Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Št 11.  — Leto XX. -    Kranj, 14 marca 1936.
UrcdniStvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjecu izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede 2večer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Naš program
Podzemlje
Ze večkrat smo culi iz ust JNS voditeljev da so bili vedno vneti zagovorniki sporazuma dela ter miru v občinski skupščini, kakor tudi povsod drugje.
Res je, da bi šlo v Kranju lahko v pravcu teh besed naprej tako kakor je šlo nekoč. Mogoče pa je celo bolje, da je prišlo do ukinitve tega pravca, ki ga je povzročila JNS s svojimi metodami, kajti le tako je mogoča za bodoče druga smer vsega javnega delovanja in ud/ejstvovanja in sicer demokratična smer, kakoršne smo bili vajeni v starih dobrih časih.
JNS in njeni poborniki, so uvedli take metode javnega udejstvovanja da jih moramo odklanjati in obsojati. Zagovarjati se teh metod ne da, tudi o-pravičevanje nima več smisla. V ognju se preizkušajo značaji in takrat se pokaže značaj v svojem bistvu, ko bi lahko, od vseh strani zaščiten uganjal maščevanje nad svojimi nasprotniki, pa ga kljub temu ne. Teffa svojstva Da voditelji JNS v Kranju niso poznali, ker ga niso posedovali in so se razgalili kot ljudje, ki so po naukih fašizma hoteli pomandrati vse, kar jim ni takoj prvi dan po ustanovitvi JNS stranke na slepo pokleknilo v blato in prah ter se pokoravalo brez ugovora njihovi volji. Čemu sedaj zagotavljanje o lojalnosti napram nasprotniku ko ga ni potreba in ko nihče več ne da nanj ker je brez dokazov. Bolj možato bi bilo, ko bi se o tem sploh ne govorilo ali pa odkritosrčno povedalo, da se je v tem oziru grešilo pod vtisom napačnih ins-Irukcij od drugje.
Fašistični režim smo vedno odklanjali in prepričani smo, da je možnost uvedbe takega režima v Jugoslaviji za vedno odstranjena, ker poznamo vse siti. ki vlečejo proč od take obnove: vendar pa. moramo povedatL da bi pri prvem poskusu, vsaj v kolikor se tiče Slovenije, pokrenili tako energično proti-akcijo, da bi svet govoril o teh miroljubnih Slovencih. Rešitev nas vseh zahteva, da se branimo pred takimi poskusi in načinom takega poveljevanja v naši domovini. Edinole elementi, ki hočejo z bobnanjem nacionalizma in naglaševanjem izredne državotvornosti tkovati za svoje ohskurne eksistence kapital, bi si želeli povratek takih časov. Vse drugo, kj si mora služiti kruh brez sinekur in brez provizij ter različnega drugega zaslužkarstva, pa je odločno protj takim metodam.
Če kdo upravičeno kritizira učinke ene ali druge gospodarske odredbe, ki več ali manj občutneje prizadeva Slovenijo, kakor morda druge kraje države, še radi tega daleč ni protidinasti-čen ali protidržaven element za kakršnega ga je JNS stranka predstaviti hotela že samo tedaj, ko o tem še zinil ni,
pa mu je baje brala iz obraza, da misli drugače, kakor pa poulični nacionalistični kričači, ki so se navadno ponoči pri vinu in likerjih navduševali za narod in državo, podnevi pa, ko bi bilo treba konstruktivno delati in ustvarjati dobrine državi in narodu — so navadno spali.
Tak nacionalizem in od takih ljudi odločno in za vse čase odklanjamo. Bolje je, da ni prav nobenega in da ga nadomešča vestno in skrbno delo ter duh poštenosti in solidnosti od hiše do hiše, od vasi do vasi, kakor pa da se prodaja nacionalizem po takozvanih narodnih veselicah in njim sledečih krokarijah.
To smo morali povedati, predno se povrnemo na poglavje o sodelovanju in medsebojnem sporazumevanju. Gospodje od JNS so kar prehitro pozabili one poletne dni volilnega 1933 leta, ko so pričeli odstavi jati neljube jim člane občinskega odbora in par mesecev pred novimi obč. volitvami nastavljati nove „zanesljive" (!) elemente. Ko jim je to odstavljanje uspelo, so se spravili na volitev novega odbora v onem obč. zavodu, ki je dotlej 7 let mirno deloval in sicer tako deloval, da je edino temu uspehu pripisati, da ni prišel v dobi te krize v enake razmere, kakor podobni zavodi sirom dežele. Čim se je to ponesrečilo, se je pričel pritisk v vseh društvih in dobro nam je še v spominu, kako se je takrat v posameznih društvih obravnavalo vprašanje občinskih volitev in kandidatur.
Precej premagovanja je bilo treba in prigovarjanja, da ni rodilo vse to zlih posledic in da se je za enkrat prešlo brez primernega odgovora in izvajanja konsekvenc preko takih zablod. Mi; vidimo v pbčinskem gospodarstvu predvsem gospodarski moment ne več političnega, strankarskega ali tudi društvenega. Naša deviza je: resnično in odkritosrčno sodelovanje resnih in poštenih ljudi vseh stanov. V mestu Kranju edind taka usmerjenost obč. zastopstva more ustvariti znosno medsebojno življenje in razmere. Mi smo prepričani, da bomo s to tezo zmagali.
Zadnji dogodki v Beogradu bodo v tem oziru prinesli gotovo iztreznenje, o katerem govorimo Že na drngem mestu. Odločujoče besede tudi v lokalni
Eolitiki in v gospodarstvu ne sme do-iti in imeti nikdar oni element, ki mu je za vse drugo prej kakor za mirno in resno delo. Kranj je tako majhen, da poznamo (3 vrste ljudi že oddaleč, zato bo njih tiha izključitev brez vsakih rekriminaeii prav lahka stvar in bomo tudi skrbeli zato, da preneha vsako podtalno rovarjenjie takih ljudi ali celo kako pripravi jenje na katerokoli vrste „osveto". —
Fantje bodo imeli besedo
V nedeljo po sv Jožefu, to je 22. marca se bo v Kranju zbraLcvet naših ver-nih fantov iz vse dekariije. Vsi fantje, ki se pod okriljem fantovskih Mar. družb ali kii.se kot člani fantovske. K.A. versko jfobrazujejo in pripravljajo, za organiziran aposiolui v službi Kristusove cerkve — vsi ti fantje bodo ta dan. zaživeli fantovsko razpoloženje: manifestirali bomo nezJU>raljivosj|in doslednost svoje katol. vere in ljubezni do Kristusa in Cerkve. Na skupnem dekanijskem, shodu si bomo še bolj jasno pokazali pot, katero moramo kot dosledni ' katoliški fantje stopati v smislu načel, ki jih črpamo v Marijinih k°ngregacijah in v delavnih odse-
Kdor je hodil pred vojno in med vojno po večjih mestih, je lahko zasledil povsod Ljudi, ki jim je bilo že na zunaj brati, da nimajo ravno najčistejših namenov. V velikih mestih imajo te vrste ljudje svoje posebne mestne četrti. V vsakem takem mestu imajo tudj posebne označbe za nje.
Pri nas take vrste ljudi hvala Bogu nismo poznali. Izoblikujejo pa se počasi v marsikakem kraju tudi ta tip ljudi, ki imajo sicer še poleg tega navadno svoj poklic, ki ga več ali manj vestno vrše; poleg tega pa se bavijo tudi z nižjimi instinkti, čakaje ugodnih prilik, da bi se mogli tudi v teh izživeti. Povojne razmere so več ali manj tega krive, ,vrhutega pa tudi napačno pojmovanje različnih političnih pojavov.
Zadnji dogodki v Belgradu so nam pokazali, da obstoja gotova vrsta ljudi, ki misli, da se lahko uveljavlja s terorjem. Poleg njih pa je tudi druga vrsta ljudi, ki se sicer radi samega sebe boje brahijalne sile terorja, ki pa so kljub temu vedno pripravljeni se maščevati svojemu političnemu nasprotniku in pri tem niso posebno izbirčni v sredstvih.
