528 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
bilo ote‘eno prizadevanje po ponovni vzpostavitvi koprske {kofije, do katere je nato tudi pri{lo; spor
glede desetin v Izoli pa se je vlekel {e v 14. stol.
Za konec tega prikaza ostane le {e opozorilo, da je diplomatarij, v katerem so objavljene listine
samostana Sv. Marije v Ogleju, del {ir{ega projekta, katerega cilj je v kon~ni fazi diplomatarij oglejske-
ga patriarhata, katerega oblika pa na tej stopnji preddel {e zdale~ ni dokon~no jasna in fiksirana. Diplo-
matarij je iz{el kot drugi zvezek knji‘ne serije »Vorarbeiten zu einem Urkundenbuch des Patriarchats
Aquileia« v sklopu publikacij Zgodovinskega in{tituta pri Avstrijskem kulturnem forumu v Rimu in v
zalo‘ni{tvu Avstrijske akademije znanosti. V isti seriji in pri istem zalo‘niku je pred natan~no dvajseti-
mi leti (1985) iz{el tudi prvi zvezek omenjeniih preddel. Tudi tega je pripravil Reinhard Härtel in v
njem objavil listine samostana v Mo‘acu v Kanalski dolini do 1250 (Die älteren Urkunden des Klosters
Moggio (bis 1250)), slovenski zgodovinarski javnosti pa ga je tudi takrat v Zgodovinskem ~asopisu 45
(1991) predstavil tu podpisani. Prof. Härtlu smo lahko hvale‘ni za oba zvezka in za ‘e opravljeno delo,
‘e vnaprej pa se veselimo tudi novih objav s podro~ja, ki jih je institucionalno pokrival oglejski pa-
triarhat, pri ~emer sem prepri~an, da nam do naslednjega zvezka ne bo potrebno ~akati novih dvajset
let. Kolikor sem namre~ informiran, se ‘e pripravlja izdaja starej{ih listin samostana v Beligni kot tudi
edicija dr‘avni pogodb (pacta) med oglejskim patriarhatom in bene{ko republiko za obdobje 880–
1254. Za objavo so po zaslugi Güntherja Bernharda (prav tako z gra{ke univerze) ‘e dve leti priprav-
ljene tudi listine oglejskih patriarhov, ki se nana{ajo na slovensko ozemlje, kot tudi listine za Sti~no in
Gornji grad (vse do 1251). Delo bi moralo iziti pri nas, v Sloveniji, a le‘i na ‘alost zaradi nerazume-
vanja, pa tudi nenaklonjenosti tistih, ki so bili za objavo odgovorni, {e vedno v predalu.
Peter [tih
Kim M. Phillips, Medieval Maidens. Young Women and Gender in England, 1270–
1540. Manchester and New York : Manchester Medieval Studies, 2003. 246 strani.
Je ‘e res, da so knjige in razprave, ki obravnavajo do zadnjih nekaj desetletij povsem zanemarjeno
zgodovino ‘ensk, v zadnjem ~asu precej {tevil~ne, pa kljub temu problema srednjeve{kih »pubertetnic«
{e ni bilo zaslediti. A sedaj se je pred nami zna{la izjemno zanimiva in lahko berljiva knjiga o dekletih
v srednjem veku v Angliji, ki je rezultat nekajletnega raziskovanja predavateljice zgodovine na Univer-
zi Auckland, Kim M. Phillips. Knjiga je namre~ avtori~ina dopolnjena in nekoliko prirejena doktorska
disertacija.
Rde~a nit te raziskave je mlado dekle, sicer {e neporo~eno, a spolno ‘e povsem razvito, ki ni ve~
otrok, pa vendar tudi odrasla oseba ne. To je bil ~as dekli{tva, v katerem se je moralo mlado dekle
nau~iti svojih ‘enskih vlog. Te vloge so se kajpada razlikovale od enega dru‘benega sloja do drugega.
Po drugi strani pa so bila dekleta v najstni{kih letih v angle{ki kulturi poznega srednjega veka podoba
idealne ‘enske. Ta popolnost in idealizacija mladega neporo~enega dekleta seveda ni veljala samo za
srednjeve{ko Anglijo.
