GLAS INARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TEUTON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879, TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 17. — štev. 17. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 21, 1936. —TOREK, 21. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. KRALJ JURIJ UMRL PO ST1R1 DNI TRAJAJOČI BOLEZNI Abesinska armada obkolila "sveto mesto" Aksum TRIDESETURNI DELOVNI TEDEN Predsednik bo naprosen, d a podpira tozadevni predlog. — Vaa podjetja mora,jo dobiti vladno dovoljenje. WASHINGTON, 1). C., 20. januarja. — Kot pravi predsednik delavskega odbora poslanske zbornice poslanec Con-nerv iz Massachusetts, bo v dveh tednih predsednik Koose-velt naprošen, da podpira vpe_ ljavo trideset urnega delovnega tedna. Conner}' pripravlja predlogo, po kateri naj bi ameriška industrija vpeljala trideset ur dela na teden, kar se tiče dela za meddržavno trgovino. Po Connervjevem mnenju bi bila taka postava brez-dvomno ustavna. 44 Upam, da bom o tej zadevi v kratkem razpravljal s predsednikom in mu bom pri tem predložil stvari, o 'katerih upam, da bodo deležne njegove podpore,*' je rekel Connery, eegar načrt je že prejel odo-brenje American Federation of Labor. Delavski odbor je že odobril zakonski načrt, po katerem morajo vsa podjetja v meddržavni trgovini dobiti od vlade tozadevne pravice, ako kako i>odjetje zahteva, da delajo de_ lavci nad 30 ur na teden, ali plačuje plače, ki ne zadostujejo za življenski standard, ali ne dovoljuje delavcem, da bi pristopili h kaki delavski organizaciji, ali pa zaposlujejo delavce iz pod 16 let. Ta postava bi postavila zvezni urad za dovoljenja in bi pričel poslovati po 90 dneh za dobo dveh let. Connery je rekel, da je neobhodno potrebno, da kongres sprejme to postavo, ako hoče odpraviti brezposelnost in še dalje razdeliti delo. Obenem je pa tudi povdarjal, da bo postava dovoljevala obsežne izjeme in da ne bo vpeljan splošen trideseturni teden, kot industrija splošno misli. Kot prve izjeme je Connery omenil banke, časopise in farmerska podjetja, na 'kar se postava ne bo nanašala. HAUPTMANN UPA UITI SMRTI NA ELEKT. STOLU Zaradi tega prosi gover-nerja za razgovor. — Baje ima poročati žne podrobnosti". va- TRENTON, X. J., 20. jan. — Bruno Richard Hauptmann je iz svoje smrtne celice še enkrat poslal goveruerju Harol-du G. Hoffmanu prošnjo, da bi mogel ž njim govoriti. Odkar je bila njegova usmrtitev preložena, je Hauptmann že drugič prosil governerja za zaslišanje. Po Trentonu gre govorica, da ima Hauptmann jK>ročati 4 4 važne podrobnosti". Hauptmann gleda na governerja Hoffmana kot na svojega rešitelja. Ima neomejeno zaupanje, da ga more governer rešiti smrti na električnem stolu. Prepričan je, da bo gover-nerjeva preiskava nekaj odkrila, kar ga bo razbremenilo. Svojo željo, da bi ga governer obiskal v njegovi smrtni celici, je Hauptmann izrazil svoji ženi in zagovornikom, 'ki so to željo sporočili governer-ju. Governer je nedavno rekel, da bo Hauptmanna obiskal, ako se mu bo zdelo potrebno. V oktobru je governer Iloff. man nepričakovano opolnoči obiskal Hauptmanna v njegovi smrtni celici. To pa je šele o-znanil 5. decembra. Pri Ilaupt-mannu je baje ostal celo uro. Kaznilniški ravnatelj Mark O. Kimberling, je rekel, da Hauptmanna že nad en teden ni videl, da pa mu je bilo rečeno, da je obsojenec zelo vesel preiskave governerja Hoffmana. Pred nekaj tedni je rekel Kimberliug časnikarskim p o-ročevalcem, da bo večkrat obiskal Hauptmanna, ker misli, da mu bo kaj povedal. Pred nekaj dnevi pa je Kimberling svoje mnenje predrugačil, kaj_ ti rekel je, da Hauptmann naj-brže ne podal kakega priznanja in ne bo premenil svoje dosedanje izpovedi. ITALIJANI SO ZAPRLI AMERIŠKEGA ZDRAVNIKA; D0LŽE GA ŠPIJ0NAŽE ADDIS ABABA, 20. januarja. — Poročevalec Associated Press je zvedel iz zanesljivega vira, da je več tisoč Abesincev obkolilo Aksum in Makale. Ti dve mesti sta najvažnejši italijanski postojanki na severni fronti. "NEW DEAL" DRVI V FAŠIZEM Tako trdi bivši zvezni kladničar Mills.—Liberty League nastopa proti Rooseveltovi politiki. Aksum, ki so ga osvojili Italijani koj v začetku svoje kampanje, so Abesinci že deloma zavzeli. Mesto se razprostira več milj na daljavo in širjavo. Sovražniku je prizadel najliuj; še izgube ras A vale, znani abe-siniki glavar. Ker je bil pa Avale svoječasno bandit, mu cesar ne dovoli, da bi prvi zto-pil v sveto mesto Aksum. NOVI ANGL KRALJ - DVAKRAT V BELI HIŠI WASHINGTON, D. #C., 20. januarja. — Novi angleški k ml j, ki je bil do smrti kralja Jurja, waleski princ, se je dvakrat mudil v Beli liiši. Leta 1919 je bil gost predsednika Wilsoraa, leta 1924 je pa obedoval pri tedanjem predsedniku Coolidge-u. Naročite m "Glas Naroda" dnevnik v ŠE NI CAS ZA AVSTRIJSKO MONARHIJO DUNAJ, Avstrija, 20.0 jan.— Mogočni avstrijski podkancler knez Ernest Ruediger Starhem-berg je jasno povedal, da Habs-buržani ne bodo še tako kmalu prišli na avstrijski prestol. Obenem pa je tudi zavrnil vse govorice, da sam želi postati avstrijski regent ali pa celo cesar. "Poročila, da hočem postati regent ali pa cesar," je rekel Starhemberg, "so nesmisel, ki kliče do neba. Prav nič takega ne nameravam. Ako in kdaj bo obnovljena monarhija, ostane vprašanje časa. Sedanji čas za to še ni primeren. In morem vam povedati, da je cesar Oton istega mnenja." WASHINGTON, D. C., 20. jan. — Bivši zvezni zakladni-čar Ogden L. Mills je v svojem govoru New Deal stresel s fašizmom in komunizmom v isti lonec, ko je rekel, da je sicer v modernem vladanju razlika v sistemih, da pa vsi slone na istih načelih, da se mora posameznik vkloniti vladnemu stroju. "Kakor je bilo pričakovati v deželi, ki se še poslužuje kapitalističnega ogrodja," je izvajal Mills, "je ameriški eksperiment v svoji obliki in tehniki bolj podoben fašističnemu eksperimentu kot pa kakemu drugemu." Mills prpvi, da postave, o katerih ^ravl predsednik Rqose-velt, da s«x bistveno potrebne, samo dokazujejo, da se tudi tukaj razvija avtoritetna država, ki (kaže naslednje čini tel jo: 1. Vsemogočna vlada, v kateri je legislativa vedno bolj podrejena vedno bolj naraščajoči predsednikovi oblasti. 2. Prevdika oblast posameznih držav, ki slabi in celo uničuje krajevne oblasti. 