgovcev proda:ane kiuvlnine, tt>uttt nasproti pa iz gospodarskih ozirov toliko linije na intenzivno rejo kuretuine in jajc itd, po polu združendi zadrug ozira. ha h« n- pa ra;:-iien;u u> zane.-cne kn-retue kolere ,':»• \ ,:;oVlku usprtno nasproti pii-.!o, ;e v kuri iti gospodari.-v, da v<;tkt v prvem lučaju, ki* zapa.-.t ,-a'imljivo oiioli-nje ali po/iu med kuretnino. to brez zamude župan-tvu naznani, da zdrave ,,.i oboieiih živaitj popolnoma odioči in y dno ali ver poginjenih Matij v dobro zaprti po-odi e. kr. okrajnemu ati ri!C«tm>mu ur.uluemu živiiio-zdravniku bre/ sinčkov vpošlje. kateri bode potem vzrok pogina določil. Ko bode živitmzdravuik kužno b»,<-.v««u spoznal, a kuretnina poginila, ali .-•» n>mrtila. ali pa da nw se kugo kot poneham) smatrati, in je potem zelo potrebno kurnike, prostore, vrata, okna. strope, stene in sedne palice, posode za krmo in pijačo, kakor tudi tla natančno snažiti in z vročim pepelnim lugom omiti, in ko je popolnoma posušeno, z apnom pobeliti. Ako niso tla neprodirna, naj se površje zemlje odvzdigne in z živim apnom pomešano zakoplje. Jama, v kateri se vsakdanji odpadki nabirajo, se slednjič z zemljo pokrije in dobro zabije. Ako se med kuretnino potujočih ku-retnih trgovcev kužna bolezen zapazi aH le ¦Kurr.i, naj s*> kakor zgoraj popisano postopa. To se v splošno vednost priobčuje. Tudi t Uatujah so plesali na laški [akt. Najeli so goriške godce, ki so jim godli »i godli, fcar so baš fantje hoteli. Pa kako so bili prijazni in zatajili so vsa svoja vroča ta*ka čutila ter piskali več kot polovico slovenskih komadov, kakor: ,Mila, mila lunica' jt«1. tor celo »Naprej zastava Slave". Eden »zmed njih pa je imel celo nad »instrumentom* napis: ,Ž i v i o na veke slovenska kr;!« Za slovenski denar storž ti tiči, kar kodo hoče. __ Kje pa, za Boga, sta »Corrlere* in »Sentinella", da se ne oglasita proti goriškim godcem, ki laško ime blatita s slovenskimi komadi in pa še celo s takim napisom! —-listi židje, ki imajo drugače vedno na jeziku »lalijanstvo, v prilog kateremu pišejo na metre dolge članke ter pri tem udrihajo na najnesramnejši način po Slovencih, tisti židje Pa lepo molče, kadar oni sami ali pa njihovi privrženci služijo slovenski denar in za ta denar store in z a t a j e vse, kar hočeš..... Iz Tolmina (nam pišejo dne 22. t. m.): Včeraj je priredilo naše vrlo »olepševalno društvo" lepo veselico na vrtu gostilne „Pri slogi", ki je bil do zadnjega kotička napolnjen, tako da smo res obžalovali, zakaj niso poiskali primernejših prostorov. Tamburanju je sledila šaljiva loterija, ki je vzbudila premnogo smeha. Na to se je razvil prav živahen ples, ki je trajal pozno v noč, da so bili vsi udeleženci prav zadovoljni. Društvo je doseglo prav povoljen materijalen uspeh. Popoludne je bila v tukajšnji okolici strašanska nevihta s točo, ki je po nekodi letos že v tretje potolkla. Ajda in sadje je popolnoma uničeno. Najbolj prizadete,, .sajaaU Vršno, Zatolmin, Zabiče ter deloma Poljubinj in Volče. Beda za naše poljedelce je pred durmi. Na obrtno-nadaljevalui šoli za Mesarje t NabreŽInl začne se novo Šolsko ieto s 1. septembrom 1898.. Stariši, kateri žele, da se hodo" njih otroci na tej šoli izobraževali, dado naj svoje 14-letne dečke v poduk h kakemu Mesarskemu (kamenoseškemu) mojstru