Dejstvo, da virov za tak{no temo ni lahko najti, saj so zelo razkropljeni in jih je potrebno iskati na
vseh mogo~ih koncih, je vsakomur, ki se je kdaj ukvarjal s problematiko ‘ensk v srednjem veku, {e
kako znano. Tudi Kim M. Phillips je svoje dokaze iskala povsod, in sicer med vsemi dru‘benimi sloji,
tako na pode‘elju kot v mestih. Med tipi~nimi »zgodovinskimi« viri so ji na pomo~ med drugim prisko~ila
sodna poro~ila, zapiski iz gra{~in, civilne uredbe, ra~uni iz gospodinjstev, potopisi, viri cerkvenih do-
stojanstvenikov, dru‘inska korespondenca in razni viri o vajeni{tvu. Kjer je pisala o starosti, ki je velja-
la za polnoletnost in starosti, ki je bila primerna za prejem zakramentov, se je zatekla k teolo{ki litera-
turi. Ob tem je upo{tevala tudi medicinsko in znanstveno literaturo. Zelo pomembno vlogo je imela
pou~na oziroma didakti~na literatura, ki je bila namenjena u~enju lepega oziroma primernega vedenja
mladih deklet. Analizirala je {e pobo‘no literaturo, predvsem hagiografija, ki je opisovala ‘ivljenje
devi{kih mu~enic.
Prvo poglavje nas popelje med klju~ne atribute, s katerimi je bilo dekli{tvo v srednjem veku opre-
deljeno. V grobih potezah se seznanimo z mejami razli~nih razvojnih stopenj mladih deklet. Vidimo
torej, s katero starostjo je majhna deklica postala mlado dekle in kdaj je to fazo odra{~anja zapustilo in

529 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
postalo odrasla ‘enska. Vendar si ne smemo predstavljati, da se je ta prehod zgodil ~ez no~ in seveda
tudi nobenega posebnega rituala ni bilo. Medicina, pravo in literatura so namre~ smatrali (vsaka s
svojimi argumenti), da deklice, stare od dvanajst do petnajst let, niso ve~ otroci in da so ‘e dovolj zrele,
da prevzamejo nekoliko ve~ odgovornosti. Najpogosteje je bilo to povezano z menstruacijo, saj so
deklice svojo prvo menstruacijo dobile ravno med dvanajstim in petnajstim letom. Takrat pa se ni
za~elo spreminjati zgolj njihovo telo, temve~ so tudi mentalno postajale bolj zrele. Kot rezultat tega so
jih star{i, ko so dosegle dolo~eno starost, dajali na slu‘enje ali v vajeni{tvo. Pa tudi cerkev je bila
mnenja, da so mlada dekleta takrat ‘e primerna za prejem zakramentov. Ni~ druga~e jih niso obravna-
vale niti oblasti, saj so bile kazni za kriminalna dejanja druga~ne za njih kot za dekleta izpod te starosti.
Potemtakem bi se zdelo logi~no, da so dekleta fazo odra{~anja zapustila s poroko. A, {e zdale~ ni
bilo tako, saj so se v srednjem veku poro~ali ‘e zelo zgodaj. Predvsem je bila to navada pri plemstvu,
kjer so se mlade plemkinje poro~ile kaj kmalu po, ali pa tudi ‘e pred starostjo, ki je bila po kanonskem
pravu primerna za poroko. In ponavadi se je poroka izkazala za nezanesljivo izhodi{~no to~ko iz dekli{tva,
saj sama poroka {e ni pomenila zrelosti in odraslosti.
A kljub temu, da v tedanji dru‘bi mlado dekle {e ni veljalo za povsem odraslo ‘ensko, je bilo njeno
telo simbol ‘enske popolnosti. Podobe device Marije in ostalih mu~enic so bile vedno prikazane s
telesom mladega dekleta. Pa to ne glede na to, za katero obdobje njihovega ‘ivljenja je {lo (smrt,
vnebovzetje, kronanje).
Dekli{tvo je bilo ~as, v katerem je deklica spolno dozorela, a {e vedno ni smela biti spolno aktivna.
Mo{ki so jo lahko ob~udovali in si jo ‘eleli, vendar je morala ostati neomade‘evana. ^e ‘e ne v imagi-
narnem, je dekli{tvo v realnem ‘ivljenju vsekakor predstavljajo prehodno obdobje, v katerem so se
mlada dekleta {ele u~ila, kako postati ‘enska. O tem kakor tudi o samem na~inu u~enja, u~iteljih in
razlikah, ki so se pojavljale med razli~nimi dru‘benimi sloji, pa spregovori drugo poglavje. Za ve~ino
deklet je bilo to obdobje priprava na zakonski stan. Potrebno se je bilo nau~iti, kako postati koristna in
aktivna, a predvsem ubogljiva ‘ena. Izobrazba deklet v srednjeve{ki Angliji je v poglavitni meri stre-
mela k temu, da je ustvarila ‘ensko kot koristni drugorazredni spol.
