PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XLI. št. 154 (12.186) Trst, sreda, 17. julija 191 £ i. '5 z c. j—5. •v-*. z V"1. 5 l 559 inije) ^3 Premier Nakasone prispel včeraj v Rim Uradni pogovori Italija - Japonska RM Japonski ministrski predsednik Yasuhiro Nakasone je prispel ceraj popoldne na dvodnevni uradni obisk v Italijo. Na letališču Ciampino ga je pričakal predsednik vlade Craxi, nakar sta skupaj pregledala častno na AP)- Uradni pogovori so se začeli med samima pred- amkoma ob 18. uri v palači Chigi, nakar so se nadaljevali med širšima in p’ac,Plma ’ ,z italijanske strani so se pridružili ministri Andreotti, Capria ranelli, z japonske pa pristojni ministri in funkcionarji. os('lm° pozornost so seveda namenili vprašanjem večjega japonskega ok°za, ki naj uravnovesi trgovinske bilance z Italijo in EGS in v tem va 'rU r razv°j11 tehničnega in proizvodnega sodelovanja med obema drža-rTlfv|a' Craxi in Nakasone sta tudi izmenjala mnenja o vseh najbolj perečih r.T/i nartK nii' vprašanjih, od odnosov ZDA - SZ, do pomoči državam v zasedìv. ^ ^laz 113 Bližnjem vzhodu, v Kampučiji, vojne Iran - Irak in vica ^ ^Igamstana. Nakasone je tudi povabil italijanskega predsednika e’ naj kmalu obišče Japonsko. V šestih poglavjih dolgoročen načrt za sedanjo vlado Craxi jev programski dokument za vsa področja dejavnosti BOJAN BREZIGAR RIM — Dokument, ki ga je predsednik vlade Craxi poslal tajnikom strank vladne večine,- vsebuje šest poglavij in sicer gospodarstvo, zaposlovanje, razvoj in Jug, socialna vprašanja, institucije, pravosodje ter varnost in demokratični red. Skupno 47 strani predlogov za nadaljnja tri leta dela, do zapadlosti zakonodajne dobe. Na področju gospodarstva izhaja Craxi iz ugotovitve, da prihaja pri gospodarski sanaciji do nekaterih zastojev, da inflacija ne pada in da je stanje v državnih blagajnah slabše, tako zaradi povečanja izdatkov kot tudi zaradi tehničnih zamud pri davčnih dohodkih. Predsednik vlade mani, da je moč premostiti težave z zmanjšanjem odvisnosti od tujine in z večjo konkurenčnostjo itahjanske proizvodnje na mednarodnem tržišču. Craxi konkretno predlaga odobritev novega državnega energetskega načrta, s katerim bi se zmanjšala odvisnost Italije od tujine, pobude na kmetijskem področju, kjer je trgovska bilanca zabeležila najslabši obračun v zadnjem desetletju, ter okrepitev industrijske proizvodnje za večjo konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Tu pa je predsednik vlade mnenja, da ja treba odobriti sporazum o ceni dela, ki ne bo presegal načrtovane stopnje inflacije in zmanjšati javne izdatke, s čimer bi omogočih znižanje obrestne mere. V zvezi z državnimi dohodki je Craxi mnenja, da ni moč zmanjšati globalnega dohodka od davkov, vendar pa je treba primerno spremeniti ustroj obdavčenja in torej znižati davke na osebne dohodke, ki so preobremenjeni, ter povečati davke na porabo in na bogastvo. V kratkem je treba torej spremeniti davek na dohodke fizičnih oseb IR PEF in preveriti možnost obdavčenja velikih premoženj, kot je bilo prvotno predvideno v zakonu o davčni reformi. Kar pa zadeva kratkoročne ukrepe predlaga predsednik vlade »paket ukrepov, ki bi upočasnili dinamiko pro- računskih izplačil, ki bi povečali dohodke in torej vzpostavili pravilno razmerje med davki na dohodek in davki na porabo in ki bi vnaprej določili nekatere aspekte v zvezi s ceno dela, o katerih obstaja široko soglasje.« V drugem poglavju, ki zadeva zaposlovanje in Jug, je Craxi opozoril na nevaren trend naraščanja brezposelnosti in je poudaril nujnost, da parlament šei pred koncem leta odobri ukrepe v zvezi z zaposlitvijo, ki jih je predlagala vlada, medtem ko bo vlada predložila osnutek zakona za izpolnitev prostih mest v državni in v krajevnih upravah. V nadaljevanju tega poglavja Craxi navaja nekatere ukrepe, ki naj bi jih sprejeli za razvoj industrijskih podjetij in v korist Juga, vključno s celovito problematiko podjetij z državno soudeležbo. Poglavje o socialnih vprašanjih zadeva skrbstvo, zdravstvo, pokojninski ustroj, stanovanjsko pohtiko in šolstvo. V njem Craxi uvodoma ugotavlja, da je cilj države, da nudi vsem državljanom ustrezno socialno varnost, nato pa predlaga reformo skrbstva, take da bi obstajal en sam skrbstveni organ in da bi bila ekonomska pomoč v sorazmerju s potrebami posameznih družin. To pa predpostavlja tudi državni ustroj nadzorstva nad dohodki, ki je potreben že sedaj, kajti nekatere ugodnosti so sorazmerne z dohodki družin. Pri pokojninskem sistemu je treba predvsem vezati pokojnino na plačane prispevke, vsekakor pa je treba prenehati s »perverzno politiko« vsakoletnega kritja primanjkljaja. Craxi je tudi poudaril potrebo po drastičnih ukrepih pri pokojninskem zavodu INPS, da bi zavod izterjal kredite. Glede na sedanje stanje zavoda je po Craxijevem mnenju potrebno obdobje izredne uprave z imenovanjem komisarja. Kar zadeva stanovanjsko politiko poudarja predsednik vlade pohtično akcijo, ki bj zajamčila večjo elastičnost najemnim pogodbam in pobude, ki bi omogočile var- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predstavitev zakonskega osnutka Neodvisna levica - KP1: Omiliti davčni grabež Voščila Gorbačova Reaganu Washington — Ameriški Predsednik Ronald Reagan, ki so mu v soboto kirurško odstranili rakasti izrastek maligne narave črevesju, se odlično počuti in Je dobre volje. Tako je včeraj Povedal glasnik Bele Hiše Larry opeakes in pristavil, da so vsi Podatki na predsednikovi klinični sliki normalni. Reagan se bo moral vsekakor zdraviti še najmanj teden dni v vojaški bolnišnici blizu Washingtona, nakar se bo vrnil v Belo hišo, sredi avgusta pa bo lahko odšel na oddih v svoj ranch v Kaliforniji. Speakes je tudi sporočil, da K' Reaganu poslal voščilo za čimprejšnje okrevanje sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Po-dobno brzojavko je včeraj poslal tudi italijanski predsednik Cossiga. Medtem pa se v ameriški javnosti širi zaskrbljenost za-cadi Reaganove bolezni, pa tudi Polemike v zvezi z njegovim zdravljenjem. RIM — Poslanci neodvisne levice in KPI so včeraj predstavili svoj zakonski osnutek o omejevanju davčnega grabeža, ki obenem obsega še druge davčne spremembe in predvideva ureditev davkov na finančne in denarne rente. Podpisnika zakonskega osnutka Vincenzo Visco (neodvisna levica) in Giorgio Napolitano (KPI) pa ne predlagata splošnega znižanja davčnega pritiska temveč njegovo bolj smotrno porazdehtev. Kot prvo bi se spremenili davčni količniki pri računanju HtPEF. Namesto dosedanjih 9 bi se znižali na 6, in sicer: do 2 milijonov in 750 tisoč lir ne bi bilo treba plačati nobenega davka, do 10 milijonov bi bil količnik 17-odstotni, od 10 do 30 milijonov 24-odstotni, od 30 do 60 milijonov 33-odstotni, od 60 do 100 milijonov 40-odstotni, od 100 do 150 milijonov 45-odstotni, nad 150 milijonov lir pa bi bi bil davčni količnik 55-odstotni. že pri tej novi razporeditvi je razvidno, da bi se precej okoristili srednjevi- soki dohodki, ki jih še najbolj pesti davčni grabež. Država bi seveda prejela manj, sestavljavci zakonskega osnutka so izračunali, da bi znašala razlika glede na prejšnji sistem kar 11.250 milijard Ur v škodo davkarije. Ker si seveda kaj takega država ne more privoščiti, predvideva zakonski osnutek »racionalizacijo« obdavčenja denarnih rent, ki naj bi postopno dosegla koUčnik 17 odstotkov in to za bančne vloge in tekoče račune kot za državne efekte z izjemo BTR (e-fekti konsolidiranega posojila). O-snutek predvideva tudi, da bi neodvisni delavci plačevah davčne predujme, saj odvisnim vsak mesec odtrgajo davke, neodvisni pa jih plačujejo enkrat na leto. Tudi to bi državi prineslo nove dohodke, da bi se morale negativne postavke reforme izenačiti s pozitivnimi. Zakonski osnutek neodvisne levice in KPI predvideva tudi poenostavitev vračanja preplačanih davkov. Optimistične ocene Jugoslavije o možnostih razvoja leta 1986 BEOG-RAD — Prve ocene razvojnih možnosti Jugoslavije v prihodnjem letu kažejo, da lahko s precejšnjo realnostjo pričakujejo zadovoljive rezul-tate. To se nanaša predvsem na rast industrijske proizvodnje ki naj bi se dvignila za 4 odstotke, kmetijstva za 3 in družbenega proizvoda za 3,6 odstotka. Po teh ocenah bo mogoče v prihodnjem letu izvoziti blaga za 11 mihjard dolarjev, celoten devizni priliv pa naj bi znašal 21 miUjard dolarjev. Če bo to uresničeno, bo tudi lažje poravnati prispele obveznosti do tujih posojilodajalcev, ki bodo prihodnje leto znašale pribUžno 6 milijard dolarjev. Te ocene je v pogovoru z