3. Vseobsegajoče vodstvo vlade, pa -iaj bo produkcija ali trgovina, nadziranje delavstva, plač in cen. Mills je hvalil stari sistem, ki je dobival svojo moč od številnih posameznikov, ki so delovali na svobodnem polju tekmovanja, vendar pa je priznal, da stari sistem tudi ni bil brez napak, da pa je v zadnjih 100 letih dosegel večji uspeh, kot vsa prejšnja stoletja. Prišel je do zaključka, da morajo temeljna načela New Deala brezpogojno priti v nasprotje z ustavo in da bi njihova zmaga dovedla do uničenja ameriškega načina življenja kakoršen je vladal doslej in je našel svoj izraz v ustavi. Kakor obe prejšnji nedelji, je tudi to nedeljo Liberty League napadala Rooseveltovo politiko, toda medtem ko je prej govorila v svojem imenu, je sedaj prišla na dan z zavezniki in se sklicuje na 150 profesorjev dežele, ki vsi New Dealu odrekajo zdravo gospodarsko podlago. Vsled tega prihaja U- DESUYE, Abesinija, 19. januarja. — Sem je dospel neki častnik, ki je prideljen angleškemu Rdečemu križu, ter NEMŠKE GOSPODARSKE _TEŽK0CE Nemčija nima surovin. Ob pravem času bo prišla Nemčija s svojimi zahtevami na dan. NOVI ANGLEŠKI KRALJ JE POSTAL PRESTOLONASLEDNIK, KATERI SI JE NADEL IME "EDWARD VIII." Kralj Jurij je bil star 70 let ter je petindvajset let vladal. — Novi prestolonaslednik je postal vojvoda Yorslri. — Ob smrtni postelji pokojnika je bila zbrana vsa njegova družina. — Bronhialnemu kataru sta sledila pljučnica in oslabelost srca. BEHLiIN, Nemčija, 19. jan. — Minister za propagando dr. Joseph Goebbels je v svojem govoru v novi Deutscliland dvorani izjavil: "Nemški narod je v primeri z drugimi narodi reven narod," je rekel Goebbels. "Ni- . .. v . v1 mamo ne koionij, ne surovin. | kralJ mogočnega angleškega imperija Toda prišel bo čas, ko bomo j prevzel vlado, bo treba urediti še nekaj formalno;* morali od sveta zahtevati kolonije. Dolgo časa ne bomo mogli životariti, kakor do sedaj. Oftali svet se potaplja v izobilju, mi pa nimamo ničesar." Nato je Goebbels prešel na SANDRINGHAM, Anglija, 20. januarja. — Po štijri dni trajajoči bolezni je danes malo pred polnočjo umrl angleški kralj Jurij v starosti sedemdeset let. 41 -letni waleski princ je postal avtomatično Predno je povedal, da je bilo trideset o-i gospodarske težkoče in priznal seb urmrčenili, ko so italijan- J da se je število brezposelnih ski letalci obstreljevali abesin-sko karavano Rdečega križa pri mestu Waidia. Med mrtvimi je tudi šest bolniških strežnikov. Na karavano so vrgli Italijani prejšnji četrtek šest bomb. Italijanski letalci so v štirih dneh že vtretje obstreljevali mesto Korem na severni fronti. Pet oseb je bilo usmrčenih. sedem pa ranjenih. RIM, Italija, 20. januarja. — Letalci, ki zasledujejo sovražnika, so obstreljevali pri Megheli proviantno centralo rasa Domptu. — S severne fronte poročajo, da je rekel vojvoda Pistoja, ki poveljujee diviziji črnosrajčnikov, da se bo kmalu vnela odločilna bitka. Severna italijanska armada je še vedno oddaljena dobrih šeststo milj od južne. Na jugu so puščave, na severu visoko pogorje. Vsepovsod so raztreseni abesinski vojaki, ki najraje iz zasede napadajo. Poleg tega je že napočila takoimeno-vana mala deževna doba, vsled česar se imajo Italijani boriti s težkočami, ki včasi cele dneve onemogočajo vojaške operacije. ADDIS ABABA, Abesinija, 19. januarja. — Ameriško poslaništvo je bilo danes obveščeno, da so italijanske oblasti aretirale v Massavi, Eritreja, ameriškega zdravnika, dv. George E. Reevesa, ti- je bil svoječasno telesni zdravnik pokojnega Jugoslovan, kralja Aleksandra. V ječo mu ne dajo .drugega kot suh kruh in vodo. Italijanske oblasti ga dolže, da je špijoniral v prid Angliji in Abesiniji. zadnje leto povečalo za 500,000. vendar pa je izrazil upanje, da se bo spomladi položaj izboljšal. Glede delavskih plač je rekel Goebbels. "Narodna disciplina zahteva, da priznamo, da za sedaj splošno povišanje delavskih plač ni mogoče. Vsako povišanje bi pomenilo povišanje cen, kar bi zopet pomenilo polom našega gospodarskega sistema in inflacijo." Z ozirom na vojno med Abe-sinijo in Italijo je rekel: "Sedaj smo v stanu biti nevtralni. Ako je nevtralnost zvezana s slabotnostjo, je to bojazljivost. Nevtralnost mora biti izraz moči. Nikomur ne bomo več dovolili, da bi nas silil, da sprejmemo politiko, ki je nasprotna našim interesom. Od sjjora med Anglijo in Italijo ter med Italijo in Abesimjo se učimo , koliko smemo zaupati Ligi narodov. Ako bi morala Nemčija čakati štiri ali pet mesecev na Ligo narodov, da bi kaj naredila, bi nam kaj malo pomagalo, ko bi vedela, da je dobila samo teoretično pomoč. Četudi pa smo obdržali nevtralnost v abesinskem sporu, vendar vemo, da tak narod kot so Jtalijani, hoče živeti. Drugače bo nevarnost za celi svet. Nekega dne se bo razletel lonec.1 f Govoreč o mednarodni politiki je dr. Goebbels zaključil svoj govor z besedami: "Kadar postane kaka pogodba ne vzdržljiva, tedaj prevzamejo vlogo višje postave, kot pa s črnilom pisane postave. Nasprotovali bomo vsaki stvari, ki je nasprotna našim interesom. *' berty League do trditve, da tvorijo profesorji, ki nasprotujejo New Dealu, le majhno manjšino. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanirtiale ... t; 's » ■C.*-- ^ ■ ■ , ^ •• .•-,''..'.* sti. Ko je kralj umiral, je bila zbrana ob bolniški postelji vsa njegova družina. Zadnji buletin zdravnikov, ki so storili vse, da bi rešili kralju življenje, se je glasil: — Ob 1 1.55 je umrl kralj Jurij. Umrl je brez bolečin. Angleška javnost je šele prejšnji petek zvedela, da je kralj Jurij zbolel. Spočetka ni nihče smatral bolezni za resno, kajti šlo je le za preprost bronhi-jalni katar. Pozneje se je pa razvila pljučnica. Švice mu je vedno slabotneje utripalo. Člani njegove družine so vedeli, da se mu bliža konec. Kralj je umrl v 26. letu svoje vlade, ki je bila zelo bogata na zgodovinskih dogodkih. Izpolnila se mu je zadnja željah da je umrl v svojem priljubljenem gradu Sandringham. Lani je ves angleški imperij z velikimi svečanostmi praznoval 25. obletnico njegove vlade. Napori zadnjega leta so precej vplivali na njegovo zdravstveno stanje, posebno ga je pa po trla smrt njegove sestre, princese Viktorije, ki je umrla meseca decembra. Novi kralj ne bo imel dosti časa za žalovanje, ker ga bodo kaj kmalu pozvale v London uradne dolžnosti. Soglasno s starimi cerimonijami bo po par lirah zasedel angleški prestol. Novi kralj si bo nadel ime Edward VIII. Njegov stan oce Edward VIL je umrl leta 1910. Takoj po kraljevi smrti je odpotoval v London njegov privatni tajnik lord Wigram. Posvetoval se bo z ministrskim predsednikom Baldwinom, ki je bil telefonično obveščen o kraljevi smrti. Novega kralja bo zaprisegel tajni svet, ki ga tvorijo: Ramsay MacDonald, sir John Simon, viseont Hailsham in sir Maurice Hankey. Jutri popoldne se bo sestal angleški parlament. Kraljeva smrt ne bo popolnoma nič vplivala na angleško notranjo ali zunanjo politiko. Angleški kralji namreč samo "kraljujejo", dočim angleški parlament vlada. Jutri bodo ves dan jahali po londonskih ulicah znanilci v pestrih starih oblekah in naznanjali narodu : — Kralj je mrtev! Živel kralj! Kraljeva družina dobiva iz, vseh delov sveta izraze sožalja. Ameriški državni tajnik je brzojavil angleškemu ministrskemu predsedniku Baldwinu: — Angleški narod je izgubil hrabrega voditelja in moža, ki je neutrudno deloval za blagostanje in srečo dežele. Hitler je brzo javil novemu kralju: — Žalostna novica o »mirti kralja Jurja me je globoko pretresla. V imenu nemškega naroda izrekam vašemu veličanstvu iskreno sožalje. SHčno brzojavko je poslal Hitler kraljici-vdovi 9 C H19 V 4 nv D A" New Ycrtrk, Tuesday, January 21, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X Glas Naroda ■ ObiiQ ud PaUtaM fry BLOVKmC PUBLISHING COMPANY (A OorpocAtte) L Bca»:*>. Tmi Wf w. ismsirwt. of tho corporation and of of above officers: New York City. N. I. "GLAS fTABODA" (?«IM mt Ike 1'eepfe) t—nad Ivan Dar Except Sunday* mm 9 Holiday* fe e»)o ta* • wife m Awwrtfcr ta Za New Tort sa celo leto ...... 97.00 WMMMM^MM.IM fB.OO b pol teti *••«••••■»•••■ .«*••• 9&8Q fa pol leta • ...MHH1V........ fS.00 Za (noanutro n celo leto 97.00 u Cfltrt UH U ................ ti 19 Za. pol leta .. Subscription Yearly $6.00 idTflrdwnent on "Olu Naroda" iahaje tmU dan ImnM nedelj lo premikov 31»t«J bra podpisa la oeeb&oeti ee ne priobfinjejo. Denar naj m blagoroč) x»*iljfiti po Money Order. Pri vprenembl kraja naročnikov, prosimo, da m eaae tgdl prejšnje blrallSCe naananl. da hitreje najdemo naaloynlka. "GLAS NARODA", 31« W. lttfe Street. New Ycvfc. K. X. CHcba I—S87i ČIGAV JE DENAR? Najvi«e sodišče Združenih držav je proglasilo za protiustavno AAA. S tem je ugodilo raznim velepodjetjein, ki so se pritožila proti davkom, katere jim je nalagala ta vladna agentura. Vladi bi morala potemtaikem vrniti podjetnikom dvesto milijonov dolarjev, ki jih je v obliki davkov skolektala od njih. To je navidez povsem preprosta stvar. Peter in Pavel sta morala plačevati vladi poseben davek, ki je bil postavno določen. Najvišje sodišče je pa odločilo, da tozadevna postava ni v soglasju z ustavo, vsled česar mora vlada vrniti Petru in Pavlu vplačane zneske. V splošnem je pa zadeva nekoliko bolj zapletena. Zakonodaja AAA je določala, naj dobi farmer odškod- ODŠKODNINE ZA STROKOVNE BOLEZNI Vse države Unije — razun Arkansas, Florida, Mississippi in South Carolina — imajo sicer svoje delavske odškodninske zakone (workmen's compensation laws), ali 12 držav dovoljuje kompenzacijo tudi za bolezni, ki so posledica zapo-slenja v dotični stroki, tako-zvane "occupational diseases." Poleg teh držav pa imajo isto zaščirto delavci pod kompenzacijskim zakonem distrikta Columbia, Havai, Porto Rica in Filipinskih otokov, nadalje delavci pod federalnim kompenzacijskim zakonem in oni, ki imajo zaščito pod Ijongshor-men and Harbor Workers' Act (pristaniški delavci.) Prvotni kompenzacijski zakoni so so ozirali le na poškodbe vsled nezgod. Ko se pa je našlo, da delavci v nekaterih strokah so podvrženi raznim boleznim, ki dostikrat dovajajo do onesposobljenja, je prišlo do postopne liberalizacije zakona s tem, da se je vključilo tudi te strokovne bolezni. V večini držav so seveda te le bo lozni še .verlno izključene iz kompenzacije bodisi radi izrecnega besedila zakona ali vsled interpretacije sodišč. Najbolj liberalen v poškodba je vse, kar provzroča onesposobi jen je. C a 1 i f o r nia, Connecticut, Missouri, North Dakota in District of Columbia so sledile primeru države Massachusetts, dočim državi Illinois in Wisconsin imata splošne določbe glede kompenzacije za strokovne bolezni. Znesek »edenske kompenzacije za strokovne bolezni je isti kot oni za onesposobljenje vsled nezgode. Za kako dolgo je delavec vpravičen do kompenzacije, je odvisno od zdravniškega poročila glede onespo-sobljenja. V slučaju smrti vsled strokovne bolezni, so odvisni člani družine upravičeni do kompenzacije, ako se tirja-tev vloži v predpisanem roku, ki je navadnp eno leto. To vse se seveda tiče le dvanajtorice držav in federalnih zakonov, ki vpoštevajo strokovne bolezni. FLIS. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. PUSTOLOVŠČINA CELJE, 2. jan. —V torek je prispel v Celje 23-letai ključavničar ali tehnik Vili iz Ljubljane, namenjen, da prav pustolovsko preživi Silvestra. Okrog tem po- 20. se je peljal z avtomobilom gledu je kompenzacijski zakon iz Celja pri Sv. Petru pod Sv. države New York. Ta zakon gorami. Tam je obiskal strica navaja 27 bolezni, ki utegnejo in mu v ugodnem trenutku iz-biti posledica zaposlen ja; med maknil iz'stanovanja 70,000 Maršal Vasilj Bliher liiuo, če obdela manj zemlje kakor jo je običajno obdelal, , . „ , . .. "J . t 1 j- r, , , i tenu nai navedamo anthrax, za- Din. Z denarjem se le vrnil v istočasno se je pa zavzela tudi za višje cene farmskih produk- ^---™ tov, kar se je vladi nenavadno dobro posrečilo. To lahko potrdi všaka aaneriška gospodinja. Od teh zvišanih cen so imeli največje dobičke veliki plantažniki po južnih in zapadnih državah ter veletrgovci po vsej deželi. Vladi so morali plačevati davek, takoimenovani "predelovalni" davek (process tax), ki ga pa niso plačevali iz lastnega žepa, ampak so cene strahovito zvišali, da so dobili potreben denar. Le majhen del tega denarja je šel za "predelovalni" davek, ostanek je pa izginil v njihov nikdar polni žep. Vse davščine, plačane za izvedbo AAA postav, so morali prispevati odjemalci. Vse se je podražilo, posebno pa sladkor, pšenica, koruza, riž in meso. Vse breme AAA so morali prenašati odjemalci. Ce imajo postave res kaj smirsla in če je treba vplačane vsote res vrniti, naj bodo vrnjene tistemu, ki jih je prispeval, namreč — odjemalcu, ne pa veletrgovcem, kot je določilo najvišje sodišče. Ta denar pripada odjemalcem, ker ga pa njim ni mogoče izplačati, ga je pač treba tako uporabiti, da bo zmanjšal bremena tistih ljudi, ki so morali za življenske potrebščine plačevati pretirano visoke cene. Nihče se ne more izgovarjati, da bi to ne bilo v soglasju s p*o stavo. Banka ne sme obdržati vloge, ako vložnik umre oziroma brez sledu iagine. Če nima sorodnikov, pripade vloga državni blagajni. 200,000,000 dolarjev, ki so jih veletrgovci plačali v obliki predelovalnega davka zvezni blagajni, ni njihova last, ker jih niso plačali iz svojega, ampak so jih v obliki povišanih cen eko-ektali od odjemalcev. strupljenje vsled manipulacije Celje in v družbi znancev pre-svinca. cinka, fosforja, arson i- živel nekaj veselih uric. Izka-ka, ali drugih kemikalij, bolez- zal se je kavalir, saj je med dru-ni nastale vsled komprimirane- gim plačal udi 17 steklenic ga zraka, bolezni rudokopov, šampanjca. Slednjič je naročil katerakt pri steklarjih, živčne avto in se z nekim znancem od-in očesne bolezni vsled manipu- peljal proti Ljubljani, (lačije petroleja, onesposoblje- Stric pod Sv. gorami je bil nje za delo nastalo vsled me- med tem opazil veliko tatvino in hurčkov in prask. Ako delavec je prihitel kmalu po Viljemo-ni v stanu delati vsled takih vem odhodu v Celje. Ko je iz-bolezni, se smatra kot da je one- vedel, da se je Vili odpeljal sposobljenje nastalo vsled ne- proti Ljubljani, je še on najel zgode in delavec je upravičen avto in zdirjal čez Trojane. V do kompenzacije. Tako stro- Ljubljani se je takoj zglasil na kovno bolezen treba prijaviti policiji. Celjska policija je kompenzacijskemu uradu in sporočila ljubljanski evidenčno delodajalcu tekom 90 dni po številko avtomobila, s katerim onesposobljenju in rok za iz- se je bil Vili odpeljal. Ko se je tirjanje vseh teh kompenzacij avto na novega leta dan vračal V Herainie, Pa., je preti kratkim umrl Filip Gole, star 00 let in doma iz Zagorja. V Ameriki je bil 33 let. Prišel je sem iz We>tfalske v Nemčiji. * V Braddockv Pa., je dne 12. januarja umrla za pljučnico Marv Žnidaršič, stara 45 let in doma iz Gornje planine na Notranjskem. Zapušča moža osem otrok v starosti od 3 do 21 let, brata (Mihelčiča) v Chicagu in sestro v Homer-villeu, Pa. * Pri zadnjih občinskih volitvah v Reading, Pa., ki so prinesle popolno zmago lokalni socialistični -stranki v tem mestu, je bil izvoljen tudi Anton Rus za volilnega uradnika (election judge). Rus, jeklarski delavec in doma iz Svržakov pri Metliki v Beli Krajini, se že dolgo let udejstvuje v socialističnem gibanju. Pred leti je bil aktiven v Youngstown, O., kasneje pa v So. Chicagu. — Pred kratkim je bil v starem kraju in ko se je vrnil v Ameriko, se je nastanil v Read-ingu, kjer je takoj