Pred tedni smo dobili na upogled nekaj pisem, ki so jasno razodevala, da se tudi pri nas polagoma izoblikuje tip ljudi, ki je pripravljen k rabulistiki najrazličnejšega kova. Ker se nam zadeva ni zdela tako malenkostna, smo se pobrigali za njo in našli precej dobrih virov in niti, ki kažejo od kod prihaja take vrste mentaliteta in v čem najde .svojo pobudo. Seveda se ne more govoriti o tem, da bi take vrste stvari pri nas že danes dobivale konkretnejše oblike, ker še vendar manjka ona korajža, ki zapelje človeka na napačna pota in navadno mine že kmalu potem, ko se je zapustilo tako »zbirališče". Vsekakor pa je prav, da smo tudi tozadevno na pravi sledi in da smo storili primerne ukrepe v smeri dobrih informacij in nadzorovanja in da nas ne hiore ne slej ne prej ničesar presenetiti. Mi smo celo trdno prepričani, da za podobna »posvetovanja" in njih izvršitve naš človek v splošnem — ni dovzeten. Prav zato smo stali vedno na stališču, da se ne sme slovenskega človeka
leih fantovske K.A.
Prireditev ni
prosvetnega, marveč strogo verskega
duhovno obnovitvenega značaja! Vabljeni ste vsi fantje, ki spričo sedanjih kričečih razmer vidite erjino rešitev ni.se ožje domovine in vsega sveta le v Kristusovem evangeliju in v dosled-njem življenju pa.veri}, ,
Potek dekanijskega shoda: V nedeljo 22. III. ob 9. uri v larni cerkvi skupna sv. maša za vse fante. Med ihašo: pridiga-, za fante, ljudsko petje, skupno sv. obhajilo, Po imaši zborovanje. Popoln dne ob 2. uri slovesnost v cerkvij..Takoj nato v dvorani akademija (nastopijo fantje vseh večjih far.)
Prosimo vsa vodstva fantovskih M. D. in K. A. da se pripravite v smislu poslane okrožnice. Na svidenje!
Prireditev se bo vršil« ob vsakem vremenu!
preganjati že na podlagi kakih zlohotnih insinuacij, ker po svoji naravi ni sposoben zločinskih dejanj. Različni politični podvigi so za razvnete duhove res več ali munj vabljivi in bi bili zmožni koga usoosobiti za nepremišljena dejanja, seveda pa je med podobnimi sklepi in njih izvršitvijo vedno le zelo dolga pot in kdor ni pokvarjen v dno duše, se bo sredi take poti prav gotovo zdrznil in premislil nadaljevati korake do cilja izvršitve.
Zadnji dogodki v Belgradu so v različnih srcih pod vtisom političnih strem -1 jen odjeknili različno, čeprav so ti dogodki žalostni za naše razmere in za nas same zelo ponižujoči. Gotovo pa je, da so izvali različne reflekse sirom Jugoslavije in odkrilo se je celo, da so gotovi krogi računali s prevratom v Belgradu in seveda od tamkai ven tudi drugje. Kljub temu pa moramo zopet izraziti prepričanje, da bodo tj žalostni dogodki na treznejše ljudi katerekoli politične strupe uplivali v toliko, da bodo svoja mišljenja o političnem nasprotstvu revidirali in jih u-smerili v resnici na ona pota, ki jih v zadnjih dnevih tako iskreno želi naše „Jutro". Mi kljub bridkim razočaranjem ne odrekamo dobro volje našim nasprotnikom v tej smeri in pričakujemo vidnih uspehov tudi v podeželju. Prepričani smo celo, da bi oni sami pomagali iztrebiti zgoraj omenjene združbe, če bi jim enkrat pokazali itak jim poznano pot do njih, kar bomo prej ali slej storili, če bi imeli ponovnega povoda o tej zadevi govoriti.
Čutili smo se primorane do teh naj-iskrenejše mišljenih besed in opozorila, ker hočemo sožitja v takem ozračju, ki slovenskemu človeku od pamtiveka najbolje prija. Uverjeni smo, da se teh besedi ne bo smatralo za moledovanje ali celo osebno ali politično figarstvo, temveč da se '.jih bo vzelo resno tako kakor so bile izgovorjene. Nam ne prihaja niti net um, da bj za revanžo izražali prikrite grožnje, ker smo prepričani, da bo dobro mišljena beseda zalegla dosti več in v onih, ki so morda hoteli kaj drugega, izzvala obrat i'z napačne na pravo pot.
T c d c nske  11 o v i c e
Absolventinje kmetijskih gospodinjskih šol in podeželskih gospodinjskih tečajev, iz cele Gorenjske so vabljene za nedeljo dne 1". III. t. 1. ob 10. uri dopoldne v Kranj v Marija-nišče. Vršil se bo razgovor o organizaciji kmečkih žena in deklet. Ker je sestanek važen, se vabi vse absolventinje, da se sestanka zanesljivo udeležijo.
Opozorilo dolžnikom posojilnici Opfetovano smo že povdarjoli, da so posojilnice po svojem ustroju istočasno predstavnice tako dolžnikov kot vlagateljev in da rtnajo radi tega tudi v vprašanju kmečke zaščite poseben položaj, ki ne more biti istoveten s položajem ostalih upnikov, /lasti dejstvo, da vsi dolžniki istočasno kot člani neomejeno jamčijo za posojilnico, narekuje posojilnicam in s tem tudi njihovim matičnim ftrganizacijam-zvezam, da pri dovoljevanju posebnih ugodnosti po čl. 5 uredbe o z#£čitj kmetov postopajo skrajno previdno in na način, k: ne škoduje pbsojilnič-nim interesom in s tem tudi ne interesom čin* nov-dolžriikov, ki prosijo za tako dovqljenje. Člani-dolžniki naj se zato v prvi vrsti skušajo sporazumeti neposredno s prizadetimi posojilnicami samimi, ki bodo nedvomno — kolikor jim bodo dopuščale možnosti — dajale olajšave in s tem nudile dolžnikom ono, kur pač lahko dnjo, ne d« bi pri tem trpeli interesi zadrugo in s tem tudi posredno interesi člana-dolž-nika. Več kot to, kar lahko nudijp zadruge z neposrednim sporazumom, tudi Zveze ac bodo mogle dovoljevati. Zato naj se oni dolžniki-Mani naših zadrug, pri katerih je popolnoma izključeua možnost, da bi izvrševali svoje ob-
veznosti po določilih zadružnega odplačilnega načrta skušajo sporazumeti glede raznih olajšav direktno s svojimi posojilnicami.
V Ljubljani, dne 4. marca 1936.
Zadružna zveza, r. z. z o. z.
Zveza slovenskih zadrug, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Vettka deptitacija kmetov i pri -ministrih radi „Bate"
časniška poročila o protesnih shodih proti „Batr in zahteve čevljarjev, da se prepove prodaja „Batinih" opankov je bila Vzrok, >\m so se tudi kmetje začeli brigati za to stvar. Seveda, s čisto drugačnega gledišča. Danes je je prišla depntacija 29 kmetovalcev iz sreza Sijeljina in Zvornik pod vodstvom narodnega poslanca g. Ljube Pantiča, lekarnarja iz Bije! jine, ter obiskala vse ministre in tudi ministrskega predsednika.
Deputacija je ministrom predočila svoj težak pO|ložaj: in siromaštvo v katerem živi nai kmet vslcd padca Cen njihovih pridelkov iti vsled nerazmerja cen industrijskih izdelkov. Prosili so vse ministre, če že ne morejo pomagati s tem, da se p6višnjo cene njihovim pridelkom in živini, da vsaj omogočijo, da zamorejo sebe in svoje družine preskrbeti 1 cenenimi industrijskimi izdelki in sploh l>la-gom, ki ga kupujejo v mestu. Na vsak način pa, da preprečijo podražitev takega ; blaga in izdelkov z občinskimi trošarinami in p(«ds?>»<».
STRAN 2 i*^--v*p-is>«s-»v-*-»^»«'
»GORENJEC«
Njihovo predstavfco, ki je tudi za nas zanimiva, prinašamo celo: Gospodu
Dr. Milanu Stojadinoviču Predsedniku Ministrskega Sveta
Beograd
Gfppod Minister Predsednik,
Več let beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevajo, da se prepove delo Tivarju, Sokotu, Ta-Ti, Bati in drugim.ker oni delajo cenenost. Čitamo| in začudeni smo, da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni. To je že zares velika državna kriza.