v Nabrežini. Ta se posebno priporoča prebivalcem našega Krasa. To hrani v sebi še mnogo kamenih zakladov, katere zvedena roka lahko v denar spravi. -— Ce p t it j c i o b o g a t e s t, o o b rini j o, z a-k a j bi do m a č i ne! ISfe se trgovki pomočnik za trgovino z mešanim blagom. Več pri Irgovsko-obrlnein pospeševalnem društvu v Gorici, Semeniške ulice št. 1. I*, h. irosp. elfatelje opozarjmo na današnjo prilogo .Soči" g. fotografa Sar nagi a iz Celovca. Srpriifhkl veselleiil odsek prirc li prvo nedeljo v septembru veselico v proslavo 50-letnice cesarjevo. Program st objavi prihodnji teden. Rodoljubi, počastile nas z zdatno udeležbo! Ustnic« iimhtlsha: <;- »lojM-siik«- in poro-.ewiln\ Lai „jM, |,rj;|(. n;, vMcl> ,trrtsilllfi |.oir|'«jenj.i. riil,«„liiji,\ ' «.«'n;i L It-----1, v li. Šivala; tu.li |>ii|i|>:Mi:lai v Si.inj.aMi; !*iilitulnji.-• ( s n« i,.,'i>iini se nič. o"i-^;"'lka ",'' V^r ' ."*•' l"'««"».'-P«-«W»v«»niiio ' .,• . ." ^"''"ii/.i. I roMiim ..vojn a^iu-ra in>-iWii.i. Za .|,)|>U: tnala lrj.a! Mstnli-a uiirfiviilhtvii. (ii.^i. A. b. v H.; V..J il.(]t.- anasa ii<. >,\\. ,],.,.. \sw. za .Si.ru* rlil.' Kil) ,Mo\. kjij." do SI. >.n,i|ii,'-n........ j.|;r, lir. J. H.' ^ "lL uJVr. 'z.!' iŠ>i:„!m;,.!.nlj,.||j) . , .f-no II. H v K. z:, |S!»i.!iM.s . ...... i•{.?(> ¦I: h- H O. S M. v \, :-a WMw*' \ \ lif^l K. J. s I . |.ii T. za |s!»7-!in........ t0.lo K. I » li. ,a |s!i7.«js........... I(H(( K. )'¦ »•¦ |ui II za |s!i|J.!i7-!i.S ...... 11-50 '• '"; vt: v f" ?;' ,S!l7-',s.......... 9-«» b. pl l.,\ 1>. V. za 1S'»7-!IK . . lo-io I., i*, v >'.. A. ,.ii (!. •..,, is'.n;.'.»7-'.»8 .'..'. *. n- -V ¦ . * It. m 1S!.7-«K...........in-BO -;. - - v M is!i7-!m...........„,,„, j • A. v H. ii.i kr. M 1S«I7-!IH.......10-HO IS. .1. v /. pii I'. Zll 1s'.h;.«»7-!»S . . 1^70 S. A. v !'. 2:1 1S!»7-'IS..........; ,„.,,0 s '» <•!¦ »a !»• z.i IWi7-!W........KhlO S- I.. » Si ,.„ <;. z:1 ih.j,j..,7..is......UHO sk. Ur. v t; na !\ v.:\ 1S!»7-'.»S .... \u:^ .SI Z*.« v M. P. za 1.S!W.'.I7-«I.S.....'. 1-.-K0 M. >v. v K. za l.S,.«.V.i»',.'.i?.«ix . . ]7'»o S. J. v L ,.:i C. za 1S!I.;.'..7-UK ....'..[ U~m \. \. v 1. za lS'.t7-«.H.......... io-4o W.-W. v. i.l. A.), za 1S«h;.«j7-«is...... M.-80 Z1-. A. v. li. „v. li. za i.S«0,.!»»;.«i7-«)s .... lfj-74 »Sl- l»o na.l-.lj.vlu.) Skupaj ^Ul-lHIl /^-.r;«j_ n.-ive.Mii .Idiniki se naproi.-ni, i]a svoj aoi^ poravnajo <].. ::. s .-p toni I. rti t. I., v nasprotnem ¦•¦a.-:»j;j jim i!-!awsn<. lis! in ukn-m-mo potivlmo, .la ilo »l.-naija pri.tcm«. V-.lll onim j•;,. V;,«,.; j t„ lv^ ]n,^\\\ p„[rpljenja, Radodarni donaskl. Za ,Slugo*: Prejele, ujiravnislvo: Vesela družba 00 kr. — liraniški fantje zložili pri igri .Hum* v gostilni Kraua Žvokeljna gld. MiO. — F. S. v C. 1 »Id. — po društveni položnici: Miha Petelin iz Pliskovice g'.i. 2^««». Za 9Solski dom"; Prejelo upravniitvo: Pri banketu starešinstva v Mirnem na cesarjevo rojstnico zložili starešine gld. 1^-90, k temu dodal še A. Jakil gld. P10. — Pri krstu v rodbini M. Faganelovi v Mirnem nabral Pavleličev Danilo gld, "j'50. — O priliki proslavljenja cesarjeve rojstnice v Čitalnici v Cerknem seje tamošnji zamorec tako pr-objedel, da bi mu bil kmalu želodec počil. Ko so mu želodce izpraznili, dobili so gld, 10-17. (Znesek -H4 je bil objavljen v 