zasukal rokave in šel na delo za delavsko stvar. * V Irwin, Pa., je umrla dne 13. januarja, v starosti 75 let rojakinja Al. Franke. * Dne 10. januarja je umrl v Granville, III., Anton Stegnar, star 52 let in doma iz Vač pri Litiji. Zapušča ženo in tri mladoletne otroke. Ob času svoje smrti ni bil pri nobenem podpornem društvu. PAR ZANIMIVOSTI vrhovni poveljnik sovjetske armade na Daljnem iztoku. Nedavno je bil v Moskvi, kjer se je udeležil posvetovanj sovjetskega vrhovnega vojnega sveta . Bliher velja za enega najboljših sovjetskih vojskovodij. Ko človek prelistuje velike ameriške dnevnike, se mu ne hote zazdi, da so na svetu edi ni ljudje: Lindbergh, Haupt mami, governer Hoffman, Mus. solini, cesar iiaile Selassie, Joe Louis in canadske petorčke ter dr. Dafoe, ki je petorčkam po iinagal na svet ter so noč in dan pod njegovim nadzorstvom. O, pa se dogajajo še razne druge stvari, o katerili listi ne ne poročajo na prvi strani, pa so vzlic temu precej zanimive. Naprimer: V mestu Salem, Nebraska, se , tamkajšnji norišnici nahaja' DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO f 2.1K______________Din. $ 5.15 ................. Din. | 7.25----------------Din. «11.15 ftf.tS KIN 160 200 300 M Din. 1M Dte. 28M V ITALIJO Za $ 9JK5---------------- $ 18.20 $ 44.90 $ 87JS0 $174.00 $260.00 .............Ur 100 ______________ Liir 200 ________Lir 500 ________ lir 1000 .......... Lir 2000 ____________ Lir 3000 UK SM CENTS SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMR1 OPRI ALI DOLI K* hSMflo Tefcjin tMikof kot afforaj bmmKoo, MU ▼ tftautfjm •12 llreb jtoToUnJemo to bolj* pogoj«. sik FnJ«nBlk dobi ▼ starem kraju IqdtOk T dolarjlb. NUJNA NAKAZILA DEVSSCUBMO PO CABLE LBTTEB ZA PRISTOJBINO SZWENIC PUBLISHING COMflQIX ■GUi N«ro-tere se daje kompenzacija. Isto je v državi Minnesota. Država Kentucky sicer izključuje bolezni, razun one direktno nastale vsled nezgode, ali vključuje poškodbe :n smrti, ki se dajejo pripisati vdihavanju škodljivih plinov v rudnikih. Drugi način odškodovanja za strokovne bolezni je ta, da zakon vključuje strokovne bolezni sploh, ne da bi jih imenoma navedel; tretji način pa je ta, da zakon rabi besedo " poškodba' ' mesto 4'nezgode." Zakon države Massachusetts rabi večji del besedo "poškodba" (injury) in sodišča so odločila, da iz Kranja, ga je policija v Ljubljani ustavila in izvedela od šoferja, da je Vili v Kranju. Vi lija so kmalu izsledili in aretirali. Pri sebi je imel še 61,000 Din. SRB TRIDESET LET V ABE SINIH IMAMO V zaLogi BLAZNIKOVE Vreme prinaša razgovor svojega stalnega dopisnika s Srbom, ki že 31 let živi v cesarstvu Judovega leva. Je to Ste-vo Rajbovič, doma iz Boke Ko-torske, ki je bil v službi pri ruski carski diplomaciji. V tej službi je leta 1904 kot uradnik cesarskega konzulata v Addis Ababa prijel v Abesinijo in o-stal tam vse do danes. Po zlomu Rusije se je začel baviti s trgovino in je od tedaj eden najbolj popularnih in priljubljenih inozemcev Abesinije. No-guševo državo je prepotoval neštetokrat in jo pozna bolje nego kdorkoli drugi. Zdaj bo napisal v srbohrvaščini knjigo o črnem cesarstvu. Zadnje dni se je v Cleve-landu zlasti odlikoval naš rojak detektiv Kočevar, ki je s sodelovanjem še par drugih detektivov prišel na sled gan-gi 10 moških in dveh žensk, ki so izvršili zadnje tedne precej jako drznih ropov v mestu. Gangs ter j i so z dinainitoni odpirali blagajne v velikih podjetjih in .so dobili na ta način v nekaj mesecih $60,000. Detektivi so dobili pri zajetih roparjih $2,200 v gotovini, $240 v skripu in $4,000 naloženih v dveh bančnih knjižicah. Denar je bil naložen po 7. januarju letos, in za nekako tako svoto so roparji oc-iganili razna podjetja po omenjenem dnevu. 49 let. Doma je bil iz Škofje Lo-ke. V Kock Springs je bival od leta 191.*). Zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri in se stro. * Po tridnevi mučni bolezni je preminul v Clevelandu poznani rojak Matevž Gorišek, v starosti 74 let, doma iz vasi Mulhe, fara Primskovo pri Litiji, Dolenjsko. V Ameriki je bival 37 let. — Družina Gorišek je znana osobito med Slovenci v Newburghu radi far-marskih prostorov, kjer so se vršile veselice in pikniki društev in izletnikov. # Zadnje dni je v Butte, Mont., umrl za pro leta rs ko boleznijo jetiko Anton Peine, star 48 let in doma iz Trzina pri Domžalah na Gorenjskem. Bil je samec in v Ameriki je bil dvakrat, prvič dve leti in drugič 23 let. V Clevelandu zapušča brata Louisa, v starem kraju pa tri sestre. ¥ Rev. Schifrer, župnik slovenske fare Sv. Janeza Ev. v Milwaukee, je vsled naporov v zadnjih praznikih obolel in se je moral podati za nekaj časa v zdraviliško oskrbo v St. Mary's bolnišnici. Za časa odsotnosti ga nadomestuje drug duhovnik. Zadnje dni je v Milwaukee, Wis., naglo umrl Math Papa. Ulila se mu je kri. Star je bil 46 let. Pokojnik je bil Slovenec, toda držal se je med Hrvati, med 'katerimi je bil zelo aktiven v komuuističnem gibanju. V Milwaukee je prišel pred 14 leti iz Pennsvlvanije. * Prejšnji petek se je v Keno-s.hi, Wis., smrtno ponesrečil hrvatski rojak .Joim Kopro-vič, star 50 let in zaposlen kot nočni čuvaj pri Nash Motors Co. Na poti v službo je v tem- že več let George Rothenbur ger. Tja so ga spravili, ker se mu po mnenju zdravnikom možgansko kolesje pravilno ne vr_ ti. Nedavno ga je preiskala posebna zdravniška komisija, ki je dognala, da je Rotlien-burger }>opolnoma pameten in normalen. Toda George se ne iia Pra-, V Dearborn, Mich., so iz sttu. rega kraja dobile žalostno novico sestre Mrs. Frank Vih-telic, Mrs. Ciril Stular in Mrs. Ciril Gaber, da jim je umrl 27. decembra 1935 oče Aloizij Ogrinec, star 75 let. Zapušča j ^ uoči "hotel prekoračiti ze-pet hčera, sina in ženo, s ka- j lezniško progo North SI K) re tero sta 17. februarja 1935 ob hajala 50 letnico. * V Rock Springs, Wyo., je umrl rojak Andrew Buli, star linije in prehiteti bližajoči se vlak, ko se je spodtaknil ob tračnici in padel. Še predno si je mogel pomagati, je šel vlak čezenj in ga ra zmeša ril. DEŽNIK ZA DVE OSEBI. za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 isfch Street New Yprk, K. - A- * ■ Neki londonski tovarnar je spravil na trg novo vrsto dežnikov, ki so namenjeni za dve osebi. Ta dežnik ima dvojno ogrodje, ki je zvezano med seboj ter dve držali v sklopljenem stanju pa ga lahko nosi ena sama oseba. Idealna priprava za parSke, ki stopajo tudi v na livu radi objeti. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: .— Slovensko - Amerikan- Važno za potovanje. Kdgr namenjen potovati v •tori kraj ali dohiti koga od tam, j* pairsbno, da jo poučon v v$oh stvareh. Vsled naio dotgaU*90 akmimjo Vam tamoromso dati najboljša pojasnila m tudi vso potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato se šQ%pno obrnite na nas ta vsa pojasnil. Mi preskrbimo vsa, hodih proinjs ca povratna dovoljenja, potne lisU, viteje in sploh vti, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške. , Nodrlavljoui naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno so dobi it Washingtona povratna dovoljenjRE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on moteč. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila Ui tnaotavlja-mo Vam, da boste poceni m udobno potoval* SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York. N. Y. 9V9B nai. in i l tv-'C-l'^j, ~ spraviti iz norišnice, x i n-y vi, da bo vse poklal in pomoril, če ga bodo skušali postaviti na cesto. V Mitchell, So. Dakota je u-mrl Worthy L. Churchill. Zapustil je petsto dolarjev in v oporoki določil, naj dobi denar tisti, ki bo vsak dan navijal njegovo zlato uro. -Policija v Cincinnati zasleduje nekega vlomilca, ki je vdrl v -stanovanje Petra R. Heima ter vzel iz ročne torbice Heimove žene $1.25. Dvajset dolarjev in nekaj zlatnine je pa pustil v torbici. In pustil je tudi pisemce sledeče vsebine : — Cenjena gospa: Le nerad sem storil to. Toda $1.25 sem potreboval za carfare. Nedavno se je vozil po Kan-sa- City, Mo., v velikem avtomobilu Bert M. Redman. V njegovi družbi so bili štirje detektivi. Redman je pa kazal hiše na levi in desni. Pokazal je 105 hiš, v katere je vlomil. — To je približno polovica, — je rekel. — Vseh hiš, v katere sem vlomil, se pa res ne spominjam. V A villa, Missouri je farm-erju Jamesu B. Henrvju v zadnjih petindvajsetih mesecih svinja petkrat zvrgla. Vsega skupaj osemdeset prašičkov; trikrat po sedemnajst, enkrat šestnajst in enkrat trinajst. ^ Poročilo ne omenja, če je bil navzoč dr. Dafoe. V Fort Wayne, Ind., je prišel k nekemu puškarju neznanec in se začel pogajati za revolver. Puškar je zahteval za revolver pet dolarjev, neznanec mu je pa obljubil tri. Dolgo časa sta se pogajala. Slednjič mu ga je dal za tri. Neznanec mu je plačal s pe-takom in skrbno spravil v žep dva dolarja drobiža. Nato je pritisnil cev na sence in si pognal kroglo v glavo. V Chicagu je bil aretiran za. radi nespodobnega obnašanja Frank Pnpsta, ki je dospel pred petimi leti iz Kanade na nepostaven način v Združene države. Takoj prvi dan je prosil za relief in ga dobil. In dobival ga je celih pet let. Ves ta ča*> se ni dotaknil nobenega dela. Pred neko trgovino na new-yor.skeni Broadway se drenja-jo gruče radovednežev. V izložbi je razstavljena ženska spodnja obleka. ^ Posebno pozornost vzbujajo prozorne ženske hlačke, ki so opremljene z "zipperjem". "Zipper" ima majhuo ključavnico s ključkom. New York, Tuesday, January 21, 1936 THE LARGEST SfflVENE VA1LT IN V. ». FREDERIC BOUTET: Taksi se je ustavil pri Lu-xembourgu. Delcroixova je izstopila in zavila hitro v skromno eajarno za vogalom. Tam je imela ž trikrat popoldne sestanek z Gastonom Linierom. Sedla je k mizici v ozadju čajarne. Videč prihajati jo je vstal izza mizice mlad mož visoke postave in svetlih las, na lepem obrazu mu je zaigral srečen smehljaj. Poljubil ji je roko. — Kako točni ste, Sylvia, in kako srečen sem, da ste tu. Boste pili čaj ? — Kakor hočete. Sedla je k njemu na klopi- co iu si jela nemirno slačiti rokavice. Ko sta popila čaj, sta začela govoriti. — Sylvia, kako vas ljubim! Ah, prisegam, da vas vsak dan boli ljubim. Niti slutil nisem, da je mogoče tako ljubiti. Kadar \Tas ne vidim, ne živim . . . Svlvia, kdaj mi boste žrtvovali več nego te kratke sestanke, ko z vann niti svobodno govoriti ne morem . . . Kdaj boste privolili v intimnejsi sestanek? Kdaj me vzljubite tako, kakor ljubim jaz vas? — Nikoli! Pogle lala mu je naravnost v obraz. Z;t drli tel je, tako odločen je bi! njen glas, tako neomajno, neizprosno je zvenel; a sicer je bila tako plaho mirna, kadar sta bila skupaj. — Kako to, nikoli? — se je začudil. — Ne, rikoli . . . Nikoli ne bom vaša. ljubica. Ne morem. Nočem ... A ti tajni sestanki, ki goje v vas upanje na nekaj, česar sploh ne bo. morajo prenehati . . Napako sem storila, ko sem sploh privolila v to . . . Bila sem slabotna 'in nespra-mrtna, ko sem vas poslušala in vam s tem vlivala pogum. Ne smela bi bila hoditi na sestanke. To je bila moja in vaša napaka. Govorila je s tihim, odločnim glasom, ob katerem ga je kar mraz spreletaval. Seznanil se je z njo nekaj mesecev prej v družbi, zagledal se je v njo in kmalu jo je vzljubil. Bil je prepričan, da ga tudi ona ljubi in bas dane-* je upal, da bo usli-šala njegov prošnje in da se bo dala rada odpeljati. A ona ga odklanja ... to ni bila samo prikrita igra, čutil je, da misli to zares. — Ne razumem vas, je dejal ves zbegan. — To sploh ni bilo dobro za vas — je nadaljevala, — kaj J obetala sem vam s tem, kot rečeno, nekaj, časar vam ne morem dati. A zame je bilo to slabo, ker me je zapeljevalo in razburjalo. — Torej me vendar le ljubite. — Da . . morda. Nekaj se je v meni zdramilo k življenju tistega dne. ko sem se seznanila z vami. Ljubezni nisem poznala. Niti pomislila nisem nikoli na to, da bi mogla imeti ljubč-ka. Upam, da ne dvomite o tem. — Ne. ne dvomim ... in bas zato vas tako ljubim, je dejal s tesnobno iskrenostjo. — Nisem.se igrala z vami in nisem bila hladna napram vam. Zato mi morate oprostiti bolest, ki vam jo moram danes pripraviti . . . Ne morem biti vaša ljubica. Ne prenesla bi dvojnega življenja nočem skriti ljubezni z vsemi drobnimi nizkot-nostmi, z vsemi lažmi prešuštva. — Toda Svlvia. zapustite vendar svojega moža, ločite se, poročite s* % menoj ... Bože moj, hočem živeti vse življenje i vaaui, za vas ... Ne bil bi si top* KREPOST nudbo — je zaključil in v očeh se mu je zaiskrila nova nada. Bila je ganjena. Kako jo je ljubil! Toda "ne, ne! Njen sklep je bil že storjen, svojo dolžnost mora izpolniti. — Ne nemorem — je dejala. — Zakaj pa ne? — Nimam pravice polastiti se vas tako daleč. Zdaj me ljubite . . . Toda kako dolgo bo trajala vaša ljubezen? — Sylvia! — Toda ne odklanjam vas samo iz tega razloga. Nočem se sploh izneveriti svojemu možu, nočem ga zapustiti. — Saj ga ne ljubite, sami ste mi to nedavno povedali. bili tako tiragi se ne bodo več ponovili . .. — Odpotujem, Svlvia — je dejal čez nekaj časa tiho, z glasom, v katerem je bilo skrito globoko obžalovanje. — Reči hočem, da zapustim Pariz. Kakor veste imam starejšega brata, ki živi v Braziliji. Že dolgo mi prigovarja, naj pridem za njim. Zdaj storim tako. Ne mogel bi ostati tu, ko vem, da me ne ljubite in da me nikoli ne boste ljubili. To je prehud udarec zame .. . Zdaj ko nimam več upanja, šele prav razumem, kaj ste mi bili . . . Živeti tu, ne da bi vas videl drugače nego kot tujec slučajno in po na- — Ne ljubim ga z ljubeznijo, -t kijučjili družabnega življenja, pa.š pa imam zanj veliko nož-j— ne, preveč bi trpel, odpoto-nost. To je izboren mož. V teli vati moram. osmih letih, odkar živiva skn-j Znova jo je to zadelo, ganilo kaj, ni bilo med nama nobene- toda njen sklep je bil neizpre-ga prepiia. Bil mi je vedno meniji v in neizprosen. zvest, uda n. prijeten in pozoren! ^ . , . , tovariš. Nikoli ne bom poza-i ~.?