Nikdo z veseljem ne prodaja poceni, razen če mu gre to v račun. Poceni prodaja sumo tisti ki mora, to pa smo mi kmetovalci. Leta in leta darujemo naše delo meščanom, oni zah-tevajo,, da nam svoje blago prodajajo kar najdražje. Cela država vpije na ves glas, da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da se mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj nam se brišejo dolgovi, ko pa vendar lahko| drago plačamo meščansko blago. ? —
Mi kmetje nimamo gospodarske zbornice, torej ne spadamo v gospodarstvo. Toda vprašamo naše trinoge s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo večini? Kaj nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam treba in kaj je za nas dobro|?
Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker „škoduje" kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnico, manjkajo nam samo hi-gijenične „štif!ete." Tudi brez meščanov vemo, da so škornji boljši kot čevlji, čevlji boljši ko,t usnjeni opanki, a ti zopet boljši kot sirovi. Toda oni nočejci vedeti, da so celo sirovi opanki boljši kot raztrgani, in ti boljši kot bosa noga. Nočejo vedeti, da je cena goveji živini petkrat padla, da torej tudi za meščansko blago ne moremo več dati.
Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je bolj važna denarnica kot zdravje. Polovica naroda ni v stanu, da da več kot 30 dinarjev za obutev, za ta denar pa je mogO|če dobiti samo gumijaste opanke; ti so boljši kot vsaki čevlji. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer to ae vemo, toda tudi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu kakor pa cd brozge. Narodu preostaja ali gumijaste opunke, ali bosa noga.
Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepovedali sirovi in gumijasti epanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo.
Ne damo si predpisovati od meščanov, kaj bomo nosili, pa tudi če bi bilo zastonj. Še manj pa bomo dovolili, da se dvigajo cene onega, kar mi kupujemo ter se pri tem delajo oblju-
be da se bo dvignila cena tega, kar mi prodajamo. To drugo je vse v božjih rokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih!
Čitamo, da je tuji kapital, ki povzročuje cenenost. Če je take, hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to prišli. Pravijo, ne maramo ne Tato ne Bato. Toda mi Vam zopet pravimo, dajte nam sainoi po ceni blago, pa naj ga dela kdor hoče, naj ga dela magari država. Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijone kmečkega naroda na račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovali jermen, naj ga sedaj še oni malo! Toda mislimo, da jim še ni tako hudo.
Prosimo Vas gospod Ministrski Predsednik, pustite pri miru cenenost meščanskega blaga, kolikor jo še kaj je. —•
Bijelina, 18.  februarja 1936.
Podpisi okrog 200  kmečkih zadrug, občin,  kmetov in delavcev.
Odbornike za minimiranje cen živini uljudno vabim na sestanek, ki se vrši v pondeljek 16. t. m. zjutraj ob pol S uri v prostorih gostilne ../lata riba" (pri živin. trgu).
Prosim zanesljive udeležbe.
J Brodar
predsednik kmečke Zveze za Slov. KRANJ
Kazmere na kranjski gimnaziji. Dne 28. februarja se je vršil v gimnaziji sestanek društi i ,.Šola in dom". Za nas starše so taki sestanki zelo, zanimivi in koristni. Povdurjati pa moramo, da so bili parkrat ti sestanki zelo mučni. Na nekem prejšnjem sestanku smo se zelo začudili izjavi g. direktorja, da je eventuelni neuspeli dijakov pripisovati okoliščini, da so gg. profesorji po večini študirali na ljubljanski univerzi in da ta generacija profesorjev nima onega pogleda v življenje, kakor bi bilo potrebno za vzvišeno nalogo gimnazijske-.:.*) učitelja. Ta izjava g. ravnatelja je vplivala po,razno na vse navzoče. Kako mučno pa ;e morala vplivati na one gg. profesorje, ki so študirali na domači univerzi, si pač lahko mislimo . . .
Še mučne j ši utis pa je napravil zadnji roditeljski sestanek. Neki oče, učitelj (!!) po poklicu, ki ima svoje otrese na kranjski gimnaziji, se je neupravičeno in naravnost žaljivo obregnil ob nekatere člane profesorskega zbora. Očital je, da so mu profesorji uničili (!!??) otroka, ter celo namigavnl, da nekatere vodi politični fanatizem . . .! Uverjeni smo bili, da bo g. direktor branil avtoriteto svojih kolegov, toda mesto tega smo, začudeno slišali njegovo izjavo, da bo dotični dijak že dobil zadoščenje.
Vsa slovenska javnost se je zadnje tedne razburjala radi monopolizacije šolskih knjig, ki je grozila, da bo slovenska šolska knjiga
potisnjena v pozabo — na polico. Radi tega smo bili vsi osupli nad izjavo g. direktorja, da sci mu dobri srbski učbeniki ljubši, kakor slabi slovenski in da bo uporabljal mirne vesti raje dober srhski učbenik, kakor slab slovenski. Prepričani smo, da bi v vseh predmetih lahko dobili slovenske učbenike, ki bi bili vsaj taki kakor so neslovenski. Take izjave eksponirnnih šolnikov pa lahko zelo škodujejo slovenski akciji za slovenske učbenike, za fb je ista napravili n« vse navzoče porazen vtis.
Pri takih razmerah na naši gimnaziji bo morda le nekaj resnice na tem, kar se govori pa Kranju, da bodo nekateri gg. profesorji prosili -.a premestitev iz kranjske gimnazije, ker da so postale razmere na tem zavodu /e nevzdržne!
Miha Maleš bo razstavil. Po dolgem presledku bo v Kranju zopet razstava umetniških slik in sicer se bo to pot prvič predstavil s svojimi deli akad. slikar Miha Maleš. Otvoritev, nu katero so vabljeni vsi, bo na dan sv. Jožefa, ob 11, uri dop. v dvorani hotela Staru pošta, Aranžma vodi Ljudska univerza v Kranju.
Ljudska univerza. V soboto 14. ob 8 uri zvečer bo predaval g. dr. Demšur o socialnem pomenu spolnih bolezni.
Predavanje se bo vršilo v gimnazijski telovadnici.
Revizija na kranjski občini se je končala. O rezultatih nam sedaj še ni nič znano. Ko bomo do,bili podatke, bomo natančno poročali.
Nesreča na kolodvoru. Preteklo sol>oto zvečer se je zgodila na kranjskem kolodvoru huda nesreča pismonoši g. Oman. Ncfsil je vročo pisem, od zadaj pa je pridrvel vlak, ki ga je zagrabi! in vrgel na tla. Imenovani je dobile hude poškodbe po nogah in glavi ter i-e sedaj nahaja v ljubljanski bolnišnici na zdravljenju.
Turistovska sv. maša. V nedeljo, dne 15, marca bo šlo gotovo večje število turistov na Planico radi mednarodnih tekem; radi tega bo ta dan prva sv. maša v kranjski župni cerkvi ob 5. uri zjutraj in polšeta sv. maša odpade.
Mešani zbor (naraščaj, pevski odsek Prosv. društva) ima danes (petek 13. III.) pevsko vajo ob 8 uri v pevski sobi. Vsi in točno!
Objava. Strelska družina v Kranju opozarja vse in vsakega brez izjeme da je uporaba strelišča družine v, Struževem za nastrelitev lovskih in ostalih pušk ter sploh orožja, nadalje za strelske vaje, izven rednega vežbanja članstva od nepoklicanih oseb. brez pismenega dovoljenja upravnega odbora (predsedniku, tajnika in blagajniku) najstrožje prepovedana. Pismene izkaznice za to svrho izdaja uprava in se dobijo pro;ti odškodnini za vporabo strelišča, le zanesljivim osebam, ki so člani družine, pri br. tajniku. Določeni nadzorniki (čuvurji)  strelišča  imajo    nalog legitimirati
vsakega, ki uporablja to strelišče ob času, «o ni članskih strelskih vaj. Kdor ne boi imel legitimacije, se ga bo javilo pristojni oblasti v sodno postopanje radi kršenja lastninskih ozir. najemninskih pravic.
Odbor.
Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno!
Cene živini bodo v pondeljek 16. marca sledeče: Voli in boljše krave:
I. vrsta 5 Din. II. vrsta 4—4.50 Din. III. vrsta 3—3.50 Din. Teleta: I. vrsta 7 Din
II. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi.