06. številu). Černe, elan prvaske godbe, 50 kr. — Franc Uršič, učitelj na Libu^njcm, gld. ± —Nabrano vMe-dani (glej dopis prihodnjič) gld. 10:10. Skupaj gld. 12-77,, Društvene vesti. Bralno In pevsko društvo y 8t. Amlrežu namerava prirediti veselico koncem meseca septembra v čast jubileja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I. — Pevske vaj., pričnejo ta teden, namreč vsako sredo in vsako soboto. Ivan Bostjančič se je odpovedal blagajnišlvu BBralnega in pevskega društva" v Št. Andrežu radi zadržka časa. Izvoljen je bil pri zadnji odborovi seji nov blagajničar, Anton Nanut. Odbor. Tzlet na posestvo v Monastcru pri Ogleju na ogled nasadeb ameriških trt in vinogradov, nasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici obvešča svoje člane, pa tudi druge posestnike, kmetovalce in kmete, da priredi dne 4. septembra t. 1. vsled povabila gospoda barona Evgenija Ritterja pl. Zahony izlet na njegova posestva v Ronkah pri Tercu, v Belmji pri Ogleju in v Monastcru. Vlak se odpelje ob 7. uri 10 m. zjutraj z goriške postaje do Tržiča in od tam do Cervmjana, kamor dospe ob 81/, predp. Od tod se popeljejo izletniki na vozovih, ogledat si nasadbe in vinograde v Ronkah pri Tercu, kjer bodo tudi videli, kako se s posebnim plugom razorava zemlja za napravo novih vinogradov. Iz Ronkov krene družba v Mo-nastero; tam dospe okoli 10. ure predp. in se okrepča pri zajuterku, ki ga ponudi gosp. baron E. Rilter, potem se pa odpelje v Be-linjo pri Ogleju, kjer si ogleda obširne nasadbe ameriških trt in trtnice, obsegajoče bilfe in cepljenke na ameriških podlagah. Iz Belinja se lahko povrne vsakdo v Cervinjan ter se posluži za povrat v Gorico vlaka, ki odhaja ob 2'15 pop. ali onega ob 4-55 pop. ali pa nedeljskega ob 9-20 zvečer. Kdor bo pa želel ogledati si kleti, mle-Icarrnco in vinograde v Monastcru, stori to lahko istega popoludne, a ustavi se pri kosilu v Ogleju in se vrne v Gorico od postaje v Villa Viccnlini. C. kr. kmetijsko društvo je prosilo južno in furlansko železnico, da dovolite olajšano voznino za vožnjo tja in nazaj. Ako bi bilo dne *. septembra zeld neugodno vreme, odleti se izlet in se priredi izsledil" praznik dne 8. septembra t. 1, Ci. kr, kmetijsko društvo vabi vse tiste, ki se zanimajo za trtorejski napredek, naj se mnogobrojno udeleže poučnega izleta in naj se v la namen pismeno ali ustno oglase, če mogoče, do 31. avgusta 1.1, v društvenem uradu (deželni hiši) v Gorici, da bo možno preskrbeti potrebne vozove in pa železnične listke po znižani ceni. Tisti pa, kateri bi se hoteli udeležiti izleta z lastnimi vozovi, naj vedo, da je prihod v Uonkah pri Tercu določen okoli 8'15 predpoludne. Slednjič bodi še omenjeno, da se poskrili za to, tla se slovenskim izletnikom razloži in pojasni vse v njih materinščini. Priporočamo prav posebno vinorojskim društvom, naj ne zamude le izredno ugodne prilike, ampak naj pošljejo vsako po nekoliko svojih razumnih in za trtorejski napredek »metih članov, ogledat si prezanlmive Hitlerjevo nasadilo, katero so znes uzorne in vredne, da jih posnemamo zlasti zdaj, ko nam od vseh strunij silijo najstrastnejsi sovražniki v naše vinograde. Ilralno društvo „Kmh" v Skopem priredi v e s e l i c o z zelo bogatim vsporedom v nedeljo dne 28. avgusta 1898. na dvorišču g. Zivic