*\T Jf deja. a ~ p™v bila njegovega obupa, ko sem prav,te< tako bo najbolje. Ah, bila pred tremi leti težko bolna, niti njegove neumorne požrtvovalne nege. Vse mi je žrtvoval. Zaupa mi neomejeno. Hočem, moram ostati vredna tega zaupanja, ne morem ne znam biti ne hvaležna, ne morem se mu oddolžiti za njegovo uda-nost. in nego z dejanjem, ki bi ga nič ne opravičilo, ki bi uničilo njegovo življenje in ubilo morda tudi njega samega. To bi bilo grdo, podlo. Moja dolžnost ni ugasnila. Posmehujte se mi, če hočete.' Toda njemu ni bilo do smeha in ona je nadaljevala: Sovražila bi samo sebe, če bi jra zapustra in sovražila bi moža zavoiio katerega hi to v trenutku blaznosti storila . . . Tako torej . . . Povedala sem vam vse po pravici. Oprostite mi. da sem bila za neka j trenutkov zahlodila in da je vam to vzbudilo upanje. — Zdaj sem se streznila. Spoznala sem svoja prava čuvstva. — Ali pomeni to, da me ne ljubite? — Morda. Toda bodite prepričani, da ne bom nikoli vzljubila nikogar drugega, da se ne bom nikoli izneverila svoji dolžnosti. Mi verjamete? Da, verjel ji je in vedel je, da so splavale vse njegove nade po vodi. Nikoli na bo njegova; niti ti kratki sestanki, ki so mu ne da bi se bala da se izpreine-nini, če ostanete, da se dam pridobiti. Toda vi boste hitreje pozabili name in vašega trpljenja bo prej konec. Mili prija telj, zelo žal mi je, če vas vi dim trpeti, toda tako pač mora biti in jaz bi se čutila krivo, če bi vam pustila upanje ter vas tolažila s simpatijo in sočutjem. Vstala je, da bi odšla. Prevzelo ga je obžalovanje, zadrževal jo je in prosil, naj mu obljubi še dva ali tri sestanki, predno odide. Videč njegov obup, je privolila. Sestala sta se še dvakrat v isti čajarni. Žalostna sestanka, na katerih ji je neprestano ponavljal, kako jo ljubi, ni si pa apal prigovarjati ji še, naj iz-premeni svoj sklep, ker je dobro vedel, da bi bilo to zaman. Tolažila ga je prijateljsko, bila je otožna :n neizprosna. Sedela sta skupaj v globokem molku in vsakemu so rojile po glavi svoje misli. Napočil je dan odhoda. Svlvia, laskava do konca, je spremila Gastona Liniera na kolodvor. Mislil je pri tem na nepopisno radost, ki bi ga bila prešinjala, če bi bila pripravl jena odpotovati z ajim. f«akal je da zasliši iz njenih ust saj eno besedo upanja: ostal bi bil vs iz sebe od sreče. Bila je globoko ganjena, toda (Nadaljevanje sa 4. sfrani.1 ŽENSKA KAZNILNICA V PARIZU Nedaleč od pariške vzhodne postaje, Tii-d bulvarom Magenta 111 izročil polne ulice Rue du Faubourg St. Denis, zagleda obiskovalec svetovnega mesta široko poslopje za visokimi, zagrnjenimi zidovi. Zaman bi tujec v svojem Baedekerju skušal nekaj bedeti o tem starem, sivem zidovju, ki daje mračno noto poslovnemu gomazenju te slavne mestne četrti. Samo izprana modro belo rdeča zastava, ki visi žalostno in izgubljeno na širokem pročelju, daje vsaj majhno oporo: da stojimo pred državnim poslopjem. Ves dan valovi moderno življenje s svojim trn^čem mimo tega čudno tihega otoka in se ne briga zanj. Le ponoči, kadar se vča-si za trenutek odprejo široke du ri, da more skozi eden tistih u-soduili motornih voz, ki jih Pa-rižan imenuje *solatna košara', se ustavi morda nekoliko radovednežev, da vidi žalostni iz v eh delov mesta nabrani kupček ljudi, ki ga tu odlože: bleda, večinoma že odevetela dekleta, ki so iih pokvarile grenko-sladke pariške noči in ki so dospela tja, kamor pristane veČina teh bednih bitij: v Saint ZANIMIV POJAV Lazaru, pariški ženski kaznilnici. St. Lazare ima za seboj pestro zgodovino. Smoter njegovih, že na pol razpadlih zidov, je bilo prvotno ta, da so sprejemali gobavce, ki so tu klicali sv. l^azarj-1 na pomoč. Hiša je stala teda j še zunaj mesta. Lu-dovik Debeli je določil sv. mašo, ki so jo do 1183 brali osem zaporednih dni na leto na široki cesti, ki je vodila iz St. Denisa v prestolnico in katere dohodek je I i I namenjen hiši gobavcev. Kakšnih 200 let pozneje je tedanji pariški škof izročil St. Lazare s veto vik tor-skim menihom s pogojem, da uporabijo .'.oliodke te posesti za vzdrževanje gobavcev. L. 1632 so menihi sv. Vincenca Pav-ljanskega spremenili hospital v samostan. Na širokem dvorišču so zgradili maglino kapelo, v kateri so Parižani novim francoskim kraljem pred slo vesnim pohodom v prestolnico prisegali zvestovo. Tu so blagoslavljali tudi zemeljske o-stanke kraljev, preden so jih odpeljali v St. Denis. Ob začetku velike revolucije se je St. Lazare prvič spremenil v ječo. Med Roberspierovo strahovlado so jetniki za mraČ n i mi zidovi čakali na svojo strašno usodo. Večina jih je končala na šafotu. Med njimi je bil genialni pesnik Andre Chenier, o katerem še danes ne vemo točno, zakaj so ga prav za prav zaprli. Že na večer tistega jutra, ko so ga obsodili na smrt, so izvršili obsodbo, 24 ur pozneje pa je bilo strahovlade konec. Ob začetku prekletega stoletja so poslopje končnoveljav-no spremenili v kaznilnico, in sicer pozneje v žensko kaznilnico. V novejšem času so iz njenih prostorov romale na šafot tr$ ^slavne" obsojenke: za-strupljevalka Francillard. ma-dam'e Dnfr.c in voliunka Mata Hari. Med začasnimi "gosti" kaznilnice, ki so učakali veliko "slave" je omeniti go. Stein hellovo. v katere naročju je u-mrl državni predsednik Faure, večkratna morilka Bessarabo, žena politika Caillauxa, ki je kratko pred vojno ustrelila ravnatelja Hsta "Figaro" Cal- V mestu Chicagu je zadnje dni zavladal hud mraz. Ljudem se čudno dozdeva, da se v takem mrazu dviga iz reke para. Slika je bila posneta z Dearborn ulice v smeri proti vzhodu. V ozadju je videti velika poslopja traov-fllt*« dfiža meti iti,. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. 2e 42 Jet izhaja. — Gp- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. 30 AZAZEL, trdo vez............................L— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič. CYRAN Dfi BEBGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo igra v :{. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 -strani. Cena.....6« S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Ce:r- ........ '.39 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejauj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja .............C0 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND t, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 52 strani ... 35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikali .......... [30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Uolja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisa! tlerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 Dramatska bajka v r»etih dejanjih. PEPELUH. narodna pravljica. 6. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. K. Drama v 3. dejanjih s predigro, (C'aiH'k >. Vezano ........................45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......90 OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena ..................................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str..........50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......30 To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni str^j, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra 8 petjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .....................30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v b. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica,— Materin blagoslov .....................................30 15. snopič. Turki pred Da najem, Fabjda in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Jost, Ljubezen Marijinega o- troka ...............................................................30 PESMI in POEZUE AKROFOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva > ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1-25 NARCIS (Gruden), broš..................... -3» NARODNA PESMARICA Cena .............. M POjLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez..........35 SLUTNE (Albrecbt), broš................... .3® POHORSKE POTI (Glaserj. brošrano ........