novinarji podal generalni direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje Miloš Sindjič. (dd) Rast plač najvišja v Sloveniji v prvih štirih mesecih letos LJUBLJANA — V Sloveniji je bila najvišja rast izplačanih osebnih dohodkov v obdobju prvih štirih mesecev letos in je znašala 78 odstotkov. V SFRJ so izplačani OD narash za 62 odstotkov. Statistika beleži, da so v tem času v Sloveniji tudi najbolj narastU življenjski stroški in sicer za 75 odstotkov, medtem ko znaša ta porast za Jugoslavijo 66 odstotkov. Tudi v prvih petih letošnjih mesecih so izplačani OD najbolj narastU v Sloveniji — v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 82,2 odstotka. Naj višjo rast so zabeležili v delovni skupnosti bank, za 97,2 odstotka, v delovnih organizacijah s področja družbenih dejavnosti za 89 odstotkov ter v delovnih skupnostih organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, in sicer za 86,9 odstotka, (dd) Vlada grozi s komisarjem zavarovalni ustanovi INPS RIM — Minister za delo in socialno skrbstvo De Michelis je včeraj a posebni tiskovni konferenci sprožil pravi napad na upravitelje državnega zavoda za pokojninsko zavarovanje. Po njegovem je namreč letos nastal odatni deficit 8.500 miUjard lir ne zgolj zaradi zmanjšanja števila zapo-emh v industriji in zato tudi ustreznih prispevkov, ampak ga je predvsem pripisati nepravočasnemu izterjanju socialnih dajatev, pri čemer delodajalci izkoriščajo birokratsko neučinkovitost INPS. Zato mish vlada poslati na INPS komisarja, čemur se pa močno upi-ajo sindikati, ki ugotavljajo, da je deficita kriv parlament, ki že 7 let avlacuje odobritev reforme in ohranja za INPS obveznosti, ki stalno po-ecujejo njegove izdatke, ne da bi mu dodelili ustrezne prihodke. ■ \ ----------------------------- Delegacija RK SZDL Slovenije na obisku pri deželni KD NA 3. STRANI Pred samokritimo razpravo o delu in odgovornosti ZKJ BEOGRAD — Dolgo napovedovana razprava o delu, položaju in vlogi jugoslovanskega partijskega vodstva bo na dnevnem redu 18. zasedanja centralnega komiteja ZKJ, ki je napovedano za 19. juUj. CK ZKJ bi moral kot vse partijske organizacije samokritično spregovoriti o svojem delu in odgovornosti že v okviru razprave ob predlogu sklepov 13. seje, ker pa tega takrat ni storil so razpravo uvrstili v program dela CK ZKJ, kar so sprejeli na 16. seji. V minulem letu dni je partijsko članstvo namenilo precej ostrih kritik na račun vodstva ZK, zlasti centralnega komiteja ZKJ in njegovega predsedstva zaradi njihove nezadostne enotnosti, nepravočasnega zavzemanja idejnopolitičnih sta-lišč do zelo pomembnih družbenih problemov, zaradi odstopanja od načel demokratičnega centralizma in dopuščanja pojavov federalizacije ZKJ. Kot so ocenili, je treba pri vzpostavljanju enotnosti ZKJ začeti pri centralnem komiteju kot revolucionarnem centru združevanja interesov jugoslovanskega delavskega razreda in države v celoti, kot enotnega političnega vodstva ZKJ. (dd) Tržaškim karabinjerjem uspelo po dolgi in obsežni preiskavi zadati udarec trgovini z mamili NA 5, STRANI -o- Tržaški občinski svet sprejel pravičnejši pdHrobnostni načrt za območje zahodnega Krasa NA 4. STRANI SZ očitu ZDA, da se ne zavzemajo za razorožitev Obisk Primorskega dnevnika v Ljubljani Drugi krog ženevskih pogajanj ni obrodil pomembnejših sadov j Plodna izmenjava mnenj na ljubljanskem »Delu« ŽENEVA — Včeraj se je v Ženevi končal drugi od treh predvidenih krogov razoražitvenih pogajanj, med SZ in ZDA. Drugi krog se je pričel 30. maja, vse pa kaže, da poltretji mesec rednih sestankov med delegacijama ni zadostoval za to, da bi dosegli pomembnejše rezultate. Ob koncu včerajšnjega enournega plenarnega zasedanja je vodja sovjetske delegacije Viktor Karpov jasno izrazil nezadovoljstvo nad potekom pogajanj, odgovornost za dosedanji neuspeh pa je pripisal ZDA. Obtožil jih je, da ne spoštujejo dogovorov, ki sta jih sklenila zunanja ministra Shultz in Gromiko letošnjega januarja, ko sta se domenila za obnovitev pogajanj. Navezujoč se na govor, ki ga je imel sovjetski voditelj Gorbačov 26. junija v Dnjepropetrovsku, je Karpov tudi zagrozil, da bo SZ »preverila svoja stališča«, če bo nasprotna stran vztrajala pri svojem odnosu do ženevskih pogajanj. Podoben je komentar, ki ga je včeraj objavila sovjetska tiskovna agencija TASS. V njem je med drugim rečeno, da so na številne sovjetske pobude in predloge Američani odgovorih z zaostritvijo oboroževalne tekme v vseh vrstah orožja. Poleg tega da so skušali na vse mogoče načine zmesti svetovno javnost a da pri tem niso kdove kako uspeli. Dokaj bolj umirjena in manj črnogleda je ocena, ki jo je ob koncu včerajšnjega zasedanja podal vodja ameriške delegacije Max Kampelman. Na krajšem srečanju s časnikarji je dejal, da so se ZDA že od vsega začetka zavedale zapletenosti pogajanj in da bo iskanje sporazuma vsekakor težko in dolgo. Poudaril pa je, da so se v teku pogajanj polemike vsebolj umaknile resničnemu dialogu. Sedanja ženevska pogajanja potekajo na treh ločenih mizah. Na eni obravnavajo strateško jedrsko orožje (medcelinske rakete), na drugi sredhjedometne rakete (evroiz-strelke), tretja skupina pa se pogaja o vesoljskem orožju. Sestanki se odvijajo izmenično na sovjetskem oziroma a- meriškem veleposlaništvu v Ženevi, prvi krog pogovorov se je pričel 12. marca in končal 23. aprila, drugi je, kot rečeno, potekal od 30. do 16. julija, začetek tretjega kroga pa je napovedan 19. septembra. Omeniti velja še, da bi se morali v Ženevi 19. in 20. novembra sestati Reagan in Gorbačov in seveda obravnavati tudi potek pogajanj. Ameriška delegacija z Maxom Kampelmanom na čelu bo danes seznanila Atlantski svet v Bruslju z rezultati drugega kroga pogovorov, nakar se bo vrnila v Washington. Nov incident SZ-ZDA v Vzhodni Nemčiji NEW YORK — Načelnik ameriškega vojaškega predstavništva v Vzhodni Nemčiji je bil konec prejšnjega tedna ranjen v prometnem incidentu, ki so ga baje namerno povzročili nekateri sovjetski vojaki. Vest je objavilo ameriško obrambno ministrstvo. V njegovem sporočilu je rečeno, da se je incident pripetil v noči med potkom in soboto na avtocesti nedaleč od Vzhodnega Berhna, v njem pa da je bil lažje ranjen pri očesu polkovnik Roland Lajoie, ki vodi predstavništvo ZDA v Nemški demokratični republiki. Član istega predstavništva je bil tudi major Arthur Nichol-son, ki ga je letošnjega marca ubil sovjetski vojak. Med obema dogodkoma je več podobnosti, saj so v obeh primerih ameriški vojaški predstavniki bih tarča napadov, ko so opravljah nekakšno »dovoljeno vohunjenje«, ki naj bi ga predvidevah štiristranski sporazumi o Nemčiji. Polkovnik Lajoie je po krajšem zdravljenju že zapustil bolnišnico. LJUBLJANA — V okviru, rednih srečanj med Časopisno - grafičnim podjetjem Delo in Založništvom tržaškega tiska so se včeraj na sedežu Dela v Ljubljani sestali predstavniki obeh redakcij, ki so se jim pridružili še odgovorni za komercialo, da bi še poglobili obstoječe sodelovanje. Po pozdravnih besedah glavnega u-rednika Dela Borisa Dolničarja je predsednik ČGP Delo Jak Koprivc podal izčrpen oris sedanjih gospodarskih, političnih in družbenih dogajanj v SR Sloveniji in v Jugoslaviji. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da se slovenska in z njo jugoslovanska družba nahajata pred odločilnimi trenutki, ko bodo v prihodnjih tednih evidentirali sedanje razmere in trasirali nadaljnjo pot v smeri dolgoročne stabilizacije in utrjevanja samoupravljanja. Spregovoril je o odporu pred neizbežnimi radikalnimi spremembami, prav ti odpori pa povzročajo občutek nestabilnosti in neurejenega stanja. Brez slepomišenja je navedel, da posamezna vodstva ZKJ tako v republikah kot v federaciji vse preveč vztrajajo pri pragmatičnem reševanju dnevnih vprašanj. Manjkajo torej jasne pozicije zlasti ob konkretnih primerih kot so zakon o deviznem poslovanju, zakon o planiranju, o kreditno-mone- tami politiki, o pomoči manj razvitim. Ob teh zakonih polaga vsa Jugoslavija praktični izpit. Največ časa je predsednik Koprivc seveda posvetil deviznemu zakonu, saj prav pri njem prihajajo najbolj do izraza razhajanja med tistimi, ki se u-smerjajo na avtarhijo, na zadolževanje, na državno distribucijo ustvarjenih sredstev, in onimi, ki se zavzemajo za še večjo stimulacijo proizvodnje in pridobivanja deviz. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa pa je prikazal trenutni politični položaj v Italiji, spregovoril o naporih za uresničitev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in prikazal pomen Enotne delegacije. V razpravi je bil govor o nadaljnjem sodelovanju med redakcijama in založniškima hišama. □ BUENOS AIRES — Argentinsko demokratično javnost skrbijo vesti, da se bo proces proti voditeljem bivše vojaške diktature, ki se je začel proti 9 glavnim obtožencem pred 13 tedni, končal z razsodbo v začetku septembra, ker jih povezujejo z napovedmi o decembrski amnestiji, ki naj bi krivce za »desaparesidose« kmalu osvobodila in njihove zločine spravila v zatišje. • Craxijev programski dokument NADALJEVANJE S 1. STRANI čevalcem nakup prve hiše. Predvsem pa mora parlament odobriti vrsto u-krepov, ki jih je vlada že pred časom predložila. Kar pa zadeva šolstvo se Craxi, poleg nekaterih vprašanj v zvezi z osebjem, zaustavlja predvsem pri ukrepih v zvezi z vpisom na univerzo, upoštevajoč tudi zelo nizke vprisnine. V poglavju o institucijah ima Craxi za potrebno čimprejšnjo odobritev že predloženih reform, vključno z odpravo tajnega glasovanja ter predlaga »institucionalno zasedanje« parlamenta za odobritev ustreznih reform. Predsednik vlade se nato zaustavlja pri vpjrašanjih v zvezi z u-reditvijo državnega aparata, pri u-krepu o »pravicah državljanov«, ki ga namerava vlada predložiti, pri e-nakopjravnosti med moškimi in ženskami, pri zaščiti pjravic potrošnikov Umrl pisatelj Heinrich Boll BONN — V starosti 67 let je včeraj preminil v Kolnu Heinrich Boll, eden največjih nemških povojnih pisateljev. Bil je krščansko usmerjen, a na nedogmati-čen način. Pisati je začel po vojni in v svojih novelah ter romanih na eni strani obračunaval z nacistično preteklostjo, po drugi pa obravnaval stisko sodobnega človeka spričo zmehaniziranega nasilja. Leta 1972 je prejel Nobelovo nagrado. Vzroki Bbllove smrti niso še znani. ter končno prehaja k vprašanju radiotelevizije, kjer poudarja potrebo po čimprejšnji odobritvi ustreznega zakona, ki bi priznaval javni službi ustrezno prioriteto in bi jamčil zasebnim postajam popolno svobodo. Predzadnje poglavje zadeva vprašanja pravosodja, kjer Craxi poleg povečanja proračunskih sredstev za delovanje sodstva predlaga vrsto u-krepov, med katerimi tudi zakon o disciplinski odgovornosti sodnikov; treba je nuditi državljanom, o katerih so v teku sodne preiskave, večja jamstva in iz zakonodaje je treba odstraniti ostanke nujnih ukrepov iz let terorizma. Poleg tega je vlada predlagala osnutke zakonov, ki bi omejevah izkrivljeno poseganje po sodnih obvestilih, bi nudih državljanom večja jamstva pred aretacijo in bi spremenili določila o rabi hsic v primeru aretacije ali prevoza aretirancev. Predvsem pa mora parlament dokončno odobriti zakon, ki pooblašča vlado, da izdela novi kazenski postopnik. Zadnje poglavje zadeva varnost in demokratično ureditev: v njem Craxi ugotavlja, da je teroristična in kriminalna dejavnost v zadnjem času nekohko upadla, da pa je opaziti nevarne pojave mednarodnega terorizma in pravi izziv mafije in kamere. Tu predsednik vlade poudarja, da je treba primerno okrepiti in o-premiti varnostne sile, da bodo kos težki nalogi in da je treba predvsem uvesti strožje nadzorstvo nad teritorijem. Predlog predsednika vlade se torej ne omejuje pri nekaterih nujnih ukrepih, ampak postavlja te ukrepe v o-kvir širokega programa, ki naj bi ga vlada izvedla v preostalih treh letih sedanje zakonodajne dobe. BOJAN BREZIGAR V ŽARIŠČIH NAPETOSTI piše Pavel Stranj Bo ameriško jedrsko orožje obmolknilo v Tihem oceanu? Tihi ocean ni tako nedolžen, kot daje misliti njegovo ime, še zlasti ne na področju jedrskih eksplozij. Oktobra 1952 je Anglija izvedla svoj prvi atomski px>skus na zahodni avstralski obali in nadaljevala z ostahmi v osrčju celine. Maja 1957 je na Božičnem otoku px>skusila svojo prvo vodikovo bombo. Francija je za atomske pjoskuse uporabljala svojo posest v Polineziji že leta 1966 in tudi ZDA so med leti 1946 in 1958 izvajale svoje jedrske poskuse v Tihem oceanu (otoka Bikini in Eniwetok). Danes imajo ZDA uskladiščeno jedrsko orožje na Havajih: na otoku Kwaialein imajo oporišče za spremljanje daljnosežnih raket; podobno oporišče imajo v osrčju Avstralije in na otoku Guam še oporišče za podmornice s skladišči jedrskega orožja. Za preizkušnjo svojih raket MX, ki bodo poletele iz Kalifornije, sta bili določeni dve območji v južnem delu Tihega oceana in poleg navedenega obstaja seveda še vrsta običajnih vojaških oporišč. Kako gledajo na to večje države na območju? Japonska uradno prepoveduje dostop v svoja pristanišča ladjam z jedrskim orožjem, a dejansko zatisne obe očesi; podobno politiko je vodila tudi Avstralija. Nepričakovan preokret po je sprožila Nova Zelandija, ki je letos prepovedala vstop v svoja pristanišča ne le ladjam z jedrsko oborožitvijo, ampak tudi tistim, ki imajo jedrski pogon. Dejstvo, da majhna država prepove dostop velesili je dokaj nenavadno, zlasti če to stori zaveznik. Avstralijo, Novo Zelandijo in ZDA veže namreč od sep>-tembra 1951 pogodba o medsebojni obrambi, ANZUS, ki po ne omenja jedrskega orožja. Avgusta lani sta Avstralija in Nova Zelandija vključili v Forum Tihega oceana, ki zavezuje podpisnike k odpravi jedrskega o-rožja s tega dela sveta. Nova Zelandija je obvezo začela I -TC uresničevati 4. februarja, ko je preprečila navez ameriške bojne ladje in pred nekaj dnevi je sporočila, da bo sedanja prepoved v teku leta postala zakon. Avstralija p» je napovedala, da ne bo dala Američanom na razpolago svojih letališč za spremljanja poletov raket MX . Dogodka sta pomembna poskusa odpora proti naraščajoči mihtarizaciji Pacifika in verjetno ju je treba razlagati kot pokazatelja novih odnosov, ki se razvijajo v sistemu 15 držav, med katerimi so velesile kot ZDA, SZ, Kitajska in Japonska. Tretjina ameriške trgovske menjave gre prek Tihega oceana in narašča ob industrijskem razvoju cele vrste manjših držav. Nekateri politiki so že pred mnogimi leti napovedali, da se bo težišče svetovne zgodovine, po premiku iz Sredozemlja na Atlantik, prej ali slej premaknilo na Tihi ocean. Se je ta premik že začel? Za nekatere je že čas, da Nemci slečejo »spokorniško raševino« Pri Bergen - Belsnu nasprotujejo poimenovanju ceste po Ani Frank BONN — Bergen - Belsen spet zbuja pozornost zahodndnemške javnosti zaradi prepira, ki se razvnema v mestecu Bergen med predstavniki CDU in FDP z ene strani in SPD (socialdemokrati) in zelenimi z druge strani. Spor, ki je razdelil tudi prebivalstvo, je nastal zaradi najslavnejše jetnice, ki je umrla v nacističnem taborišču Bergen - Belsen, Ane Frank. Socialdemokrati v mestnem svetu so zahtevali, da bi cesto, ki drži v nekdanje taborišče, preimenovali v Cesto Ane Frank. Glavni nasprotnik tega predloga je predsednik sveta CDU Guenther Ernst, izdajatelj dveh listov, ki meni, da bi »Cesta Ane Frank« vsak dan spominjala ljudi. Na kaj bi jih spominjala, je očitno. Tudi v pismih bralcev izražajo številni ljudje podobno misel. Ta strah so izražali tudi številni Dahaučani s svojim županom na čelu, ko je še kazalo, da bo ameriški predsednik po zahodnem vrhu v Bonnu v začetku maja obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau. Četudi nihče ne obsoja Dahaučanov, kakor tudi ne obsoja prebivalcev Bergena in Belsna — zlasti ne tistih, ki so premladi, da bi bili nacisti, ali so se rodili po vojni, se v številnih primerih polašča nekaterih srenj v ZRN preganjavica, ki je posledica sla- be vesti. V enem izmed pisem bralcev v Bergenu piše: »Ne bomo si pustili vžgati Kajnovega znamenja.« Zagovornik Ceste Ane Frank Wilhelm Holms dobiva ustrahovalna pisma in anonimne telefonske pozive ponoči. Na nekem zborovanju, ki so ga sklicali socialdemokrati, je bilo slišati mnenje, »da je že čas, da Nemci slečejo spokorniško raševino«. V Bergen - Belsnu so nacisti v letih 1911 do 1945 pobili najprej 50.000 sovjetskih vojakov, potem pa še približno toliko Židov. V začetku maja je predsednik Reagan obiskal nekdanje taborišče in se v govoru imenoma spomnil Ane Frank. Na to se je skliceval predstavnik SPD, ko je nekaj dni pozneje predlagal v mestnem svetu, da bi cesto imenovali po Ani Frank. Brž ko se je razvedelo za novi pre- dlog, so se na spominskem mestu nekdanjega taborišča pojavili neonacistični napisi: »Židje ven iz Nemčije.« (Danes jih je še vsega skupaj 30.000 v ZRN) in »Tukaj bi vas bili morali vse pokončati.