Kmečka zveza za Slovenijo.
STRAZIŠČE
Ukradeni zvonovi. Vse mogoče reči so bile Že ukradene, slišalo se pa ni do sedaj še nikdar, da bi bili zvonovi iz zvonika ukradeni. To pa se je zgodilo v resnici zadnji čas ▼ Stražišču pri Kranju. Ob vznožju Šmarjetne h'ore je grad Št. Peter, nekoliko višje pod gozdom na samem pa kapel:; sv. Petru. Oboje je lastnina vlad. svetnika Otona Detole. gru-ščaka v Preddvoru. V zvoniku te kapele sta visela dva zvonova, težka oba okrog 100 kg. Večji z glasom h. jč iz lete. 1752; manjši, z glasom g, iz leta 1532. Zadnji je bil posebno zanimiv vsled svoje starosti in oblike. Napis na njem „Gott dem Hcrrn" priču, da so ga dali vliti luteranski gospodarji gradu Št. Peter. Zvonilo so je z njimi le parkrat v letu. Pred nekaj dnevi je pa opazil oskrbnik gradu, da zvonov ni več v zvoniku; le železni kemblji so še ostali. V bližini so našli dolgo lestvico in vrv katerih so se posluževali neznani uz-moviči. Oboje, lestva in vrv, sta bili ukradeni pri dveh hišah v vasi.
Zakaj nima naša občinska uprava denarja za reveže? Že smo poročali, da je naš občinski odbor lepo gospodaril zadja leta in je pohvalo o tem vzornem gospodarstvu že prejel, čaka le še odlikovanja. Pri nas je mnogo revežev, ki so res potrebni pomoči od občinske uprave in je bilo tudi v lanskem proračunu predvideno več takih mesečnih podpor. Mi ne vemo kaj je to,, da se ti, ki hodijo po to podpore pritožujejo češ, da jim jih župan ne da in dn sc izgovarja, da nimu denarja. Mi javno vprašamo gospoda Župana kam je dal denar, ki je bil v proračunu predviden in odobren za te podpore. Res je to, da je letos zima mila in da je za reveže bilo to milo vreme dobrodošlo — toda tudi v mili zimi je potreben vsakdanji kruh in   ne moro nihče živeti od zraka.
Med občani se širijo lažnjive govorice, da je bivši župan  g. Bašar zapustil  naši občini
Ne razmetlljte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblačil.
Nudimo Vam tri prednosti:
1. dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! Postetite nas brezobvezno in prepričajte sc kar je v Vašo korist!
Prodajalna „TIVAR'% Krati j
Lavti/nr Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Pozabiti ne smerno tudi Balanta. Zelo se je veselil ženitovanja mladega Grašiča in večkrat rekel. ..Takrat bomo še dobre volje." Pa ni dočakal slovesnosti. Pokopali so ga nekaj dni poprej ob zidu kriške cerkve. Tudi on je bil junak posebne vrste.
Grašičev zakon je bil srečen v vsakem oziru. Lenca je imela v starosti mnogo lepše življenje kakor v mladih letih. Ko je pestovala vnučke se je večkrat spominjala tistih strašnih let, ki jih je preživljala kot ujetnica v Bosanskem Brodu, v Sarajevem in v Banjaluki.
Obiščimo ob sklepu naše povesti še enkrat Gutenberg.
Znano nam je, da ga je dal grof Jurij Lam-berg za doto svoji hčeri Anici, ki se je poročila z graščakom Lovrom Paradajzarjem v Tržiču. Ker ni mogel Lovro radi obilice opravkov vedno bivati na gradu, ga je izročil zanesljivemu oskrbniku. Ta je imel poslopja in zemljišči v vzornem redu. Zal, da je prišlo drugače.
Dne 24. marca 1511 je nastal hud potres ter naredil veliko škodo na Kranjskem. Prvemu sunku je sledil 26. marca drugi sunek. V Ljubljani je bila porušena cerkev nemškega viteškega reda s samostanom in vicedomova hiša. Mnoge druge zgradbe so dobile tako hude razpoke, da so jih morali prebivalci zapustiti. Vrh tega se je osem
stolpov, postavljenih ob mestnem zidovju, zvalilo na tla. Na Dolenjskem je bil porušen grad Turjak. Na Notranjskem so veliko trpeli gradovi v Planini, Postojni, in Polhovem gradu. Na Gorenjskem pa so bili zelo poškodovani gradovi: Škof-ja Loka, Stari grad pri Kamniku, Bled, Kamen pri Begunjah, Tržič in Gutenberg. Izmed naštetih je bil posebno hudo prizadet Gutenberg. Ko so druge gradove obnovili, si Gutenberg ni več opomogel. Lovro Paradajzar ga je večkrat popravljal, toda poškodbe so bile tako velike, da je bil grad odločen pogubi. Izpraznili so ga, pobrali raz poslopij nadstrešja in prepustili zidovje vremenskim nezgodam. Gutenberg je dobil od tega časa ime Altgutenberg. ljudstvo pa mu je reklo — ker je menda strašilo v njem — Hudi grad. Tako mu pravijo še danes.
Seveda je strašilo. Pa kako?
Kamenje se je vsled deževja trgalo od zidu in povzročalo grmenje. Ropot je bil najbolj plašljiv ponoči. Včasih se je privalil kak kamen prav do spodaj ležeče vasi Bistrice. Kratko povedano: Ljudstva 86 je polotil strah, ki ga je še povečavalo govorjenje tistih, ki so si predstavljali v domišljiji kdove kakšne hude prikazni. Sploh pa imajo pravljice o zakletih gradovih povsod neko sorodr.ost med seboj.
* *
Večkrat je šel pistelj pričujoče povesti mimo gutenberšikih podrlin in premišljeval, ko mu 5e niso bili znani zgodovinski podatki — kaj se je godilo v davno preteklih časih med ondotnim zidovjem.
„To je Hudi grad" — mu je rekla nekoč stara ženica, ki je prišla po cesti pod razvalinami. „Rad a povem zgodbo o tem gradu, če jo hočete poslušati."
„Le povejte jo" — sem jej odgovoril. „Nobeden ne ve, koliko denarja je zasutega pod to grobljo" — je dejala žena. „Graščaku je bilo ime Jurij, njegovi ženi pa Neža. Zidala sta vsak svojo cerkev. On tole na griču v čast svojemu patronu svetemu Juriju, ona pa tisto, ki stoji na nasprotni višini, v čast svoji patroni sveti Neži. Bilo je bogastvo, da si ga ne moremo predstavljati. Toda kaj se je zgodilo! Njega so odpeljali Turki v sužnost, gospa Neža je vsled žalosti umrla, edina hči pa je zasuta pod temi podrtijami. Pravijo, da se je spremenila v kačo. O kolikokrat sem že šla tukaj mimo in vselej vzdihnila: Bog se usmili njene dušice!"
„fn kaj veste še?" — sem jo vprašal.
„Neko jutro" — tako je nadaljevala — „je šel mežnar k svetemu Juriju na tale hribček dan zvonit. Pri znamenju med cerkvijo in podrtim gradom, je zagledal veliko kačo. Rekla mu je, (.a je zakleta grajska hči in prosila ga, naj jo reši. Za plačilo dobi toliko denarja, da ga ne bo več poželel."
„Žena! to je pravljica, ne verjemite vsega" — sem jej rekel. „Kako bj mogla kača govoriti?''
»Saj je bila kača zakleta grajska hči, in saj je govorila kača iadi v raju, ko je zapeljala prva dva človeka" — je odvrnila žena.
„Torej le naprej"!
»GORENJEC«
STRAN 3
dolg in da je radi tega revizijsko, poročilo tako slabo izpadlo. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je bivši župan g. Bušar zapustil občini znesek 124.788 Din.
CERKLJE
JRZ. priredi članski sestanek v nedeljo 15. marca ob 3 uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Kot govornik bo nastopil tajnik JRZ v Ljubljani gospod Tomazin. Zato je želja odbora, da prav vsak član prisostvuje. Kdor pa še ni član in da želi biti, se bo imel priliko vpisati pred sestankom.