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .®0 ZLATOROG, pravljice, trda vez............. .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holinar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (L.aharnari zvezek . ........45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .................. 40 DVOGLAS NO Naši himni .............................. ... -50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (I-iharnar» Četvero in i»eterci raznih glasov .......... .45 V pepelnični noci. (Sattner> Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor iu bariton solo .............................:.. .20 MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................. .15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni '.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in li. zvezek po........' .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali rnožki zbor. 15 pesmic. (Pregel 1.. 1._ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. ( Aljaši — ' 3. zvezek. Psa i m 118; Ti veselo poj: Na dan; Divmi noč ...............................40 6. zvezek, opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Cospoda; Občutki; Ge-^ .......................................40 CERKVENE PESMI ' Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L_ Tan t um Ergo (Premrli ...................... j;® Mašne pesmi za mešan zbor 1 Snttnen .........50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .5© K svetemu Rešnjemu telesu ( Foerster >.........40 Sv. Nikolaj .................................. NOTE ZA CITRE Kozel j ski. Poduk v igranje na citrafa, 4 *.ezki 3.50 Bori pridejo, koračnica ...................... .20 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................1.— RAZGLEDNICE Newyorske. Različne, ducat .................. .40 S, raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 arodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 a!: ^ cenla. Če pošljete gotovino, reko mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. metta, in v najnovejšem času zvita borzna sleparka madame Hanan. Med vojno je število jetnie v St. Lazaru silno naraslo in je zmašalo do 1400. Ker je bilo prostora premalo, so jih morali namestiti celo po hodnikih. Še slabše je bilo to, da je začelo primanjkovati živil, racije so postajale vedno bolj skope, končno je bila na jedilnem listu samo se slaba grahova kaša. Nekegra dne je dala ta prehrana povod za splošen upor. Ženske so kakor znorele navalile na čuvaje, razbile vse, kar jim je prišlo pod roke in skušale zanetiti požar. Mnoge so se za-barikadirale v svojih celicah in vztrajale v boju, ki je trajal več uritSele ko je prišla vojaška pomoč, je bilo vstaje konec. Zvečer je grahova kaša odpadla in ž njo vsaka večerja, drugega dne pa se je nadaljevalo vse po starem redu. Te dni je pariška ženska kaznilnica spet predmet velikih debat, menda zadnjič v svoji zgodovini. Mestni svet je bil namreč na protest raznih ženskih zvez sklenil, da se kaznil-uica prenese v modernejšo kaznilnico Petite Roquette. Takšen načrt pa je obstajal že prod skoraj 100 leti. Zdravstvene prilike v St. Lazar« so bile že dolgo nevzdržne in se upirajo vsakemu človeškemu čuvstvo-vanju. V kaznilnici, ki daje stan povprečno 600 osebam, ni- ma niti električne luči niti tekoče vode. Jetniee spijo v skupinah do 10 oseb v majhnih, ne-kurjenih prostorih, umivalni pros-tori iu stranišča so v obupnem stanju. Oe pomislimo, da. niso poslopja že od 13. stoletja dalje skoraj nič spreminjali, si laliko predstavljamo, kakšno je njegovo današnje stanje, ki ni francoskemu narodu prav nič v čast. Kaj bodo storili iz stare hiše, ko prestane biti kaznilnica, ni določno. Nekateri delajo ni to, da bi jo spremenili v revolu-cijski muzej, vendar je bol verjetno, da jo bodo podrli z&radili na njenem mestu kak sen velekinematograf ali &W velebanko. A s L JU vinvDJ* New York, Tuesday, January 21, 1936 arms lzrgebt xwwke duly tn v. w. a. PRODANE DUŠE 19 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H. NA TREH ABESINSHH BOJIŠČIH Tega dne sta se le malokdaj ločila; obema je bilo, kot ne smeta zanemariti nobene minute. In Boža mu je dovolila, da je s svojim fotografskim aparatom napravil nekaj njenih slik. In dal ji je tudi svojo fotografijo, katero je napravil malo preti svojim odhodom za potni list in katero je moral tudi poslati v Rosario na tvrdko Argro. Na njej je bilo videti samo glavo, značilno glavo s trdimi potezami, ki so govorile o težkih bojih, in z dobrimi, razumljivmi očmi. Rozina roka se trese, ko poseže po sliki. Najrajše bi jo bila pritisnila na sree, toda skrbno jo spravi v svojo ročno torbico. Pri srcu ji je bilo, kot da od sedaj ne more biti nikdar več sama in zapuščena, ker ima njegovo sliko. Nato ji govori o narrtih svojega dela, ji pove, da je izdelal neko iznajdbo, katero bo Argro tvrdki ponudil v nakup. 44Mogoče se ini posreči in ako bo šlo vse gladko, tedaj bom mogoče hitrejše napredoval, kot pa sedaj mislim. Toda ne, nočem se vdajati upanjem, ki se mogoče ne bodo uresničila. Preveč mi je sedaj ležeče na teh upanjih — odkar vas poznam. In kako razočaranje bi bilo dvakrat težje prenesti. Navzlic temu pa se čutim, kot bi mogel prestaviti gore, da bi vas mogel kmalu zoj>et imeti v svoji bližini, saj vem, kako slab je tudi najmočnejši človek proti usodi. Ne, gojil ne bom nikakih upanj, ki jih morebiti ni mogoče izpolniti.** Roza ga ]>ogleda z mokrimi očmi. " Dovolite mi vendar, da vas morem slišati govoriti o teh upanjih — zaradi tega ne bom izgubila t::l pod svojimi nogami. Saj je vendar tako lepo, če sme človek upati, četudi se upanje nikdar ne izpolni. Ali ni upanje mnogokrat mnogo lepše kot pa izpolnitev V Njegov občutek ga pri teh ljubkih besedah premaga in prime Rozo za roko. "Roza, veste, kaj upam iii si želim, povejte mi, da veste." 44Da, Viktor, vem in sem srečna, četudi ne upam na izpolni tev." Krčevito se njegova roka oklene njene roke. 44Sladka Koza — ako bi te le mogel posaditi v svoj vrt in te gojiti !** pravi s pridržanim glasom, nato pa poskoči in gre od nje, hodi z dolgimi koraki sem ter tja ia mogel bi teči daleč, daleč, da bi si» zopet pomiril. Tesno in trdno se mu stisnejo ustnice in široka brada mu je kot isklesana iz kamna. S solznimi očmi gleda za njim. njen pogled visi na njem, na njegovi visoki, krepki , postavi, na trdih, oglatih jiotezah, ki so se ji zagreble v srce. Predobro je vedela, kaj ga je gnalo od nje; in morala je stisniti rokb in ustnice, da v srčni bolečini in sreči ni kriknila, ker je bla tako zelo ljubljena. Cez nekaj časa se vrne k nji ter sede navidezno mirno poleg nje. Roza takoj prične brezpomemben razgovor, da ne bi zopet pregnala njegovega mi 111. Kmalu nato pride mimo Marta. 4'Cas je že, da greste 11a obed, gospodična Riliar,'- zakli-če Marta. Roza vstane in ponudi Vendelu roko. 44Na svidenje pri mizi, gospod doktor.'' 44Na svidenje, gospica Riliar." Roza gre za Marto v kabino. Maita vzdihuje, da se mora vsakemu smiliti, ko uravnava svoje lase. "Sedaj pa bo kmalu konec našega gosposkega življenja, gospodična Rihar. Jutri ob tem času bomo že v Buenos Aires. Samo ko bi ne bilo tako težko izgovoriti imena tega mesta. Zakaj vendar sestoji iz dveh besed, saj vendar eno dovolj. Večje kot Berlin to mesto vendar ni, zato tudi ne potrebujejo še dolgega imena. Buenos bi ravno prav zadostovalo." 