s sodelovanjem domačega pevskega zbora v proslavo 50-lctnega vladanja Njeg. Veličanstva cesarja. Začetek točno ob 3. uri pop. Svirala bode tržka godba iz Postojne. Vstopnina: k veselici 20 kr. za osebo,otroci 10 kr. in k plesu 10 kr. za vsako točko. »Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu", združeno s pevsko-bralnim društvom, napravi dne i. septembra t. 1. skupen izlet, ~~ na D o 1-011 i c o, na kateri dan bo tam tudi sv. birma. Vspored prihodnjič. Razgled po svetu. K položaju. — Nagodba z Ogersko dela preglavice našemu in ogerskemu ministrskemu predsedniku. Banfly in Thun sta se vozila z Dunaja v Ischl, Budimpešto in spet nazaj ter se trudila dognati, kako bi se dalo na najkrajši način rešiti vprašanje o na-godbi. Dognala pa nista nič drugega, kot to, da so se dne 24. t. m. pričele konference obojestranskih ministrov v Budimpešti. Oger-ska vlada po zadnjih poročilih stoji na tem stališču, da se ne sme podaljšati provizor!';, pa tudi ne rešiti vprašanje o nagodbi v Avstrij izven državnega zbora. Ogri zavzemajo torej tako stališče; nasproti pa se grof Thun brani sklicali državni zbor, ker ve, da isti ni sposoben za redno poslovanje; če bi pa se vendar sešel državni zbor, bi ne imel druge naloge, nego izvolili kvotno deputacijo. Govori se mnogo da namerava grof Thun odstopiti, ako ne doseže v Budimpešti zaželjenih uspehu., in sicer bi odstopil takoj, še predno se snide državni zbor. Zadnji čas je bilo zopet veliko čuti, da se jezikovne naredbe za Češko in Moravsko odpravijo še pred sestankom državnega zbora. No, to se ne bo zgodilo kar tako, kakor bi baš želeli obstrukcijonisti, in za to je verjeti češkim ^Narodnim listom", ki pravijo, da so vse vesti o odpravi jezikovnih naredeb ne-osnovane. Zagotovljen pa je temu nasproti začetek popolne ravnopravnosli češkega jezika. Kar se tiče notranje politike, ostane reč neizpremenjena, ker v jubilejnem letu ne bo nikakih posebnih sklepov ni za, in tudi ne proti. Vsled tega so vse govorice o premembi ustave in o premembi državnozborskega volilnega reda neosnovane. V Turlnu na Laškem imajo razstavo. Predsednik komisije, italijanski poslanec Villa, je na banketu, kateri mu je priredila mednarodna regala, in na katerem so bili tudi gosti iz Avstrije, got>vo radi teh med drugim rekel: „Moje misli mi ubegajo v Trst, kateri je kri naše krvi, kateri živi naše življenje, kateri pripada nam In kateri se t ncdaljnji bodočnosti tudi politl.ško združi z nami". Te besede nam kažejo zvezo, katera obstoji med Italijani tu in v kraljestvu; naši šole malce bolj tihi in previdni, Villa pa je odkrito govoril. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki še vedno nočejo verjeti, da cvete bujno ,irredenta" v Primorju in ki ne vidijo nevarnost, katera se po airredenti" veča od dne do dne. Razgled po slovanskem svetu. «„ r?J?L«w*« n;j» sk»Pš«na družbe st. Cirila in Mt/o Ph. Mr. Milan Loustek v lJutilhMi. 1 vel. slekl. gl4 1-20. — Razpošilja se z obratno pošto. 117, 37 Št. 1502. O. š. sv. Dražbeni razglas za zgradbo norega Šolskega poslopja t Nabrežiiii. V Nabrežmi se bode vršila zgradba šolskega poslopja s prevdarjenirai stroški v znesku 10.680 gold. 36 kr. Vožnje preskrbi občina Nabrežina. Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so v pregled v tu-kajšnem uradu za časa uradnih ur. Ker ne bode ustmene obravnave, naj se pismene ponudbe irankovano in postavno kolekovane semkaj pošljejo s 5 odstotno varščino v znesku 534 gold. vred do najdalje 31. avgusta 1898. i i. ure dopoldne. C. kr, okrajni šolski svet Sežana, 23. avgusta 181)8. Predsednik: Dr. Laliarnar. Ekonom, ki je dovršil % dobrim vspehom kmetijsko šolo, vešč vinarstvu, sadjarstvu, kletarstvu, poljedelstvu, živinarstvu, mlekarstvu in sirar-stvu, želi premeni« službo % 15. oktobrom. — Ponudbe na uredništvo tega lista pod naslovom »F. B. §t. 208.__________3-1 Martin Šuligoj urar v Kanalu ima v nalogi raznovrstne šivalne stroje najnovejšega in najboljšega sistema kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah. 5—1 Plaftih sprejema tudi na obroke.— Ob enem priporoča svojo zbirko ur za čas birme. Jurij Mose v Gorici trgovec z maniifakturniin (krojnim) blagoi v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno vi| za vsaki letni cas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsa*i stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 C. kr. privileg. krojni a j) ara t i. Svoji k svojim! -*H Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—28 Anton Pucclj. j.eta 1881. v Gorici ustanovljena frrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskamo Irk na perilo. (P. cl.) Zidarji in podjetniki, pozor! Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavo, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Pavletie lastnik opekarne v Mirnem 176 10-5 pri Gorici. €dina slov. zaloga dežnikov, solenikoo in rokavic za dame gospode in uradni**. M. PO VEH A J krojaški iojstsr I« trgovec v Gorici ia Travniku v hodniku in v L nadstropju v h. št. II. liotfita žilica v.aUvi>,tiit'frii Mana, ^..t.,\ili »\h\. pi-rila. vm-Il priprav v:,i ol.k-ke za vsaki letni čas. - i:!.';.<> s,-pmlaju t „,1 i m ... ,• t,. r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila ia izdelovanja raznih ohlck »aj-li a| nowj;i modi. Nil ik-ž. jubil. razstavi mllikov Ka lvovski razstavi s prvo ct TT—iT iiiibr, drž. sveljnjo srebrno svetinjo Tovarna uzornih telovadnih priprav JOB. ^IMDYŠ~Ji, v Progi na Smihovu .(Praba-Sinifliov) Vinolirailska ulic« čislo 81U. se priporoča k popolnemu uzornemu prirojevanju sofcolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo piipoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. J\favadi\e priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zatilevo brezplačno in poštnine prosto. 80, 52 27 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Za časa stavb priporočata vedno svežPortland & Roman Cement, nositelje, železniških sin, vezij ter vse okove. Konjedic & Zajec v Gorici. OGLAS. Xazr.an;au -Iim.<-ui;i ol.-m-'vii, da >em p» b-rtiet:. iL.ikTr.KM .-i.',, ta rwh ^- v Semeniški ulici št. 3 la-Mm z.ih^it z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in vtftine, v k.:r-:i izu^iji-in vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar naj-hitsvje trs pi» t.ajiiii. <-•:.!. IL-f-i« iij-i' <> iiVišfiu-iii '".'.'.lil"...... P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarno ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. e^ Usojam A naznanili slavnemu oh- ^T 4% r-insivu, da sem zapričel v Trstu trgovino za jpfk % komisijonalno in špedicijsko ^ Li Naročila in sicer mula v pnšiljatvnh |*fi kc. po po5li in od 30 k^r naprej pa «» *p, ].