Odbor JRZ sporoča svojim članom, da je v hodniku Ljudskega doma pritrjen nabiralnik dne 10. t. m. Kdor ima kako prošnjo ali pritožbo naj napiše na listek, doda naj svoj podpis spusti v nabiralnik. Vse to bo reševal odbor v svojih rednih sejah.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Naša mladina Prosvetnega društva bo, priredila povodom fantovskega dne na praznik sv. Jožefa slavnostno akademijo. Po pripravah sodeč, bo ta nastop prvenstven z ozirom na notranje prireditve. Saj bo preko 150 mladih prosvetarjev pokazalo da ni v zimskem času sanjalo doma za pečjo, temveč se urilo v vsem, da čim lepše proslavi dan sv. Jožefa, ob enem pa poudari svoja načela. Zato bo tudi dala zadoščenje v verskem pogledu, ko bo jutrunju sv. maša za vse rajne člane društva, pri kateri bo pel naš odlični moški pevski zbor.
Vsa javnost in prijatelji naše prosvetne družine pa bodo podprli to delo naših oračev, ki bodo in ki orjejo ledino na prosvetnem polju.
Radio aparat poceni proda radi selitve iz Kranja. Adresa v upravi.
ŠENČUR
Celodnevno češčenje sv. R. T. pretečeni petek je bil pru/.nik z.a šenčursko faro. Vse je liiteloi ta dan v cerkev; v prvih jutranjih urah k prejemu sv. zakramentov, ob 10 sv. maši in popoldne ob sklepu pa se je zbrala domala vsa župnija. Lepi cerkveni pobožnosti so prisostvovali poleg domačih treh duhovnikov ruvnutelj škofijskih pisarn g. Jože Jagodic, ki je imel pred jutranjo sv. mašo zelo lepo pridigo o vrednosti sv. maše, olšcvski župnik g. Karol Lumpret in trbojski župnik g. Frune Čemažar. Po pomenljivem in potrebnem sklepnem govoru g. trbojskega župnika so bile pete litanije Srca Jezusovega z blagoslovom in Zahvalno pesmijo. Večerni zvon šele je razposlal ljudi na domove z garečo željo, da bi blago in dobro Srce, ki nus ljubi, dalo, mnogo poguma in moči v novem življenju in v novi težnji za njim.
Nesreča nikoli ne počiva. Iz hleva je padel in si zlomil roko 4 letni sinček Cirila Si-tar-ja iz Šenčurja. Petletni hčerki Mubi Jožefa pa je v coklah spodrsnilo na pločniku in si ie zlomila nogo. Oba mula ponesrečenca se nahajata pod zdravniško oskrbo.
Novi pismonoša. S prvim marcem je prevzel službo pismonoče g. Celjer Ivan. S tem je naposled popravljena zadnja krivica, ki so jo temu gospodu ..naklonili" znani napredni,, j»-ničarji".
Cesta od Šenčurja do Kranja je res v zelo obupnem stanju. Apeliramo na merodajne da tudi za to cesto preskrbe vsaj gramoza v dovoljni meri
Zabavna prireditev Piparskega društva. Tako veselega večeru, kakor na pustni torek, že dolgo ni bilo v Ljudskem domu. Piparsko društvo je aranžiralo vesel pustni večer ter
Prva največja urarska in draguljarska trgovina s podružnico na Gorenjskem
Predno s kaj nakupite, ogle te mojo veliko zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in po tovarniških cenah le pri tvrdkl
L LEVIČNIK - urar
KRANJ - JESENICE
Kupujem staro zlato in srebro!
pripravilo, številnim obiskovalcem nekaj prav uspelih presenečenj. Atrakcija večera so bili izvrstni kupleti, ki so jih v največjo zadovolj. nost poslušalcev izvedli naši sosedjie Cerkljani pod vodstvom g. Vomhcrgerja, in s tem kronali celotno, prireditev. Tudi naši igralci so pokazali nekaj prav dobrih moči v dveh eno. dejankah, od katerih je bila ena pod imenom ..Dobro sredstvo" napisana prav za ta večer. Gledalci so se čudili spretnosti nekaterih i-gralcev. Prav dobri se bili: Marjetku (Bitenc Mici), ki je s simpatično lahkoto izoblikovala tip namišljene pol ..frajle'. poklanjajoč vso ljubeznivost drugemu in !tretjiemu snubafčuii Zelo pristen original je podal njen oče Jun-tes (Bulovec Martin), katerem« je tekla be. seda jasno in odločno. Nn odru so se pojavili trije Marjetkini čestilci, od katerih je Zefran-ček že premagal odrske težkoče, dasi je vlekel dejunjic bolj na okorno stran in dul čutiti nesigurnost v nastopu. Komisar je zadovoljil. Moral bi pa biti bolj zdravega humorja, v zunanjosti pa rufinirnn. Študent Žarko ni bil na mestu: iz svojega nastopa je dal čutiti, da mu je kuvalirstvo še neznan pojem. Predvsem ga jie ugonobil ponesrečen kuplet saj je z njim glasno dokumentiral, da bi storil bolje, da se ne loti nehvaležnega posla na vabljivih deskah.
V prav dO|bro voljo je spravila občinstvo druga burka. Posestnik Peter Žeja se odpove po neobičajni pustolovščini hudomušnega vaškega potepuha — pijači in ponočevunju. In ravno s tem je dosežen najvišji moralni uspeh te smešne prigode. Berač Malha (Midior Frane) je posebno prijetno iznenadil z naravnim nastopom, saj je dokazal v brezhibnem dajanju svojo sposobnost. Daleč za njim je bil Zcju (Sekne Jožef), ki nas ni zadovoljil v mimiki in v gestah, šo manj pa v besedah. Mica (gdč. Rabičeva Ivanka) se je dobro razumela na trmasto nrav svojega nepoboljšljivega moža ter gu Izpametovala rafinirano in efektno. Pohvaliti moramo res dobro posrečene figure vseh igralcev, ki so v svojih komičnih vlogah docela ustrezali.
Kakor rečeno, je bil materialen uspeh popoln. Prijetna domačnost je družila vse navzoče v dobrem razpoloženju. Na svoj račun so prišli vsi tisti, ki so to noč zapustili zape-ček in svoj stalni kot in se podali na Piparsko zabavo. Če omenimo še to, da se je točilo prvovrstno vino, ki je še bolj podkrepilo dobro voljo v nekaj urah pozabljenih vsakdanjih skrbi, smatramo, da so prireditelji dosegli svoj namen in bi bilo želeti, da se taka prireditev C|bnovi vsako leto.
TR2IC
Pof je tudi pri nas znana beseda. Ne samo: je bila znana, ampak je šc. Tujci nas včasih malo dražijo in skoro očitajo, da smoi radovedni v Tržiču. Pa ima rodovednost tudi svojo dobro stran. Tako smo si zapomnili zbiranju poedinih oseb, naj bo to na trgu ali v pisarnah ali gostilnah ali bliže kolodvora, ali kjerkoli. Zapomnili smo si ne samo kraje, marveč tudi osebe, pa nuj bodo to svobodnih poklicev ali državni nameščenci; v eivilu ali uniformi. Vedo nuj pof-izvoljenci, da nam ni neznano, kaj je bilo govorjeno pretekli teden. Če sami zdaj ne znajo poiskati rešitve, jim bomo mi skušali pomagati. Le, da koga ne bo bolelo. Tolaži naj j|ih tokrat resnična beseda: Po delu pride plačilo.
Po nasvetu „Gorenjca" je tudi naše Prosvetno društvo sv. Jožefa zaprosilo občinsko podporo. Bomo videli, če bomo uspeli. Prepričala se bo pa tudi javnost, kako se ceni delo najaktivnejšega kulturnega društva v Tržiču. Saj Prosv. društvo sv. Jožefa stalno prireja vsakih 14 dni jkioptična predavanja brezplačno; v igrah pa tudi druga društva ne morejo tekmovati z nami. Če bo potrebno, bomo o priliki objavili statistiko kulturnih prireditev v Tržiču v podkrepilo naših zgornjih trditev. Razume se, da bomo navedli tudi višino podpore.