« V mestnem dnevniku »Stadt - Anzeigerju« pa je pisalo, da je bilo za razmere v koncentracijskih taboriščih krivo predvsem vojskovanje zaveznikov. Če kdo govori o Cesti Ane Frank, mora pomisliti tudi na druge žrtve tistega časa: na padle nemške vojake. (Po padlih nemških vojakih morda res ni bilo imenovanih dosti ulic in cest, pač pa jih je bilo nekaj po generalih, med njimi tudi esesovskih.) Ber-genčani, je nadaljeval mestni dnevnik, so bili deležni več kot »prave mere očitkov« in so morali »marsikaj preslišati«. SPD je s svojim predlogom posejala med ljudi »nemir, strah, jezo, odpor in nerazumevanje«. Hinavsko zvenijo besede nekaterih Bergenčanov pred televizijskimi ka merami. To zlasti velja za izjavo neke ženske, ki je trdila, da je vse skupaj nesporazum. »Zakaj niso od vsega začetka povedali, da bi lahko imenovali šolo po Ani Frank? Mi i-mamo radi svojo Belsenško cesto in nočemo, da bi dobila drugo ime. Zakaj SPD ni predlagala kake šole?« SPD je že pred leti predlagala, da bi šolo imenovali po Ani Frank, toda takrat je bila večina v Bergenu prav tako proti temu, kot je danes proti temu, da bi belsenško cesto imenovali po Ani Frank. Na drugem koncu ZRN, v Nessel-wangu na Bavarskem, pa trda prede župniku, ker je zbiral podpise proti tovariškim srečanjem nSkdanjih es-esovcev v hotelu in restavraciji Pri kroni. Župnika Franza Gressa dolžijo, da se je pridružil »kaotom«, ki so razgrajali pred hotelom nacista Rolfa Buccheisterja in metali v hotel razne predmete, župnik se ni pridružil niti miroljubni sindikalni demonstraciji na drugem mestu. Njegov edini zločin je bil, da je zbiral podpise proti tovariškim srečanjem es-esovcev. Zato je hotelir v hotelu obesil sliko župnika Gressa v mašnem oblačilu z napisom: »Ali je župnik kristjan?«, V ozadju so naslikani demonstranti, »izvržki človeštva, sodrga, kaoti.« Nacistična propaganda očita župniku, da se je povezal s »kaotično drhaljo« in na svojega župnika so hudi številni »vrli in pošteni« meščani Nessel-wanga. Za zveznega notranjega ministra Zimmermanna, ki je Bavarec in član Straussove CSU, je nekaj samo ob sebi umevnega, da oblasti dovoljujejo tovariška srečanja nekdanjih es-esovcev. »Saj je ZRN demokratična država«. Proti takim srečanjem prihajajo ostri protesti tudi iz tujine. Toda Zimmermann je poskrbel, da ni pravnega razloga in utemeljitve za ukrepanje proti organizacijam bivših esesovcev in njihovim »tovariškim prireditvam«. Zbrisal jih je iz seznama ekstremnih desničarskih organizacij. Postali so tako rekoč spodobni. BOŽIDAR PAHOR Vrnila bo obisk deželnemu odboru KD Delegacija RK SZDL Slovenije jutri in v petek v naši deželi TRST — Jutri popoldne pride na dvodnevni obisk v deželo Furlanijo -Julijsko krajino delegacija Republiške konference SZDL Slovenije, ki jo bo vodil predsednik Franc Šetinc in ki bo gost deželnega odbora krščanško-de-mokratske stranke. S tem svojim obiskom bo slovenska delegacija vrnila obisk, ki ga je deželno tajništvo KD opravilo v Sloveniji v začetku tega leta- V delegaciji Republiške konference SZDL bosta še sekretar predsedstva RK SZDL Geza Bačič ter tajnik sveta za mednarodne odnose pri RK Dušan Janež. Na razgovorih bo sodeloval tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Program obiska predvideva razgovore deželnega tajnika KD Bruna Longa ter vseh pokrajinskih tajnikov U drugih funkcionarjev stranke s slovensko delegacijo, ki bodo potekali v Trstu. V petek pa bodo gostje obiskali Videm, Pordenon in Gorico, kjer se bodo sestali tudi s krajevnimi pred-stavmki oblasti in političnega življenja, obiskali pa bodo še tovarno Za-nussi v Pordenonu in tovarno SEIMA v Tolmeču. Osrednja tema razgovorov bodo go-sP°darska vprašanja in možnosti poglobitve vsestranskega sodelovanja med Slovenijo in deželo F-JK in v tem okviru tudi pomen vloge sodelovanja med SZDL Slovenije in deželnim vodstvom KD. Govor bo stekel tudi o novih možnostih delovanja v okviru de-ovne skupnosti Alpe - Jadran ter o sodelovanju ljubljanske univerze in drugih znanstvenih ustanov Slovenije s podobnimi ustanovami v deželi. Posebno pozornost bodo na razgo- vorih posvetili problemom, ki zadevajo slovensko manjšino v deželi, s poudarkom na njen boj za dosego pravičnega globalnega zaščitnega zakona. V petek ob 17. uri se bo delegacija Republiške konference SZDL Slovenije sestala v Kulturnem domu v Gorici z enotno slovensko delegacijo. Generalni konzul SFRJ Mirošič se je v zvezi s tem obiskom že sestal z deželnim tajnikom KD Longom, kjer sta se dogovorila o vsebini tokratnega obiska. Finančna sredstva za družinske posvetovalnice TRST — Na včerajšnji seji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je skupščina med drugim odobrila tudi zakonski osnutek, ki predvideva načrt o porazdelitvi razpoložljivih finančnih sredstev za družinske posvetovalnice, potem ko sta o-menjeni osnutek že odobrila deželni odbor in pristojna svetovalska komisija. Na osnovi tega načrta bo deželna uprava porazdelila 2 milijardi in 252 milijonov lir, ki jih bodo prejele Krajevne zdravstvene enote za delovanje služb, ki jih nudijo javne in zasebne družinske posvetovalnice; teh zadnjih je v deželi pet, skupno pa bodo prejele 325 milijonov lir. Zakonski osnutek je bil sprejet z večino glasov. Po prestopu dveh vidnih predstavnikov PSDI v PSI V domu Mangart Razgibane vode na deželni ravni in v socialdemokratski stranki »Mlada brieza« v Zabnicah VIDEM — Politično življenje na deželni ravni je ponovno razgibano. Deželni odbornik za turizem Carlo Vespasiano (PSDI) in odbornik videmske pokrajinske uprave Erberto Rosenwith (PSDI) sta namreč vstopila v socialistično stranko; vstop v PSI bosta uradno potrdila na tiskovni konferenci, ki bo v soboto in katere se bo udeležil tudi član vsedržavnega tajništva PSI poslanec Francesco De Carli. Na sklep svojih dveh bivših predstavnikov je socialdemokratsko deželno vodstvo takoj reagiralo. Pod predsedstvom deželnega tajnika Dal Masa se je sestalo že v ponedeljek zvečer in po zasedanju izdalo tiskovno noto, v kateri zahteva, naj Vespasiano in Rosenwith takoj odstopita od vseh številnih funkcij političnega in upravnega značaja, ki sta jih prevzela v imenu socialdemokratske stranke. PSDI nadalje zahteva od socialistične stranke, naj razjasni svoje stališče glede trajne veljavnosti sporazuma o sodelovanju med strankami socialističnega loka. »Ko je bil PSI maksimalistična stranka — je v zvezi s prestopom v nove vrste dejal videmski pokrajinski odbornik Rosenwith — je imel obstoj PSDI svoj smisel; danes pa, s Craxijevim vodstvom socialistične stranke in torej z zmago reformistov, nima več smisla obstoj še druge socialistične stranke. Tudi zaradi teh razlogov sva sklenila vstopiti v PSI.« Mladinski turizem šepa KOPER — V času vsesplošne draginje je mladinski žep vse bolj prazen, pa tudi staršem vse manj ostaja za visoke žepnine in razne dodatke za počitnice otrok. Mladi si vedno bolj iščejo zaposlitve preko mladinskih servisov, da si lahko privoščijo nekaj dni ob morju. Pred odhodom pa se spet znajdejo pred vprašanjem: kam in kako? Na Zvezi prijateljev mladine v Kopru smo povprašali, kako je poskrbljeno za organizirano obliko letovanja mladih. Povedali so, da podatkov nimajo, ker za osnovnošolske otroke to urejajo šole same, otroci pa letujejo v Mladinskem zdravilišču in letovališču RKS na Debelem rtiču ter v Pacugu in Strunjanu. Pozanimali smo se tudi, kako je v dijaških domovih. V Domu učencev Heroj Tito v Kopru so povedali, da imajo dom vse poletje zaseden, prihajajo pa skupine iz beograjskega okoliša. To so stalni gostje, ki zasedajo okrog 40 odstotkov zmogljivosti dome in ostajajo po 10 dni. Občasno pa gostijo tudi športnike in trenerje iz Jugoslavije in tujine, ki prihajajo v Koper na treninge. V dijaškem domu Baldomir Saje v Piranu pa imajo v juliju in avgustu goste iz češke, ki prihajajo preko turistične agencije Globtour in se menjavajo na 14 dni. Za slovensko srednješolsko mladino torej ni nič organiziranega. SILVA KRIŽMAN ČEDAD — Skupina okrog 60 otrok iz Nadiških dolin je od nedelje popoldne v domu Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini, kjer se bo za dva tedna zadržala na rekreativnem in kulturnem letovanju. Pobudo, ki je bila v prejšnjih letih izpeljana v različnih krajih Nadiških dolin, v Istrj in lansko leto v Žabnicah, je organiziral Študijski center Nediža in Špetra, omogočilo in gmotno podprlo pa jo je predsedstvo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. Skupno z otroci se v žabnicah nahaja tudi skupina pomočnikov in učiteljev, saj letovanje v Kanalski dolini ni le navadna kolonija, ampak tudi priložnost za študij in raziskovanje. Na sporedu so namreč tudi lekcije iz slovenščine na osnovj ponovnega odkritja narečnega komuniciranja, iz petja in folklornih