<» železnici, izvrševal hom točno in reno. *T 4j^ HazpoMljal honi razen kolonijalni^a «¦ L-> Majia tudi dru;.'e na trj: spadajoče stvari, čji «L kakor: sadje, zelenjavo, ril* i. dr. Pečal «* honi /. razproilavanjcin domačih p:idel- kov. s ptijeiiianjpiu hh/a i-..ja Miuttitii, ; tirno jirodajo t.:i kori«t lastnika %& Tiv-viil lionitii.Ii z urioti. in dehelo. -,J> Spn-;i..i-m anstop-tvii trdnih za Lf koiikuteneo si.osohii.il tvrdk in polaj.-aiii '»+ li,.aiu glavno zalogo kolesprvih amer , ^ -; _ kanskih sistemov, Uf.-i.i -» pripoznana naj- f} ft.uKj.iji« s . .M «.' r .'• Mnojaki .lo- a> boliša. V-.ltM, ,r-pi-.ivl:i-R »1:1 ;z'.r:i'.v ,0 I..-1. ži *r| i"i.-lii«».i.-!ajaiiio.lliu»mn Hpo,'ovanjiMii uikim «| K A KO L KOM K L, Krnivst iv^aii. v ulici S. Francesco štv. 6. iV 11»; (VI.) v ulici S. FrancMco štv. 6, ai Tvoiia Schindier Dunaj, III. Erdbergerstr. it. 12. nizpusiljii f^nilin in tV.mko katulo^c v sl«-v<'iwk,ti'fi;c, polrcliiiili prcilmciili ;.;i kini-liislvn, vinur-stvii. za ohrlrse in /o^M.-taiskc iiiimciic Gene nižje kakor drugod. Za redno poslivžlm so garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER <•. kr. piivilog. lastnik. I>ii»ji.I, IH. Er>crgM'Nt. 8t. VI Vse Stroje za poljedelstvo. Vn»vič /.nižano adj peronospori, poimijšani M^tav Mlotilnice, mlini za lito, stiskalnico fpre>e) za vino in Sadjo razliuiili sestav. (Te ^tl^kal-tiice iTiiajo skoro ono Maeiiito lune kakor hi.lravli.-iie \oiiow»!ue pieš'.-). Slamoreznico jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenab. Stiskalnice, za senn in Slamo, ter \.-epo;ie|itie,v.akow.-!!i" ^^ i»olje(iel.-ke stroje prodaja v uajl.oijji t.^ I«;. 1IolI<-r na Dunaju - """^TijjiJ^ H .• Pratcrstrasse 49. 1'red |i.inarejanji:i.i m' je po.-.J>tio I teli Škropilnice prot Za.-lopniki s. SAOMOEEM V Girici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajalnica !n ' edina mehanična popravljalnica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puike in samokrese. _ . Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno Qf Tiskarna ustanovljena lets 1893., je OusMljena z najmodernejšimi črkami. '> kr. „Venee slovanskih povestij". ft-tiiv iz rusk-..-ra,pnijskoua, sio- va>k»'f.r:i in hrvaškega življenja. I. Cena s [ni>tiiin<» ">"» ki". Simon Gregorčičeva zbirka pesmi/, <'":' n*-ni izdaji m kr. j&nf, Fantka izbrane pesmi, ona lic-ni iz.iaji mi kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (iv<> k n j i»\) in spisi v prozi Cena vsem snnpiecnt s jioitnino 1 j.rl'1. 'i" kr. j&nfon Klodišev „/ffaterin blagoslov", tona s pustu. 18 kr. „€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", »h koše.k zgotio- viue ueriMu-ua <•. kr. gimnazija. Si»i" stranij velike osmine. Spisal Anton Radež. Znižana cena gld. l"M0. »Jiele noei". Sentimentalen roman. Cena ilo kr. Žid0V$ko nraVOShvje V Jalmudu. BroSurica. 1 iztis JO kr., 100 iztisov 2 gld. ")0 kr. »Slovenei in mednarodni promet", spisal dr. Kami pecnik, zdravnik v Aleksandriji. Cena s po.štnino "2r» kr. ^ Trdo rezan PvuiTnil Mehko vezan t a| (rliL 1*90. i > MHOI1 gld. 1.60. f 1 P^CCKO-C^IOBftHCKlft CjIOBAPb | i i 4 (RoCni Rusko-Slovenski Slovar) ^ ^Kratka slovnica ruskega jezika a (Kptvnjaji rpaMMaTtii