Igra „Zrtev spovedne molčečnosti" je zelo primerna za post. Zato smo se zelo razveselili, ko smo jo mogli videti na Skalskem odru. Vlogo župnika je vzorno z odgovarjajočo resnostjo in prevdarno modrostjo podal g. Ribni-kar. K igri mu iz srca čestitamo! Če se bo igra ponovila — kakor se sliši, bo v nedeljo po vc-černicah ob pol 4. uri vabimo vse tiste, ki zadnjič niso imeli prilike.
V pondeljek bo zopet predavanje. Kot smo zadnjič gledali zlobno sovraštvo do Katoliške cerkve v Mehiki, tako bodo ta večer na spore-du slike komunističnega življenja v okolici Parizu in požrtvovalni napor katoliških duhovnikov za rešitev delavskih mas iz objema komunizma.
Cesto v Dolino proti Puterhofu po več letih zopet na debelo posipajo. Prav je to, da uboga
(S)
Kaj Š^kih^gr^p^antioif
Gosta sto v skrbeh, ker sta po neprevia%ifč$ popackala namizni prt. Toda gostiteljica, ga* spa Ivanka, se smeji, ker ve, da take in po* j, dobne madeže z lahkoto odpravi iz perila Zla« |V; torogovo terpentinovo milo. Njegova obila in gosta bela pena razkroji in odpravi vsako uma-zanost - in perilo je zopet, kakor da je novo.
25fotf4>#H?aovoTERPENTINQV0 MILO
živina ne bo toliko trpela kakor dozdaj, prav tudi za ljudi, da v blatu ne utonejo.
Večer pred sv. Gregorjem je za Tržič nekaj posebnega. Odrasli in otroci se podajo nasproti Našega doma na Skali in od tam spuščajo v Bistrico iz papirja napravljene hišice s prižganimi svečkami in žaž.go kres. Nabrala se je letos okrog 200 gledalcev. Med hišicami smo opazili letos tudi tovarno, nebotičnik ljubljanski, cerkev in podobno. Pomen te navade je ta: O sv. Gregorju se dan že toliko raztegne, da so od tega večeru dalje delali tržiški čevljarji, dokler je bil dan. Zato so sveče nesli na vodo in jih pogasili.
Malenkosti. Če hočeš zvedeti, kuko se godi voditeljem od JNS, potem poslušaj, katere besede jim delajo veselje in katere   jim srca grenc. Pravijo, da smo rojeni zu srečo, zato bi bili JNS voditelji zelo radi veseli. In kaj jim budi zadovoljstvo? Misel, kdaj bo ta . . . vlada padla. Češ, ko, bomo mi vodili državni voz, bo dobro za narod; točnejše: bo boljše za njih čast in obstoj. Mislili so ob zadnjem atentatu: morda, morda . . . No, pa nič ni bilo. le bla-maža, blamnža. Vsi pošteni ljudje vidijo jasno, da JNS ni za srečo večine, ampak sa sebe, morda še za svoj žep. In vse to bi radi sebi zagotovili, magari z revolucijo. Res, sreča je opoteču. —    In kaj jih draži in razburja? Brez dvoma žalovanje za dnevi, ki so bili, na ušesa jim doni pesem: »Pa nikoli več, pa nikoli več . . ."   Strašno hudo jih pa skrbi zraven še ena beseda, ki se je vsak človek ne boji. In katera? Slovenci je nimamo točne, tujka ce glasi — revizija. Kaj je to,, to vedo naši gospodje sami. Gotovo ne bi bilo prijetno, če bi se pripeljali kakšni gospodje, ki so višji id naših,  in  bi  zahtevali vse knjige občinskega uradovanja n. pr. seznam orožnih listov, listo občinskih dobaviteljev, blngujniški dnevnik in podobno. Tudi, če bi našli vse v redu, nerodno bi že bilo, da ljudje govore: na občini je revizija. Prepričani sm»k da bi gospoda tiste dni ne postajala kaj prida po trgu, kakor je to v navadi pri nas. Še to naj v zvezi s tem povemo: Vsi se pa vendar tudi od JNS ne boje te strašne besede „revizija". Nekateri pravijo Težko bi bilo zdaj koga direktno odriniti. Če pride do revizije, ki se v tako, širokih zakonih, kot jih je izdelala ozkosrčna JNS. ki je pustila izvrševalcu zakona vso prostoist, dobiti kakšen vzrok za razpust pdbora ali vsaj občinske uprave. Sledila bi doba koroisarijata.  A potem bodo prišle volitve, takrat pa lahko kor ga postavimo vstran in zopet   bomo vladali tisti, ki smo imeli vajeti nekoč v rokah pa smo zdaj brez posla. Tako bi bilo složne JNS pri nas konec. Kdor bere, naj razume. „Pre-ljubo veselje, ahhh . . .   kje si doma?"
NAKLO
Prava socialnost. Težko je človeku, katerega zgrabi neizprosna bolezen in ga priklene na bolniško posteljo. Še veliko huje pa je, ako to zadene tov. delavca, ki je odvisen od zaslužka svojih rok. To se je pri nas dogodilo Angeli Teran, ki že tedne in tedne leži v objemu težke bolezni. Nihče ne more slutiti junaštva s katerim prenaša hude bolečine. Domači in njene prijateljice, ji skušajo olajžati težko življenje s tem ali onim. Sama brez zaslužka — brez mesta tudi njena priletna mati. Za težak položaj so izvedele tov. delavke v Jugo-bruni, kjer je bila zaposlena. Pokrenile so med seboj nab. akcijo in te požrtvovalne delavke so nabrale za svojo nesrečno tovarišioo ca. 1.300 Din. Vsa javnost naj o tem več kot socialnem delu našega poštenega tov. delavst/a izve in si ga naj vzame zu vzgled. Od svojih žuljev so odtrgali in dali svoji bližnji. Niso zato prejeli bobneče pohvale — solze hvaležnosti in veselja, ki so se nesrečni tovarišici udrle po uvenelem obrazu — so jim več kot zadosti. Tudi vsa javnost pri nu.s je i veseljem in občudovunjiem vzela ta korak delav-
stva na znanje in mu izreka na tem mestu iskreno zahvaloi
Skioptično predavanje. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo 15. marca ob 3. uri popoldne v stari šoli nadvse zanimivo predavanje o naši zemlji in naših slovenskih rojakih onstran Karavank — na Koroškem. Predavanje bodo spremljale in pojasnjevale številn.e skioptične slike. Gotovo ne boste zamudili ugodne prilike, da vsau po sliki vidite lepoto Koroške. Pazite na točen začetek.
KRIŽE
Igra. Dramatični odsek Prosvetnega društvu priredi v nedeljo 15. t. m. in na praznik sv. Jožefa narodno igro s petjem ..Črna žen«". Vsebina te igre se je odigrala pred več stoletji v okolici Bleda in je še mnogim v spominu, ko je kot povest izhajala v „Domoljubu" Naj si jio gotovo vsakdo ogledu, kajti ne bo mu žal. Da se boste tudi smejali zato bo pa že poskrbel Šteficelj s svojim košem. Rezervirane vstopnice dvignite najkasneje v soboto zvečer do 7. ure v konsumu.
ŠKOFJA LOKA
Strokovni tečaji" naših mizarjev se vršijb že drugo leto v risalnici tukajšnje meščanske šole in sicer za strokovno risanje, za obdelovanje lesa na strojih, in splošni o vezanju lesa in furniranje. Vse te tečaje je dovolila in vzdržuje kr. banska uprava v Ljubljani po svojem strokovnem učitelju g. Kregar Ivanu iz Št. Vida. Za te tečaje se prav posebno zanima g. ravnatelj meščanske šole Sovre, ki poučuje na obrtno nadaljevalni šoli, kjer je uvedel detaljno risanje. Naše mizarje veseli, da imajo v g. ravnatelju svojega prijatelja. Prav posebno pa so hvaležni kr. banski upravi za tečaje, ker se zavedajo, da se jim je treba v današnjih časih dobro izobraziti, da bodo le skrokovnjoški izdelki še vedno imeli odjemalca. Veseli pa so tudi, dla bodo tako mogli na letošnji obrtni razstavi v Šk. Loki pokazati lepe izdelke. Teh tečajev se udeležuje večina mojstrov in pomočnikov. Želimo v teh težkih časih obilo uspehov.