plesov in iz raziskav o značilnostih tega področja. Vse to, študije, raziskave, izleti itd. bo nato natisnjeno v brošuri »Mlada brieza — Giovane betulla«, ki bo letos zelo bogata, tako glede vsebine kot na ilustracijah. Otroci se bodo vrnili v družinski krog v nedeljo 28. julija. Letovanje v Žabnicah (doslej jih je bilo vsega skupaj v raznih krajih že dvanajst), ki je originalna priložnost razvedrila in obenem tudi kulturne animacije, je zadnja pobuda Študijskega centra Nediža pred avgustovskimi poletnimi počitnicami. BERITE >Novi Matajur« Ob 10. obletnici ene največjih organizacij desnega ekstremizma v Avstriji Nacionalistični izpad v Rožu CELOVEC — Dvojezična občina Šentjakob v Rožu Je v nedeljo doživela pravcato invazijo nemško nacionalnega oziroma skrajno desnega tabora, ki se je v to idi-heno rožansko vasico privalil ob 10. obletnici krajevne Podružnice »Osterreichescher Kamerandschaftbund« - (O KB). ÒKB je zveza vojakov, posebej takih, ki so svoje uni služili v nemški vojski. Avstrijski poznavalci oKB o-cenjujejo kot eno od največjih organizacij desnega ekstremizma v Avstriji, saj so njeni člani tudi nekdanji pripadniki SS enot. Na vaškem trgu pred spomenikom brambovcev so se postrojili »kameradi«, poleg njih četa salzburških »Schiitzen«, nekoliko vstran častna straža avstrijske vojske, naokoli pa vse v rjavih koroških oblekah. Veljaki iz politike, med njimi državni sekretar Ferari Brunnenfeld, namestnik deželnega glavarja Knafel, deželni svetnik Gallop, ki je obenem prvi podpredsednik koroškega OKB ter deželni svetnik in vodja koroških svo bodnjakov Haider so z nepremičnimi obrazi sledili maši m celotnemu spektaklu. Nemško nacionalni »kameradi« so tako kraj kot tudi dan praznovanja dobro izbrali v svoje namene. Kajti že sama ustanovitev šentjakobske podružnice ÒKB pred desetimi leti je sovpadala z zavzeto akcijo nemško nacionalnih sil za preštevanje manjšine, ki je bilo leta 1976. Letos je bilo treba zopet zatrobiti v boj »za domovino«. Kot je znano, hočejo protislovenske sile ločiti otroke na dvojezičnem ozemlju in ukiniti skupno šolo. In prav Pri tem jim je deseta obletnica šentjakobskih »kamera-dov« prišla prav za manifestiranje moči. Navzočnost vidnih zveznih in deželnih politikov jim Lrppi hrbet in jim pusti rasti greben. Domačini tako kot pred 10 leti tudi tokrat niso držali rok križem. Že pred dnevi so socialno gospodarska skupnost (SGS) krajevna komunistična partija KPA in društvo »Rož« na vsa gospodinjstva razposlala letake, v katerih so pod naslovom proti rjavemu »importu« opozar- jali na nakane »kameradov«. Med drugim so zapisali »40 let je od tega, da so mednarodne protifašistične sile zlomile nemški nacizem —■ in 40 let se stara nacistična misel spet razširja v novih oblikah«. Zveznemu kanclerju in ministru za notranje zadeve pa so poslali odprto pismo z vsebino, da so prav desno ekstremni »kameradi« pretekla leta hujskali proti koroškim Slovencem, ki so bistveno pomagali, da je Avstrija svobodna. Danes pa so isti »kameradi« proti skupni šoli. Govorniki na slovesnosti so »kamerade«, ki so se v minuli vojski menda borili za domovino in demokratične pravice, mladine postavili kot zgled ubogljivosti in ljubezni do domovine. Temu zgledu so Šentjakobčani upravičeno zaigrali Brechtov »Marš«, pohtični posmeh maršu SA »Die Fahnen hoch«, na pročelju posojilnice pa je visel dvojezični plakat za skupno šolo in 40 let osvoboditve Avstrije. FRANC WAKOUNIG Prireditev za Nikaragvo CELOVEC — Ob priliki solidarnostne prireditve za Nikaragvo v nedeljo, 6. julija, v celovškem »Uni-klubu«, so imeli predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev poseben razgovor s prvim sekretarjem nikaragovskega veleposlaništva na Dunaju Mariom Ruizom Ca-stillom. Tajnik ZSO Marjan Sturm je predstavniku Nikaragve v Avstriji podal kratek pregled prizadevanj koroških Slovencev za uresničitev narodnostnih teženj in zahtev. Nakazal je zgodovinski razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in opozoril posebej na obdobje narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, v katerem so se koroški Slovenci uveljavili kot samozavestna narodna skupnost. »Koprska srečanja«: simbol bratstva KOPER — Dr. Gino D’Onofrio, predsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Vidma, eden od pionirjev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, osebni prijatelj predsednika Tita je bil pred kratkim gost Skupnosti Italijanov iz Kopra in se udeležil zaključnega večera »Koprskih srečanj«, ene največjih političnih, kulturnih in športnih manifestacij narodov in narodnosti štirih obmejnih držav Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske. Dr. D’Onofrio, ki je prejel eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj (»Orden jugoslavenske zastave za zlatnom zvijezdom na ogrlici«) je na prijaznem pogovoru z organizatorji »Koprksih srečanj« predvsem podčrtal humano važnost te prireditve, ki je že postala simbol enotnosti in bratstva med prebivalstvom štirih obmejnih dežel in pri tem poudaril nujnost, da bi italijanski parlament čim prej odobril zakon, ki naj bi globalno zaščitil celotno slovensko skupnost, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini. Dr. D’Onofrio je tudi čestital vsem tistim, ki so pripomogli, da je prireditev, nja katerih se je zbralo preko dva tisoč oseb, uspela in udeležencem na športnih tekmovanjih podaril dva pokala (na sliki) v znak svoje hvaležnosti. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 52. Peter Koštrca se je veselo zasmejal. »Vidi se vam, da še niste imeli opravka s postavo, kar je razumljivo. Saj postava komaj da sega v vse kotičke na svetu, zlasti če kdo zahteva pravico. Postava je sploh edina čudna stvar na svetu. Razume jo samo tisti, kdor jo je delal; ta je kos njenemu jedru, vse drugo človeštvo pa si neprestano razbija glavo ob njej in se čudi, kaj je napravilo, da ga postava preganja. In tako bi se le prečesto moral čuditi tudi jaz. Samo jaz sem se že navadil na vse, tudi takrat, kadar mi srce nič ne očita, zaslutim, kje je greh, za katerega me bodo preganjali. A če se človek ne cuti krivega, mu ne ostane drugega, kakor da se skriva pred to čudovito postavo. S tem doseže svojo svobodo, hkrati pa postava nič ne trpi na svojem ngledu. In lahko bi celo rekel, pridobiva: zakaj tisti, 1 so postavo delali, greše najbolj zoper njo.« Mikavno ga je bilo poslušati, zakaj temu, kar Pripovedoval, Koštrčeva nista bila kos in nista 0^a odgovoriti. Samo čutila sta, da ju je pridobil. e bi se ta trenutek hotel vzdigniti in oditi, bi se ga oba oprijela in ga ne bi nikamor pustila. Tega ni nameraval. Po vsem sodeč, se je namenil, da se za nekaj časa ustavi tu. To je tudi povedal, rekoč: »Vidim, kako zelo vaju ima radovednost, ali se mislim dolgo zadržati pri vama. Moram vama tudi na to odgovoriti: kolikor dolgo bo mogoče. In ako bi mogel za vedno, še ne bi najbrž več ganil od tod, razen tu pa tam, da bi si vsaj včasih ogledal svet. Sicer pa bi se najrajši tu naselil, pozidal hišo, kupil vso to zemljo in napravil lep svet zase, tak svet, da bi ga marsikdo pogledal, če bi kako zašel sem. Vendar moram reči, da tudi ta vajina hišica ni tako napačno videti, če jo človek po dolgem času zagleda, kako čepi tu ob gozdu, kako se iz lesenega dimnika počasi kadi. Za oko je prav mikavno in če vaju ne bi preganjala revščina, bi bilo tu srečno in lepo življenje.« Ana je že pozabila svoj strah in sploh vse, kar ga je spremljalo, zdaj bi ga samo poslušala, tako prijetno je govoril. Pogledal je na žepno uro in potem rekel: »Ali še ne pojdete obeda kuhat, dedek? Enajst bo že in tako me že ima lakota, da bom komaj vstal od mize, ko sedem k njej. Gotovo sta že klala? Nič se ne bi branil kakega kosa prekajenega mesa ali vsaj klobase, k čemur bi bilo dobro malo kislega zelja. Za vino bom že jaz poskrbel. Ako ne prej, bomo zvečer načeli kakšno steklenico in tudi upam, da nam boste zvečer skuhali čaja iz tistih vaših čudovitih rož, ki tako prijetno dišijo, kakor bi kuhali v kropu cel travnik in še kos gozda povrhu.« Nič ni pomagalo, stari Koštrca je moral v kuhinjo, zlasti še, ko je vzel s seboj cel zavojček cigaret in to takih, za katerih ceno bi on kadil vsaj dva tedna svoj ceneni tobak. Kaj pa si je hotel, če so cigarete že tu, kakor da se jih je lotil, najprej s pobožnostjo, nato pa s strastjo. Tisti trenutek se je zavedel: »Dokler bo tu, bo gospod in gospoda bova morala biti tudi midva; nič ne misli, da bi nama rajši pustil kaj v gotovini.