^eprav se je izobrazba deklet razlikovala od enega dru‘benega stanu do drugega, je bil na~in po-
dajanja znanja vsem slojem skupen. U~enje je namre~ najve~krat potekalo ustno. Najpogosteje je bila
dekletova u~iteljica njena mama ali kak{na druga ‘enska, a tudi vloga mo{kih klerikov, dru‘inskih
~lanov in delodajalcev ni bila zanemarljiva. Od tekstov, ki so jih mlada dekleta lahko brala in so bili
vklju~eni v njeno vzgojo, so pri{li v po{tev teksti o lepem vedenju, ljubezenska literatura, ‘ivljenjepisi
svetnikov, liturgi~ni in pobo‘ni teksti, pogodbe o vajeni{tvu, pridige in molitve. Iz teh knjig so se mlada
dekleta nau~ila predvsem lepega oziroma bolje re~eno primernega vedenja. Za dekleta se je spodobilo,
da so bila mol~e~a, da je bila njihova dr‘a pravilna in da so se pojavljala le na mestih, ki so bila za njih
primerna. Po vsej verjetnosti so znala pisati le dekleta visokega plemstva, medtem ko so predstavnice
ni‘jega plemstva in me{~anstva ve{~ino pisanja obvladale le za silo in kolikor so to potrebovale. Prav
gotovo pa dekleta ni‘jih slojev (obrtnikov in kmetov) pisati sploh niso znala, saj niti niso imela pri-
lo‘nosti niti potrebe, da se pisanja nau~ijo. Vsekakor je potrebno na tem mestu izvzeti tista mlada
dekleta, ki so jih dali v uk k pisarjem.
A, ni se bilo potrebno nau~iti le tega. Ve~ino mladih deklet, {e posebej tiste ni‘jega stanu, je bilo
potrebno nau~iti delati. A delo ni bilo rezervirano samo za ni‘ji sloj, saj so tudi dekleta ni‘jega in
visokega plemstva pogostokrat vstopila v svet slu‘enja. Njihovo delo seveda ni zahtevalo velikega
napora (kar je te‘je trditi za dekleta ni‘jega sloja), a je bilo kljub temu izjemno pomembno pri obvaro-
vanju ali mogo~e izbolj{anju njihove lastne oziroma dru‘inske gospodarske in dru‘bene pozicije. @en-
sko delo je veljajo za manj vredno, bilo je slab{e pla~ano in potrebno zgolj kot pomo~ mo{kemu delu.
Od ‘enske se je pri~akovalo, da se ne bo posvetila le eni vrsti dela, temve~ je morala navadno opravljati
ve~ del hkrati, na primer tako presti kakor skrbeti za otroke. Zatorej je bilo mlado dekle potrebno
nau~iti, da so njena opravila, sicer res nujna, a {e vedno ne tako pomembna in naporna kot mo{ka.
Plemkinje so ta ~as, namenjen delu, pre‘ivele stran od svojega doma. Navadno so jih star{i dali na
kak{en drug dvor. Tukaj niso predstavljale le dru‘bo dvorni dami, temve~ so se marsi~esa nau~ile. To so
kasneje, ko so se poro~ile zagotovo tudi potrebovale. Tako so se u~ile kuhanja, predenja, {ivanja, krpa-
nja, pranja perila in posteljnine, ~i{~enja krzna, vzdr‘evanja vrtov z zelenjavo in ro‘ami ter pripravljati
zdravilne napitke in kozmetiko.

530 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Veliko zgodovinarjev je trdilo, da so dekleta v puberteti predstavljala v angle{kih srednjeve{kih
mestih in na pode‘elju zelo viden in pomemben sestavni del gospodarskega ‘ivljenja. Dru‘ine in delo-
dajalci naj bi namre~ videli veliko prednosti v najemu poceni, neizku{ene in neorganizirane delovne
sile. Mlada dekleta v mestih in na pode‘elju naj bi na ta na~in u‘ivala veliko ve~jo stopnjo neodvisnosti
(pravno in gospodarsko) in samoodlo~be, kakor pa poro~ene ‘enske. Kim M. Phillips pa trdi, da se ne
gre prenagliti s tak{nimi optimisti~nimi trditvami in jih z novimi dokazi zavr‘e.
Glede na to, da je velika ve~ina mladih deklet, tako revnih kakor bogatih, ‘ivela v pri~akovanju
poroke in nara{~aja, je v ~asu njenega dekli{tva seksualnost zagotovo igrala izjemno vlogo. S to temo
se seznanimo v ~etrtem poglavju, kjer avtorica podrobneje preu~i naravo seksualnosti, ki so jo v sred-
njem veku predpisovali mladim dekletom, meje dovoljenega oziroma nedovoljenega obna{anja in pri-
lo‘nosti za prehod teh mej, ki so jih pubertetnice dobile s spogledovanjem in domi{ljijo.