DOBRAVA PRI KROPI
Prosvetno društvo : V nedeljo dne 1. marca je naše društvo obiskal podpredsednik „Prosvetne zveze" g. dr. Česnik iz Ljubljane. Po 9. sv. maši je imel zanimivo predavanja: „Cerk-v in prosveta". Skoro je bila premajhna soba pri Debeljaku, katero so napobili Člani in z vso pozornostjo poslušali predavateljevo izvajanje. V zelo jasnih in jedrnatih besedah je g. predavatelj podal zgodovinski razvoj in vpliv cerkve na gospodarski in kulturni napredek človeštva. Posebno je povdarjal, da je treba mladino pritegniti v krog društva, ker mladina je tista v kateri vre živahnost, — želj* poi delu za boljšo bodočnost. Dalje nam ;e povedal naloge in potrebe Prosvetnih društev, da so vedno v skladu s krščanskimi načeli in z željo, da bo naše društvo dobro napredovalo je k i ,i iC a I dobro uspelo predavanje. Po končanem predavanju se mu je predsednik društva zahvalil za njegovo požrtvovalnost, posebno, kar se je še v tako slabem vremenu potrudil in nam podal smernice našega bodočega dela. Nato je predsednik povdarjal, la je prva naloga in cilj društva: svoj prosvetni dom! O tem se je razvila živahna debata i smo se vsi kakor eden strnili v idejno zamisel, du sčasoma postavimo svoje ognjišče, kar > bil tudi temelj za pravo društveno delovanje.
VELESOVO
V sredo, dne 4. marca smo dobili norega župnika preč. g. Franca Pfajfarja, ki je bil dose-daj 10 let župnik v Št. Gothairdu v moravSki dekan i j i. Za sprejem novega g. župnika se je
Vljudno sporočamo, da je dospela velikanska izbira najmodernejših kamgarnov za moške obleke
v vseh barvah po reklamnih cenah od Din 60-- do 14Ga-.
Velika Izbira ostankov od Din 3-4*50, Naglavne rute od Din 4*50 dalje.
Čudežna moč naših reklamnih cen - vse k nam hiti - zato pridite tudi Vi.
Priporoča se tvrdka Logar & Kalan, rnanufakturna zaloga Srečko Vidmar, Kranj.
in
STRAN 4
»GORENJEC«
slovesno pripravila vsa naša župnija. Od farne meje do župne cerkve je stalo ob cesti polno visokih mlajev, na Trati lep slavolok, krasno, pa je bilo okrnjene pročelje Daše župne in romarske cerkve. Pred cerkvijo cela vrsta ponosnih mlajev z državnimi in papežkimi zastavami, v sredini pa veličasten slavolok z napisom in poln zelenju in cvetja. Bil je lep spomladanski dan. Poln svetlobe in toplote, kakor nalašč za tako slovesnost. Nekoliko pred tričetrt na deseto uro se je novi g. župnik pripeljal v spremstvu svojih duhovnih tovarišev iz moravške deka-nije. V Cerklje so mu šli nasproti velesovški fantje na okrašenih konjih in ga spremili na poti v župnijo. Pred farno cerkvijo pa se je zbrala vsa nas« župnija in tudi nekaj okoličanov smo oipazili. K sprejemu je prihitelo tudi večje število duhovnikov iz domače dek.i-nije. Pred slavolokom je pozdravil novega župnika med drugimi predsednik občine g. A. Uinnik. Po sprejemu pred cerkvijo se je vršila slovesna služba božja, pred katero je predstavil župniji novega župnika kranjski dekan g. Skerbec, ki je v svojem govoru predvsem priporočal ljubezen župljtmov do svojega župnika. Po slovesni službi božji so se predstavili novemu g. župniku odličnejši fa-rani. Posebno omenjamo, da se je sprejema udeležila tudi tukajšnja osnovna šola s svojim učiteljstvom in je bila tako ob tej p'iliki zbrana res vsa župnija. Bog daj novemu g. župniku mnogo božjega blagoslova med nami.
TRBOJE
Samostanski lovec. Lepo spomladim vreme je privedlo mnogo ljudi v našo vas 8. marcu popoldne. Vsi so hoteli videti uprizoritev na novo prirejene igre ..Samostanski lovec".
Člani in članice Prosvetnegu društvu so se pa tudi potrudili, da so nudili obiskovalcem res dovolj pravega užitko. saj so napeto sledili razvoju posameznih prizorov in slik. Škoda, da ni moglo pozorišče sprejeti vseh, ki so prišli od raznih strani. Mnogo jih je odšb ker niso našli več prostora na velikem dvoj-■en podu pri Kocjanu, ki je bil ta dun spremenjen v pravo društveno dvorano s primerno odgovarjajočim odrom nad katerim je gledal po ljudeh „oče prosvetnega dela" naš nepozabni Dr. Ev. Krek — s slike.
Ponovitev igre v nedeljo 15. marca ob 3. uri popoldan. Da se tako omogoči raznim obiskovalcem, ki pa žal niso mogli biti navzoči pre-tečeno nedeljo radi pomanjkanja prostora, se je društvo odločilo, da to igro ponovi prihodnjo nedeljo. Torej na svidenje! Pa pridite v obilnem številu pravi prijatelji vsega dobrega in plemenitega na polju naše prasvete. Ne bo vam žal! In položite vsak po svoji moči malenkosten dar za novooživljeno društvo, ki >i je postavilo cilj — lastnega prosvetnegu doma, da ga tudi res kmalu doseže. Zrno do zrna pogača — kamen do hmna palača. Vse iz nesebične ljubezni do bližnjega in po geslu izraženem v igri sami: Ljubezen za ljubezen.
VINA
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Šport
Strelske vaje s flobertovkami se vršijo, kakor že objavljeno vsak četrtek zvečer, do nu-daljnjega. Ako pa je ta dun praznik, se vrši prejšnji večer. Zaključno streljanje lx) na dan 16. aprila t. 1. zvečer, na istem mestu. Program se bo sporočil še pozneje. Pričetek tekmovalnega streljanju se pa prične že z 12. t. m. zvečer (pri ..Zlati ribi"), na to opozarjamo vse moške in ženske člane ter cenj, goste in prijatelje strel, športa. Pri vsakem tekmovanju se delijo nagrade, a višina točk bo odločilna pri zaključnem streljanju. Čim večkrat kdo doseže vse točke, tem sigurneje bo dosegel prva mesta. Zato se vsakogar vabi, da pride poskušati svoj« srečo in naj pripelje vsaj po enega prijatelja s seboj. Nikomur ne bo žal.
KMETIJSTVO
Občni zbor Kmetijske^ okrajne zadruge v Kranju.
Dne 24. II. se je vršd redni občni zbor Kmetijske okrajine zadruge. Velika dvorana hotela ,Stara pošta" je bila polna članov, kar je dokaz, da je zadruga velika orgunizaciju najboljših in zavednih zadrugurjev.
Ob 11. uri je otvoril predsednik gospod Lov-rO Novuk občni zbor.
Isti je poročal o razvoju in delovanju za-dfruge, a velikem in stalno naruščujočem številu članstvu, kar je najboljši dokaz, du je zadruga koristna in da članom vsako leto Xpovči skoraj ves pridelek.
Gospod Anton Umnik je poročal v imenu nadzorstva, da jie v pretečenem letu ponovno kontroliralo knjige in blagajno iu našlo vse v najlepšem redu.
Nato je podal gospod ravnatelj obsežno in izčrpno poročilo o delovanju in prometu, iz česar je ruzvidno, da se zadruga vedno bolj razširja in sicer na solidni in trdni podlagi. Četudi so bila skrbi polna leta in posebno uspešno vnovčevanje tuko velike množine poljskih pridelkov v v.c 5 let trajajoči gospodarski krizi ni bilo lahko, je vendar zadruga šla pre-ko vseh težkoč, to pa je bilo izvedljivo le, ker je delala skupno z načelstvom, nadzorstvom in ravnateljstvom. Gospod ravnatelj konstati-ra, da ni dobil za zadrugo od oblasti niti dinarja podpore. Kljub ponovnim prošnjam nam tudi za poskuse z novimi semeni ni bila podeljena nobena podpora.
Zadrugu je vsako leto izvažala v Italijo večjo množino fižola in zelju. Začetkom novembra lunskega leta jo prejela zadruga naročilo n\ večjo količino krompirju zu Italijo, kar se seveda ni efektuiralo, ker so stopile sankcije v veljavo, vsled česar je Italija v protiukrep prepovedala uvoz našega blaga.