« A še tisti trenutek, ko se je tako jezil, odhajajoč v kuhinjo, je fant segel v žep, privlekel denarnico in rekel, ko je jo odprl: »To vzemite, da boste imeli za kuhinjo, ker rad bi videl, da bi se vsaj malo gosposko imeli te dni. Nič ne varčuj te, za kuhinjo bom že skrbel, tembolj celo, če mi bo prijalo, kar bo prihajalo iz nje.« In dal je cel stotak za kuhinjo. »Zdi se mi,« je menil Jožef, »da si postal ne samo razbojnik, kakor pravijo o tebi, temveč tudi potraten človek.« Koštrca Peter se je veselo zasmejal. Z njegovim prihodom je bila samota tega doma docela ubita. Koštrčeva nista tožila po njej. Saj sta je imela več ko dovolj vse poletje, da, vse življenje. Sprejel jih je tržaški občinski svet na zadnji seji pred počitnicami Po 16 letih spornih in omejevalnih določil novi podrobnostni načrti za zahodni Kras Za nove načrte glasovale vse stranke razen misovcev Šestnajst let po sprejetju prvotnih spornih in za prebivalstvo dokaj omejevalnih načrtov imajo Prosek, Kon-tovel in Križ ob torka zvečer nove, potrebam domačinov prikladneiše po drobnostne načrte. Na svoji letošnji zadnji seji pred začetkom poletnih počitnic jih je po sila kratki razpravi sprejel tržaški občinski svet. O podrobnostnih načrtih za te tri vasi zahodnega Krasa je v uvodu razprave spregovoril odbornik Pacor. Dejal je, da je šlo v tem primeru za zelo dolgo zadevo s precej razgibano upravno potjo, dodal pa je, da se je občinska uprava pri pripravi načrtov naslanjala na mnenje zahodnokraške-ga rajonskega sveta. Kaj več o novih, preurejenih načrtih ni povedal, povabil je le posamezne svetovalce, naj si jih ogledajo. Komunist De Rosa je podrobneje analiziral celotno zadevo. Opozoril je, da je prebivalstvo od leta 1969 čakalo na preureditev podrobnostnih načrtov. Dejal je, da so prvotni načrti prizadejali domačinom pa tudi okolju veliko škodo, saj domačemu prebivalstvu ni bilo dovoljeno, da bi si popravili in primerno uredili svoja že zastarela poslopja. Omenil je tudi, da so bile vinkulativne norme iz leta 1969 »začasne«: prvotno bi morale trajati le eno leto, v resnici so težile domačinom vse do letos. »Novi podrobnostni načrti izhajajo iz velike želje domačinov in predvsem predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta, da bi nudil; prebivalstvu boljše pogoje za bivanje in življenje,« je še poudaril De Rosa, ki je nato omenil nekatere pomanjkljivosti novih načrtov. V prvi vrsti gre za omejitev načrtov na perimetre posameznih vasi, drugo pomembno vprašanje pa se nanaša na pomanjkanje grezničnega omrežja. Prav v tej zvezj je KPI pred-stavila resolucijo, ki obvezuje občin- ski odbor, da čimprej pripravi načrte za greznično omrežje v treh vaseh in te načrte tudi izvede. »Novi načrti so sicer še dokaj omejevalni, bolje pa je imeti take načrte kot ostat; brez njih,« je ob koncu komentiral De Rosa, ki je nadalje še ugotovil, da bo mogoče že čez leto oceniti dejanski pomen novih norm. Svetovalec Tržaškega gibanja Paro-vel se je zaustavil predvsem ob razvalinah nekdanjega gradu »Monkolan« na kontovelskem hribu. Dejal je, da so ostanki gradu zgodovinske vrednosti in da bi jih morali zato zaščititi. Resolucija, ki jo je predstavil, se je nanašala prav na zaščito tega zgodovinskega predela Kontovela. Odbornik Slovenske skupnosti Lokar je v svojem kratkem posegu izrazil zadovoljstvo za izvedbo novih podrobnostnih načrtov. Dejal je še, da je njegova stranka že od vsega začetka sledila temu vprašanju in pripomogla, da je prišlo do spremembe prvotnih načrtov. Tržaški občinski svet je nato, po kratki repliki odbornika Pacorja, soglasno (a brez misovcev, ki se niso udeležili glasovanja) sprejel sklepe o novih podrobnostnih načrtih Proseka, Kontovela in Križa. Ob 70-letnici smrti graditelja Narodnega doma Delo Ivana Martelanca priča o velikem deležu Slovencev pri graditvi Trsta Danes poteka sedemdeset let, odkar je v Barkovljah umrl gradbeni podjetnik Ivan Martelanc. Rodil se je prav tako v Barkovljah leta 1840 in se je že z mladih nog posvetil zidarskemu poklicu. S prirojeno podjetnostjo in požrtvovalnostjo si je kaj kmalu utrl pot in leta 1872 je sodeloval pri zgradnji barkovljanskega pristanišča s podjetnikom Ivanom Pertotom. Nekaj let kasneje je s Per-totovim sinom Andrejem zgradil okroglo barkovljansko pristanišče pri Če-dazu. Kot poslovodja se je ukvarjal z gradnjo sedanje tržaške železniške postaje. Leta 1887 je s Svetkom Martelancem ustanovil gradbeno podjetje Ivan Martelanc in drug. Novoustanovljeno podjetje je zgradilo hotel v Grijanu in nato še ogromen zid, ki loči Sprehajališče sv. Andreja od istoimenske železnice. Sledila je zgradnja železniške proge, ki je ob morju povezovala obe železniški postaji. Zdaleč najvažnejše delo družbe Martelanc je bila zgraditev Narodnega doma po načrtu inž. Maksa Fabianija v letih 1903-1904. Poleg tega je podjetje zgradilo Ciril - Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, dok za spuščanje v morje novo zgrajenih parnikov in vojnih ladij v ladjedelnici sv. Marka, postavilo je temelje za namestni-ško palačo (kasnejšo prefekturo) na yelikem trgu - Piazza Unità, zgradilo je nešteto stanovanjskih hiš v mestu, opravilo mnogo obmorskih del, kakor pomole v Pulju in po Dalmaciji. Podjetje je imelo lastne pontone ter je v času svoje največje gradbene dejavnosti zaposlilo do 2.400 delavcev. Delo podjetja Ivan Martelanc in drug, ki je delovalo do italijanske zasedbe Trsta, ko so ga razmere zadušile, priča o ogromnem deležu, ki so ga imeli Slovenci pri graditvi Trsta. Največja zasluga za to plodno gradbeno dejavnost gre predvsem Ivanu Martelancu, ki je s svojim vztrajnim delom navrgel zametke za nadaljnji razvoj slovenskega podjetništva. L. G. V' Danes v Stivanu baročna glasba Odborništvo za kulturo občine Devin - Nabrežina organizira v okviru kulturnih izmenjav med pobratenima občinama Devin - Nabrežina in Buje koncert baročne glasbe. Nastopili bodo mladi glasbeniki iz Jugoslavije, Združenih držav Amerike, Španije, Švedske, Švice in ZR Nemčije, ki bodo pod vodstvom umetniških vodij Paula Reya Klecke in Jorgeja Fres-noja zaigrali baročne skladbe. Koncert bo danes ob 20.30 v stari štivan-ski cerkvi. Vstop je prost. Namesto vode je Center za obdelavo podatkov občinskega podjetja ACEGA fakturiral pogrebe Nepravilnosti v delovanju Centra za obdelavo podatkov pri občinskem podjetju Acega v letih 1980 in 1981 so bile v središču ponedeljkove občinske seje. Občinski svet je pred leti poveril kar trem preiskovalnim komisijam nalogo, da raziščejo in osvetlijo celotno zadevo. Komisije so ugotovile, da je prišlo res do nepravilnosti, kar je stalo občino precejšnje finančno breme, kljub temu pa je občinski svet z glasovi večine sprejel sklep, da celotno zadevo »zamrzne« ter s tem prepreči, da bi poiskali prave krivce za nepravilnosti. Leta 1980, ko je občino upravljala Lista za Trst, so pri Acega prešli na elektronsko fakturiranje računov za porabo vode, električne energije in plina,. Nakupili so računalnik IBM, ki pa je deloval po zgrešenem programu (pripravljen je bil za veronsko občino), tako da je na primer namesto porabe vode fakturiral stroške za pogrebe! Delo se je s tem zakasnilo za celih 270 dni. Komunistični svetovalci so zahtevali naj celotno zadevo preišče Računski dvor, večina pa je zahtevo odbila in tako v veliko veselje listarskih upraviteljev celotno zadevo »zamrznila«. V pričakovanju 30. svetovalca Ponedeljkova izredna seja tržaškega občinskega sveta je bila zadnja pred poletnimi počitnicami, kar se je v občinski dvorani tudi krepko poznalo. Seja bi morala začeti ob 18.30, ob napovedani uri pa so bili v dvorani prisotni la župan, nekaj svetovalcev in peščica odbornikov. Po nekajminutnem pogovoru z nekaterimi svetovalci sredi dvorane je prvi meščan sedel na svoje županovo mesto, pod zelenkast pečat mesta. Na njegovi levi se mu je kmalu pridružil odbornik D’Alessandro. Dva odbornika sta sedela nižje, na desni, eden pa spet na županovi desni. Enajst odbomiških stolčkov, tistih stolčkov, za katere so se občinski možje večine toliko potegovali med pogajanji za občinski odbor, je bilo praznih! Ob 19. uri, po že polurni zamudi so bila mesta na županovi desni, kjer poleg misovcev sedijo svetovalci večinskih strank, zdesetkano prazna. Sivolasi istrski begunec Gabrielli se je že dalj časa pogovarjal s kolegom Sal-vagnom, misovec Di Giorgio je s sklenjenimi rokami tuhtal nevemkaj. Leva garnitura je bila vsekakor številčno močnejša. Ob Calabrii so sedeli in se med sabo pogovarjali Monfalcon, Denis Visioli (tisti, ki je v občinskem svetu zamenjal Sonjo