Seksualnost je bila v srednjem veku strogo nadzirana in omejena. Po eni strani je tedanja dru‘ba
te‘ila k temu, da mlada dekleta ne bi imela spolnih odnosov, a kljub temu spolnost ni bila popolnoma
izvzeta iz dekletovega ‘ivljenja. Tudi tukaj so se seveda pojavljala razlike med dru‘benimi sloji. Sek-
sualnost deklet visokega plemstva ni bila ‘e vnaprej zatirana in prepovedana. Mlade plemkinje so namre~
na razno raznih dvornih zabavah (pojedinah, vite{kih turnirjih) predstavljale simbol po‘elenja in lepo-
te. Kajti dekleta vseh dru‘benih slojev so u~ili, da ne smejo samo hrepeneti, ampak morajo biti tudi
same predmet po‘elenja. Ob tem pa so se morale {e kako zavedati, da resni~ne seksualne namene lahko
gojijo le do mo{kih, ki so bili vi{je na dru‘beni lestvici oziroma istega dru‘benega stanu kot one. Svoji
domi{ljiji o spolnosti in ostalih ‘ge~kljivih temah so lahko dale prosto pot ob prebiranju ljubezenske
literature in starih francoskih pripovedk v verzih.
Dekleta bogatej{ih kmetov in obrtnikov so s strani dru‘ine, delodajalcev in dru‘be do‘ivljala veliko
ve~ji pritisk glede vzdr‘nosti in prepovedi spolnosti s fanti vi{jega dru‘benega ranga. Zaradi pomanjkanja
virov pa ne moremo ugotoviti, kako so mlada dekleta, ki niso pripadala dru‘beni eliti, spoznavala
alternativo k predpisanim normam. Prav gotovo so tudi one poslu{ale in pripovedovale opolzke zgodbe,
umazane {ale in pele pesmi o prepovedanih spolnih odnosih.
Nedvomno je pri temi, ki jo obravnava ta knjiga, zelo pomembno, ~e spoznamo ‘ivljenja mladih
deklet tudi z njihovimi o~mi. To se pravi, da poi{~emo tak{ne vire, ki so nastali direktno od njih oziro-
ma vsaj malo razkrivajo njihov pogled na odra{~anje. Glede na to, da je med srednjeve{kimi viri ‘e tako
ali tako te‘ko najti kakr{nekoli glasove ‘ensk, pa je glasove srednjeve{kih deklet {e toliko bolj. Avtorica
knjige o mladih dekletih v Angliji je na{la nekaj pisem in skozi njih sku{ala bralcu pribli‘ati svet,
kakr{nega so videla odra{~ajo~a dekleta. Vidimo, da se je mlada plemkinja Anne Basset {e kako dobro
zavedala svojega stanu, saj je pisala domov svoji mami, naj ji po{lje {e ve~ denarja, da si bo lahko
kupila primerno obleko. Margery Brews pa si je od vsega najbolj ‘elela poroke in je v pismih svojemu
bodo~emu mo‘u izkazovala, kako dobra in predana ‘ena bo.
Knjiga je vsekakor polna izredno zanimivih spoznanj in bo nedvomno pritegnila vsakogar, ki se
zanima za teme kot so ‘enska zgodovina, zgodovina odra{~anja oziroma zgodovina ‘ivljenjskega cikla,
zgodovina vzgoje in seksualnosti v srednjem veku.
Mojca Kova~i~
Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine: 1717, september 18., Dunaj. Transkripcija, prevod
in spremno besedilo Aleksander @i‘ek. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. XIII + 94 strani in faksimile.
Lu~ sveta je zagledala kriti~na objava privilegijske knjige mesta Celja, v slovenskem prostoru ene
mlaj{ih po nastanku (1717) in po najzgodnej{em vsebovanem privilegiju (1451), po sicer{nji vsebini in
izpovedni vrednosti pa zagotovo ene dragocenej{ih. Podobne kategorije bi lahko aplicirali tudi na njeno
faksimilno izdajo, ki sta jo podprla Mestna ob~ina Celje in Ministrstvo za kulturo. V primerjavi z
drugimi zgodovinskimi slovenskimi mesti in {e posebej s tistimi, ki tak naziv upravi~eno nosijo {e
dandana{nji, je Celje dobilo izdajo svojih mestnih privilegijev med zadnjimi, a se z njo po razko{nosti
ne more meriti nobena druga. Objavo celjske privilegijske knjige sestavljata namre~ dva dela: faksimile
Karlove potrditve dotlej izdanih svobo{~in ter dobrih sto strani obsegajo~ zvezek transkribiranega in