Poročal je tudi o poskusih s krompirjem in fižolom in priporočili, katere vrste krompirja in fižola nuj letos sadijo. Krompir .Jubel" ni priporočal, ker za to vrsto ni kupcev in se skoraj nikjer ne obnese. Pravtako naj se v tisti hiši. kjer je ..Rožnik" ne sadi več „Volt-mana", ker ta vrsta krompirja popolnoma degenerira ..Rožnik". Priporočal je pravilno in izdatno porabo umetnih gnojil, posebno za krompir. Posebno, se je obnesel „Nitrofoskul".
Skladišče v Medvodah se vkljub številnim članom v tem okolišu ne more odpreti, ker jo pomanjkanje gotovine. Pripravlja se vnovčevanje sadja.
H koncu je podal še nekaj zanimivih primerov o lepem uspehu vnovčevalnih zadrug v inozemstvu, iz česar je razvidno, da so naše vnovčevulne zadruge še takorekoč v razvoju.
Gospod Križnar Tomaž je z zadovoljstvom konstatiral tako veliko udeležbo članov, ter jih označil kot sto procentne kmete in pozval še ostale kmete nuj se organizirajo pri zadrugi. Na gospode poslance ne moremo nič računati, da bi stOirili kaj koristnega za našega kmeta, zaito si moramo pomagati sumi. Navajal je tudi slučaj hrvatskih kmetov, ki se zelo močno organizirajo in imajo že tudi uspehe. Gospod Anton Umnik je govoril, da je težko, ker še noben režim ni bil dejansko naklonjen naši zadrugi, zato je potrebno, da se mi kmetje zberemo okrog njp. Gospod Joža Burgur je v svojem govoru povdarjal, da je vsa krivda le na kmetih, ker so vedno še premalo zavedni in skupni. Zato se moramo mi kmetje zbruti v krogu zadruge in jo v vsakem slučaju podpreti.
Bilanca za leto 1935 se je dobesedno prečitala in obrazložila nakar je bila enoglasno odobrena.
Pri nadomestilnih volitvah so bili izvoljeni trije novi odborniki. Nadzorstvo je bilo ponovno izvoljeno.
Pri nudaljni debati je bila predložena resolucija, katera je bila enoglasno sprejeta. Zahteva sledeče:
1. ) Takojšnjo odpravo sankcij in obnovo trgovske pogodbe z Italijo.
2. ) Odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zadruga vsled sankcij.
3. ) Ker je zemlja zelo izčipana, kmetje pa niso v stanju nabaviti si najnujnejše količine umetnih gnojil, nuj se podeli zadrugi primerna podporu za ceneno nabavo umetnih gnojil.
Gospod Zamik je tudi predlagal, naj bi se na Dolenjskem ustanovila taka zadruga, kakor je nuša, ker morajo v jeseni tam kmetje dati krompir pod ceno (50 par) in nam s tem zelo konkurirajo.
H koncu se je gospod predsednik zahvalil za številno udeležbo z apelom, naj se med kmeti agitira, da se vsi včlanijo.
Gnojenje z domačimi fosfati najcenejše.
Narodno gospodarstvo vsake dTŽavc nujno zahteva, da se izkoriščajo in uporabljajo dc-mače surovine kajti razvoj našega gospodur-stva, zlasti v kmetijstvu, ki dandanes za svoje pridelke žal ne doseže zadostnih cen in z izkupičkom teh pridelkov niti ne pokrije kitnih stroškov, veleva brezpogojno znižanje cen industrijskim proizvodom, da se spravijo njih cene v sklad z manjšimi cenami za kmetijske pridelke.
Dočim- smo morali v prejšnjih letih vse surovine za fabrikacijo fosfatnih gnojil uvažati iz inozemstva (Severne Afrike) so se pred kakšnimi 4 leti odkrila v severni Dalmaciji (mod Kninom in Obrovcem) fosfatna ležišču, ki jih izkorišča domaču kemična tvornica in proizvaja iz teh domačih surovin novo, fosfatno gnojilo, ki se imenuje ..fosfatna žlindra", in ki vsebuje 18 — l<)0/o celotne, okoli 10% v citro-nevi kislini in 6°/o vodotopne fosforne kisline. ,
Pri dosednj izvršenih praktičnih poiskusih se je izkazalo, da se to gnojilo odlično obnese zlasti pri gnojenju travnikov, kuterih donos se zviša za «koli 75 — lOC/o pri prvi košnji 1 in za 60 — 80% pri otavi. - Fosfutnu žlindra prinuša pa tudi izvrstne uspehe pri gnojenju
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi-dovdansko cesto št. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več let trgovino s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tudi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popraviia vseli vrst kmetijskih strojev. -— Nadalje izvršujem razno struženje kovin, autogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela.
Bifene Ivan
splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d.
KRANJ, Vidovdanska c. 11.
{poleg gimnazije)
vinogradov, ker j>ača odpornost trto proti raznim škodljivcem in trtnim boleznim. Samo ob-sebi umevno je fosfatna žlindru koristnn tudi za vse druge rastline.
Ker odtegujemo zemlji z vsako žetv;io nekaj fosforne kisline, te najvažnejše hrunilne snovi za vse rastline, moramo odvzeto fosforno kislino zopet vrniti v primerni obliki in količini. To pa storimo najbolje z izdatnim gnojenjem zemlje s fosfatno žlindro,. Brez dvoma je torej, da je fosfatna žlindra v vsakem oziru priporočljivo umetno gnojilo zbisti pa radi ugodne cene, ki omogoča vsakemu kmetovalcu in vinogradniku nje uporabo, ki mu prinaša ob malih stroških največje koristi.
Rry o  najprimernejša darila za vsako-*C 3 gar se dobi v priznano solidni prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem
i Rangas
lil H L I 06LHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača0'50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce! Otomane, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
DRŽAVNI URADNIKI ]
Legitimacijskc slike za uslnžbenski list izvršuje s popustom do 18. aprila
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik)
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Prodam 2000 — 3000 kg slame, Zaplotnik Frančiška, I.etence Golnik.
Kupim knjižice Mestne hranilnice v Kranju v znesku 15.000.— Din. Naslov v upruvi.
Stanovanje, štiri sobe, kabinet, shramba, predsoba, klel in kos vrta se takoj i dda. Naslov v upravi.
Štular Tomaž Srakovlje 2 ima tako lepo vzgojene visoke stebelne jablane da takih že dolgo nisem videl in jih vsakomur toplo priporočam Zirovnik Janko.
V Kranju je bila izgubljena večja vsota do-narjn. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi listu.
Učenko poštenih staršev sprejmem v modno trgovino. Naslov v upravi.
Kranj
Za bližajoče velikonočne praznike sem dobil veliko izbiro novih predmetov, ki so Vam stalno na ogled v trgovini, kakor: ure, zlatnina, namizni okraski, bleikristall. jedilno orodje v srebru in chromu i. t. d. Izvršujem strokovno, pod garancijo popravilo,
ur, zlatnine, očal itd. Velika zaloga vse optike!   —   Zlato in srebro kupujem po konkurenčni ceni.
Za Vašo deco o-bleke v veliki izbiri in nizki ceni pri
Albin u Jazbecu v Kranju
Moško obleko dobite že za 195 din. Pridite in
prepričajte sel
Priporoča s«
A. Jazbec, Kjranj
Pozor mizarji!
Ugodno na prodaj: Vezalnobrusilni in čistilni
(Bandschleif- und Abputz-masehine) „FULDA"
160 cm dolžine, 80 cm širine, 2 izložbena okna 215 x 145 cm kompletna s šipami.
Peter Kuhal- Branj
Vsak  napreden kmetovalec mora vedeti, da je
FO S FATN A Ž LIN DR A
najcenejše fosforno gnojilo
Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fosfornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmetovalci bomo naši, po fosforju gladni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo in sicer
Fosfatno žlindro
ki jo proizvaja iz domačih slrovin Tovarna KEMIČNIH IzbfeLKbv v Hrastniku d. d.
In njena podružnica CBL.nE
Vedno v zalogi pri kmetijskih zadrugah in vseh večjih trgovcih.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarnu Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.