Sirk), De Rosa, krepka J ole Burlo. Malo stran se je sprehajal bradati Parovel. Malo po 19. uri je prispela v dvorano listarska disidentka Pia Frausin. Levo roko je imela v mavcu. Z drugo, desno roko je pokazala komunistom, da je padla, ter se nato namenila na svoje mesto, tik še praznim sedežem socialistične svetovalske skupine. Kaj pa naši? Komunist Hikel je bil v dvorani že od vsega začetka. Drugih, vse do 19.15 še ni bilo na spregled, saj listana Cecovinija ne moremo prištevati k »našim«, kljub njegovemu »occhio italianissimo slavo«, kot ga je pred leti ošvrknil Giorgio Bocca. Ob 19.15 je bilo v dvorani 22 odbornikov in svetovalcev, za legalno število, ki omogoča začetek seje, jih je manjkalo še osem. Nekaj minut zatem je v dvorano prikorakal naš Spetič. Za njim so prišli še nekateri drugi. Ob 19.30 so našteli v dvorani 29 občinskih mož. Manjkal je torej le še eden. Oči so se uprla v vrata. Komaj si lahko pomislil, kdo bo 30., že je v dvorano vstopil naš Lokar. »Era ora« se je slišalo iz listarskih vrst. Seja se je lahko, po eni uri čakanja, končno začela... (mk) Občinski svet sprejel resolucijo o »paketu« za gospodarski razvoj Z glasovi večine, socialistov in misovcev in ob vzdržanju KPI je tržaški občinski svet sprejel resolucijo, ki obvezuje župana in občinski odbor da posredujeta pri vladi, deželi, in parlamentarnih skupinah za dosego avtonomnega zakonskega osnutka o »paketu« za gospodarski razvoj tržaške in goriške pokrajine. Nadalje resolucija polaga veliko važnost davčnim olajšavam za obe pokrajini. Občinski svet je razpravljal o »paketu« za Trst, ker bo prihodnji teden o njem govor v komisiji za proračun v poslanski zbornici, že v ponedeljek pa bo tržaški župan iznesel predloge Trsta na avdiciji v zbornici. Župan je uvodoma dejal, da je Trst potreben avtonomnega paketa prav glede na zgodovinske okoliščine, iz katerih je izšel »pohabljen« (fašist Giacomelli ga je nato pohvalil za tako tolmačenje zgodovine). Po svoji strani so komunisti predlagali, da bi zajemal paket širše območje in da se ne bi omejeval le na olajšave na davčnem področju, ki jih je zelo surovo zagovarjal listar Gambassini. Ob koncu se je KPI odločila, da se bo pri glasovanju vzdržala, svetovalec Parovel (Tržaško gibanje), pa se ni udeležil glasovanja, češ da je bila predstavljena resolucija zgolj »demagoški akt«. Svetovalska skupina KPI iz protesta zapustila dvorano Komunistična svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu je v ponedeljek ponoči po odobritvi novih podrobnostnih načrtov za zahodni Kras zapustila občinsko dvorano iz protesta zoper zadržanje župana in občinskega odbora. Po mnenju komunistov se župan in odbor nista držala sklepov, ki jih je bil sprejel občinski svet marca letos, v zvezi z imenovanjem strokovnjakov za pripravo urbanisti-čmih načrtov za mestne predele. Takrat je občinski svet odločil, da bo moral pristojni odbornik Pacor orisati poklicne karakteristike vseh izbranih tehnikov. V štirih mesecih tega ni storil, odbor pa je hotel vseeno vsihti glasovanje o imenovanjih. Zato so svetovalci KPI zapustili dvorano. Pogovor s »šestdeseticama« na Trgovskem tehničnem zavodu Pravi problemi se pravzaprav začenjajo šele po maturi Nekaj dni od tega so torej člani ocenjevalne komisije Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois odločili o »usodah« tamkajšnjih maturantov im maturantk. Uspeh je dokaj razveseljiv, saj so med njimi kar tri šestdesetice : Tiziana Naturai, Erika Oberdank in Lučka Počkaj so izdelale z odličnim uspehom. S Tiziano in Lučko smo se lahko na kratko pogovorili o njunih mislih o šoli, učenju in zaključnih izpitih ter o sanjah in upanjih za bodočnost. Erike pa na žalost nismo mogli doseči, in upamo, da nam tega ne bo zamerila. Tiziana, iskreno ti čestitamo k lepemu uspehu. Ali si si pričakovala, da boš izdelala z odliko? Kje pa, čisto presenečena sem nad rezultatom. V šoli sicer vsa leta nisem imela težav, toda ker sem po značaju bolj pesimistična, se mi o odliki ni niti sanjalo. V zadnjih tednih in mesecih je bilo gotovo dosti učenja. Lahko poveš, koliko ur na dan si se pripravljala za izpite in če si se kaj bala mature? Učenja je bilo dovolj, zares, toda ni se mi zdelo tako hudo. Ne bi mogla točno povedati, koliko ur sem se učila na dan, včasih več, včasih manj. Bala sem se predvsem ustnih izpitov. Pred komisijo pa sem bila potem do- kaj sproščena, saj sem se v redu pripravila. Meniš, da te je ta šola pripravila za življenje, za vse težave in naloge, ki te še čakajo? Nekateri trdijo, da šola nikakor ne usposablja za življenje. Osebno menim, da sem si v tej ustanovi pridobila splošno izobrazbo, neke vrste podlago torej, na kateri bo treba v bodoče še graditi. V drugem letniku sem nameravala zapustiti šolo, ker se mi je zdelo, da sem bolj nadarjena za literarno smer. Danes mi ni žal, da sem ostala, saj izobrazba na trgovski akademiji vključuje v zadostni meri tudi humanistične vede. Kakšni so tvoji načrti za bodočnost? Se misliš vpisati na univerzo ali pa si boš poiskala kakšno zaposlitev? Nisem se še dokončno odločila, toda na univerzo verjetno ne pojdem. Raje bi si poiskala službo nekje v bližini; v Trstu ali v okolici, ker me inozemstvo ne mika. Želim nadaljevati svojo izobrazbo na gospodarskem področju, po možnosti v kakem slovenskem podjetju. Do sedaj še nisem i-mela časa, da bi se točneje pozanimala. Zavedam se dejstva, da so možnosti zaposlitve v mojem okolju precej omejene, še posebej za knjigovodje. Prav iz tega vzroka se bom najbrž udeležila tečaja za programiranje in si tako izboljšala strokovno znanje in zaposbtvene možnosti. Ti je hudo pri srcu, zdajle, ko zapuščaš šolske klopi in svoje razredne tovariše? Žal mi je predvsem za prijateljice in prijatelje, vendar upam, da se. bomo še kaj srečavali. Prepričana sem, da bom lahko navezala prijateljske stike tudi z ljudmi na novem delovnem mestu, šolo bom obdržala v lepem spominu, saj so bili odnosi do profesorjev in sošolcev zares dobri in pri- Lučka, tudi tebi iskreno čestitam k uspehu. Kako pa si se ti pripravljala na zaključne izpite? Zadnja dva tedna sem se poglobila predvsem v snov za pismeni del mature, ki sem ga želela opraviti čimbolj uspešno. Taklo so bili ustni izpiti zame le neke vrste ponavljanje snovi in mi niso delali večjih težav. Če bi imela možnost ponovne izbire, bi se spet odločila za to šolo, ali bi raje šla kam drugam? Če bi lahko izbrala po zanimanju, bi se odločila prav gotovo za klasično gimnazijo. V teh petih lepih šolanja na trgovskem zavodu so mi najbolj ugajali literarni predmeti, edinole nemščina mi je delala nekaj preglavic. Pri maturi pa sem bila zelo u-spešna tudi v stroko gospodarskih predmetih. Jasno mi je, da so poklicne možnosti seveda dosti boljše s šolo, ki sem jo obiskovala. Ko že govoriva o poklicnih možno- stih — ali že veš, kam boš šla jeseni? Kakšno pot si si izbrala? Pred nekaj dnevi sem v Ljubljani uspešno opravila sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in s tem so se moji načrti za bodočnost dokaj razjasnili. Zelo presenečena sem bila nad svojimi u-spehom, saj nas je bilo pri sprejemnem izpitu okrog 70 kandidatov in le sedem izmed teh so sprejeli. Srečna sem, da se mi je tako izpolnila želja, ki jo nosim že vsa leta v srcu. Zadnje tri leta sem obiskovala tudi gledališko šolo v Trstu. Sploh ne vem, kaj bi storila, če me v Ljubljani ne bi sprejeli. Najbrž bi se vpisala na kakšno fakulteto v Trstu; službe si vsekakor še ne bi poiskala. Odločila si se torej, da zapustiš domači kraj in prijateljski krog in postavila si si dokaj zahtevno nalogo — ali se kaj bojiš prihodnosti? Bojim se predvsem meseca septembra, se pravi prehoda od varnega o-koliša šole na neznana univerzitetna tla in seveda preselitve v tuje mesto in ločitve od domačega kroga in prijateljev. Zastavila sem si cilj, da uspešno zaključim akademijo v Ljubljani in upam, da mi to tudi uspe-Nato bi se hotela vrniti v Trst in si pridobiti prve poklicne izkušnje tukaj, če bo mogoče, v domačem slovenskem gledališču. Razgovor napisala SONJA KÒLICH Do začetka avgusta bodo morali lastniki odgovoriti na ponudbe za odškodnino Pri Kmečki zvezi preverjajo pravilnost razlastitvenega postopka četrte transe Gradnja hitre ceste, ki bo povezovala avtocesto Benetke - Trst z mejnimi prehodi pri Fernetičih, na Pesku in škofijah hitro napreduje, tako da so izvajalci v teh dneh pred četrto tranšo razlastitev za gradnjo od-5™°v Padriče - Opčine in Opčine -nrnetiči. Državno cestno podjetje ANAS je v ta namen v začetku mese-03 