44Toda to ne bi imelo nikakega pomena. Buenos Aires pomeni dober zrak. In mesto se tako imenuje, ker ima posebno dober zrak." 44 Za božjo voljo, kaj vse ne veste. Pri vas se človek mnogo nauči. Povejte mi, ali sem prav slišala, ko sem malo prej šla mimo vas in mimo doktorja — ali nista govorila v nekem tujem jeziku!" 44Da, slišali ste prav." 44Kakšen jezik pa je bil to?" 4'Ne vem, ako ste slišali, ko sva govorila francoska angleško ali špansko." Marta od začudenja široko odpre oči. 44Menda mi ne mislite reči, da znate vse te jezike!" 44Pa vendar razumem zelo dobro vse, najboljše pa angleško in francosko, kar govorim gladko. Pa tudi v španščini in italijanščini se morem popolnoma dobro razgovarjati.** Marta tleskne z rokami. 44 0, potem pa morate biti zelo izobraženi! V vsakem jeziku morete gladko govoriti, kot se mid ve razgovarjame v našem jeziku?" "Gotovo." 4 4 Kje pa ste se vse to ue.ili!" 44Moj oče je bil učitelj jezikov in v naši hiši smo vedno govorili v več jezikih, da sem se jih naučila od starišev. Akc se človek tega uči v mladosti, n» prav nič težko." 4 4 No, saj sem vedno mislila, da ste vi povsem kaj več. Ko bi jaz vse to znala, po*em bi vi kaj doživeli. V tolikih jezikih bi se jaz razklepetala do smrti." Roza se smeje. 4 4 Potem je pa dobro, da znate samo en jezik. Sicer bi bilo škoda za vaše mlado življenje." In Marta se ž njo smeje. Nato pa pravi med vzdihom 44Sedaj se smejeve, jutri bo pa žalost. Seveda pri vaj ne bo m&Jo žalosti." "Kako mislite to?" 44 O, saj me razumete. Ločitev od gospoda doktorja vam ne bo lahka. In njemu — no — kako vas* včasih pogleduje, človeku je pri tem kar mrzlo in vroče. In Vajhart — mislim, gospodična Rihar, se je v mene pošteno zatelehal. Vedno vzdihuje in stoka, da se bo treba ločiti, da ga že skoro ne -itiorem več poslušati."' "In vi, gospodična Preler? Ali vam ločitev ne bo prav aid težka T ilfclje ErUiadn^ _ Časnikar Schuster v poroči-' lu iz Addis Ababa popisuje da se v Abesiniji vojskujejo na treh bojiščih, ki so si docela različna med seboj, vsa tri pa enako nevarna. Bojišče v gorovja Tigre. Neusmiljeno žge afriško sonce, ki skcro naravnost meče svoje žarke na abesinska tla. Gole gore, divji prepadi, s trnjem porasle pustinje in neskončne peščene puščave, v katerih le tuintam naletiš na kako mlako, dežela brez cest — to so abesi'iska bojišča. Zdi se, da je tukaj vsako eiiotno vojaško gibanje in vsaka moderna strategija nemogoča. Zato tudi Italijani tako počasi prodirajo po treh cestah proti jugu skozi gorato Tigro. Bombna letala pripravljajo pot in skušajo zmesti abesinsko vojaštvo, katero se povsod skriva. Oddelki tankov, po 4, 6 ali 8, mali tanki po 2 moža, se počasi plazijo naprej, vedno bruhajoč ogenj iz svojih strojnih pušk. Za njimi pa se vlečejo dolge kolone tovor o ili avtomobilov, na katerih se prevažajo beli in črni italijanski vojaki zakaj tukaj je zelo težko marširati. Abesins'iega sovražnika nikjer ne vidijo. Sedaj se Abe-sinec bojuje skoraj le ponoči. Dobro ve. r a ob belem dnevu ni kos modernemu orožju sovražnikovemu Zato se zakoplje visoko gori v gorskih gnezdih. Tam leži abesinsko vojaštvo po več sto s .upaj, nekateri sede na dreves' , drugi se skrivajo za čkalan... Ogenj bruhajoči sovražnik koraka mimo njih, pa niti ne sluti ne, da so Abesinci tako bi izu. Toda ponoči se začne divj?e vojskovanje. Tedaj stopijo ab^sinski vojaki iz skrivališč in pobijejo vsakogar, ki jim stopi na pot. Plenijo karavane mezgov, ki prenašajo o-rožje in strelivo. Ko pa zopet vzide sonec. je vse mirno, nikjer ne vidiš več Abesinca. Taki so boji okrog Agame in Geralta, ki se še danes bojujejo precej visoko severno od Makale, katero imajo zasedeno Italijani. Tudi v okrožju So ire, kjer ležita mesti Adua in Aksum, se bi jejo podobni boji. Abesinci so dobili od cesarja povelje, da se morajo italijanskemu napadu umakniti na določene kraje. Toda Tigrejanci vkljub temu nočejo Adue in Aksuma brez boja prepustiti sovražniku. Divje in kruto so se borili za ti dve mesti ki sta Abesincem sveti. Štirikrat je Adua menjala gospodarja. Proti italijanskim tankom so se borili vojščaki, oblečeni v levje kože. Po petem napadu so morali Abesinci mesto prepustiti sovražniku. da raste nekaj dreves. Toda škode ne napravijo. Včasih Italijani z okonjenimi četami tripolitanskih askarijev nenadoma sunejo v puščavo. Toda to je navadno sunek v uegoto-Navadno ne zagledajo nobenega sovražnika. Zaradi pomanjkanja vode, zaradi vročine in zaradi pomanjkanja dovoza pa se morajo Italijani zopet u-makniti. Toda tudi v Dana-kilu ponoči postane živahno. Tedaj pa Abesinci tudi tukaj v posameznih skupinah napadajo italijanske čete, katere so se po-dnevu izdale s svojimi patruljami. In vedno znova morajo Italijani bežati, odkoder so prišli, kjer Imajo vodo in živež. Divji sinovi puščave, vojščaki plemena Masaraj, se po dana-kilskih zelenicah in studencih pobrali vse, kar je bilo živeža, studence pa so deloma zasuli, deloma pa osolili. Hud boj je v tej danakilski puščavi z vročim soncem in s pomanjkanjem vode. S temi boji v danakilski puščavi hočejo Italijani doseči prehod do železniške proge od južne strani, da bi tukaj Abesincem preprečili dovoz. Toda preden bodo dosegli ta zaželje-ni cilj, bodo morali prekoračiti že 400 km suhe puščave. V pustinjah Ogadena. Zopet novo lice vojskovanja! Fronta je tu široka skoro 600 km ter s« razteza po gričevju in po pustinji. Italijanske čete tukaj ne morejo napadati na vsej širini. Zato se tudi tukaj bi je jo ob rekah. Tukaj je še voda. Nihče pa ne ve, kako dolgo bo i.o še trajalo. Vendar pa Italijani še lahko vodijo seboj pehoto, konjenico, tanke in celo topništvo. Severno od dela so Italijani prišli do gora, v katerih pa stc^i poveljnik A-bcsincev, Habete Mikael ob obeh straneh reke Vebe S i bol i Italijani tu napadali s tanki, motoriziranimi oddelki pehote in konjenice s pomočjo letalstva. S temi napadi pa so hoteli Italijani v tem delu O-gadena le kriti boke italijanske armade, ki je prodirala sever- "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino* Kdor ga hoče naroČiti za svoje [sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. pa so bore. Povečini Italijani spuščajo v prve vrste v boj črne vojaka, ki so nekoliko pomešani z belimi. Afriški voja ki se namreč v žgočem soncu brez vode bolje bojujejo, kakor pa evropski, katerim je že boj s pustinjo, s soncem in s po manjkanjem vode velika muka. SLOVENIC PUBLISHING CO. TEAYEL BUREAU at wbst istk mm hew tobk, m. 1 HilTI NAM ZA CENE VOZNIH LMIOV, MM-SERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE nrnl = J 14. februarja : S Berengaria —— g—. KREPOST Nadaljevanje s 3. cirani. S2. januarja: Majestic v Cherbourg -4. januarja: Bremen v Bremen J5. januarja: Champlain v Havre 5). januarja : lie de France v Havre ;i. januarja: 2. februarja: Conte ozabila, da imava danes obed pri moji sestri* Brž se obleci. Obrnila .-reje k njemu neznana bleda od j^ze, spačen^a obraza in žareč i h oči: — Nehaj!—je siknil strupen glas, kakršnega. Delcroix še nikoli ni