razposlalo prizadetim lastnikom zemljišč obvestila s ponudbo začasne odškodnine ^ razlastitev, na katera dodo le-ti morali odgovoriti s podpd-sor? bo pomenil pristanek na po-ni™°) v roku tridesetih dni. , terenih, ki bodo razlaščeni, so tehniki že opravili potrebne pregle-katerimi so ugotovili stanje zemljišč: če gre za obdelano zemljo, za pašnike ali za gradbene parcele, ce so na zemljiščih zidovi, ograje ali druge nepremičnine. Od tega bo namreč odvisna tudi višina odškodnine, . jo bodo razlaščenci prejeli za svojo Posest. Na sedaj ponujeno začas-o visino odškodnine, bodo namreč v Prmieru pozitivnega odgovora podje-ju ANAS prejeli 50-odstotni povišek, ? Sr® za obdelano zemljo v kmetij-e namene pa se bo znesek potrojil. Če pa bo odgovor prizadetih lastnikov negativen ali ga sploh ne bodo poslali, potem se s tem avtomatično odpovedujejo omenjenim poviškom. Prav tu pa se pojavlja problem, s katerim se ta čas ukvarjajo pri Kmečki zvezi, konzorciju Naša zemlja in v Koordinacijskem odboru vzhodno-kraških vasi. Čeprav te organizacije, ki zastopajo večino razlaščencev, načelno niso proti gradnji cestnih povezav, morajo vendarle bedeti nad u-pravičenostjo in pravilnostjo razlastitve vsakega kvadratnega metra slovenske zemlje, ki kar naprej kopni kot sneg pod prvimi spomladanskimi sončnimi žarki. Prav zato so odvetniku Sancinu zaupale nalogo preveriti pravilnost in legitimnost razlastitvenega postopka, preden lastniki dokončno potrdijo svoj pristanek na predlagano odškodnino. Zadeva pa ima seveda širši značaj, saj sodi v okvir načelnega stališča slovenske narodnostne skupnosti, ki zahteva u-strezne protivrednosti za visok davek, ki ga skupnost plačuje z žrtvovanjem zemlje, na kateri dela in živi že stoletja. V uradih Kmečke zveze torej po- zorno spremljajo potek, te 4. tranše razlastitev za gradnjo hitre ceste in vabijo vse prizadete, da se osebno o-bmejo nanje. Sicer pa pripravljajo za prihodnji teden sestanek vseh prizadetih oziroma organizacij, ki jih zastopajo, na katerem bodo s pomočjo odvetnika Sancina dokončno odločili, kako in če sploh gre odgovoriti na prejeta sporočila o razlastitvi. Če se bo postopek izkazal za zakonsko neoporečnega, potem bo še vedno dovolj časa za pritrdilen odgovor podjetju ANAS; če pa se bo izkazalo, da so pri podjetju zamudili predpisan rok ali kakorkoli drugače kršili zakonska določila, bodo morali ves postopek začeti znova. Prav zato pri Kmečki zvezi vabijo prizadete, naj počakajo z odgovorom do naslednjega tedna in se za podrobnosti obrnejo na urade v Ul. Cicerone. V tej zvezi naj dodamo, da so v preteklih dneh razlaščenci s Proseka podpisah dokončne pogodbe o odškodnini za terene, na katerih sedaj zaključujejo gradnjo hitre ceste. Denar bodo prejeli v teku petih mesecev, vključno z vsemi poviški, kakor jih predvidevajo zakonska določila. Slovanski plesi na gradu Sv. Justa himna mladosti, veselja in miline Tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova je povabila v Trst češkoslovaški državni baletni ansambel, ki je v ponedeljek zvečer nastopil na gradu Sv. Justa s spletom »Slovanskih plesov« na glasbo Antonina Dvoršaka. Ansambel, ki šteje okrog 30 baletnikov, nastopa doma le z osmimi plesi na to tematiko, za turneje po Italiji in drugih državah Evrope pa je naštudiral plese, ki spremljajo celotno Dvoržakovo operno skladbo. Prav s tako pripravljenim programom se je ansambel tudi predstavil številnemu tržaškemu občinstvu, ki je lahko občudovalo različne plese, ki jih je koreografka Libuša Hynke-va povezala z vložki slovaške in moravske folklore, v močnih kontrastih barv posameznih kostumov, ob stalnem spreminjanju ritma in razpoloženja, ki se je prelivalo iz največje razposajenosti v tiho, mehko melanholijo. Bila je to pravcata himna lepote, mladosti, razigranosti, pomešana s trenutki žalosti, zamišljenosti, miline. 16 je bilo plesnih točk v programu, ki so bile porazdeljene na dva dela, tako da so v prvem prevladovale bolj folklorne prvine in plesi, ki so se povezovali s svatbenimi običaji, s snubljenjem, zapeljevanjem deklet in vasovanjem, v dru- Po obsežni akciji tržaških karabinjerjev v boju proti mamilom V Trstu in drugod lisice za 44 razpečevalcev Zaplenili 4 kg hašiša in precej denarja Potem ko so v Trstu prijavili sodnim oblastem okrog štirideset mladih robnih razpečevalcev mamil, je v aaaijevanju velike preiskave o pro-etu mamil v Trstu prišlo do odkritja mnogo pomembnejše verige razpečevalcev mamil, ki so imeli svoje ,5’ 6 razpredene skoraj po celotnem , ,/;'vknem ozemlju. Tako so tržaški anmjerji skupno aretirah 44 oseb L. rStU’ Vidrnu, Gorici, Milanu, Pa-teu, Catanii in Padovi. Pri akciji Sf .slodol°vali tudi karabinjerji iz o-s aiih zainteresiranih centrov, celotno., akcijo pa je vodil namestnik orzavnega pravdnika dr. Roberto staffa. Klobčič se je začel odvijati že 28. tedja, ko so karabinjerji aretirah Jjiuiiano Bellini in Antonia Lanetta, ki sta bila le drobna tržaška razpe-CeIi^0a majr!iL Vendar sta bila že Pred aretacijo skrbno nadzorovana in tako se je preiskava razširila tudi na Videm, kjer so aretirali Guida Mirta, Michelangela Gallija in Paola ^ratepd. ki so dobavljali drogo obema Tržačanoma in še enemu Tržačanu t0 je Ettoreju Manesu, ki so ga tudi aretirali. Tako so prišli na sled se kurirju Luci Trinci, ki je tedensko prinašal hašiš iz Milana v Videm. Vse te aretacije so prispevale svoj kamenček v mozaiku in slika je po-stajala vedno bolj jasna. Tako so u-gotovili, da je bil v Trstu posrednik med razpečevalci Fabio Taucar, v Gorici pa Silvano Grusovin. Grusovin je pred časom skupno z že predkazno-vanim Tržačanom Mariom Bortone- jem ustanovil nekakšno »družbo« za razpečevanje mamil. Oba »družabnika« sta v kratkem času v Trstu in Gorici prodala več kilogramov hašiša. Tudi po razpustitvi »družbe« sta oba nadaljevala z razpečevanjem mamil. Bortoneju je pri začetku s finančnimi sredstvi pomagal Elio Godiglia, tudi sam razpečevalec, ki je bil kasneje skupno z ostalimi tudi a-retiran. Bortone je redno potoval na relaciji Trst - Milan - Padova in mesečno prinašal v Trst po 5 kilogramov hašiša. Da ne bi vzbujal sumov, je kupil več avtomobilov različnih znamk pod imenom drugih oseb. Ob koncu celotne preiskave so tržaški karabinjerji tako aretirali v Trstu 29 oseb, v Vidmu 3, 1 v Gorici, 6 v Milanu, 1 v Grammicheleju (Catania), 1 v Bremateju (Bergamo), 1 v Palermu in 2 v Padovi in obenem zaplenili približno 4 kilograme hašiša, precej denarja in drugega materiala nezakonitega izvora. Ob a-retacijah se bosta dva prijavljena branila s prostosti. Preiskava je dala torej precej jasno sliko o izredno razpredeni mreži razpečevalcev mamil vseh vrst, ki so v zadnjih treh letih dobesedno preplavili tržaški trg. S temi aretacijami je bil nedvomno zadan precejšen udarec mreži razpečevalcev mamil pri nas, nadaljnji potek dogodkov pa bo pokazal, če so se v mrežo ujele velike ribe, ah pa je preiskovalcem uspelo pretrgati le del široko razpredene mreže te sodobne trgovine s smrtjo. Med aretiranimi razpečevalci mamil so na naših slikah naslednji (od leve proti desni): 1. vrsta: Mario Bortone, Silvano Grusovin, Elio Godiglia; 2. vrsta: Fabio Taucar, Michelangelo GalU, Paolo Franz; 3. vrsta: Giuliana Bellini, Antonio Lanotte, Gnido Mirto gem pa je bilo tudi nekaj čisto baletnih nastopov, ki so se prepletali z večno lepo Dvoržakovo glasbo. Izredno lepi in bogati so bili kostumi, v katerih so baletniki nastopali, obogateni z lepimi vezeninami, scena pa je bila povsem prazna in morda je prav ta praznina, ob vsej lepoti kostumov, koreografije, plesov in glasbe, gledalca malce motila. S tako postavljenim baletnim večerom se je želel, kot je bilo to tudi uvodoma povedano, balet približati občinstvu in mu predstaviti češko glasbo in slovansko plesno bogastvo na način, ki je vsem najbolj razumljiv in tudi sprejemljiv. Občinstvo ni štedilo z aplavzi, ki so bili res iskreni. N. L. Očitki pokrajinskih socialistov demokristjanom Pokrajinska federacija PSI očita tržaškim demokristjanom, da ne u-poštevajo navodil iz Rima in so tako v tržaški občini in pokrajini sociah-sti izključeni iz večine. Pri tem se PSI sklicuje tudi na napore Craxijeve vlade, ki se po njihovem mnenju precej prizadeva za oživitev tržaškega gospodarstva. Socialisti očitajo demokristjanom, da so brez njih sklenih v Trstu in na pokrajini koalicije z drugimi strankami. pismo uredništvu Pripombe na Parovelovo pismo Spoštovano uredništvo! Čutimo potrebo, da odgovorimo pismu Paola Parovela (ki je bilo o-bjavljeno v vašem dnevniku 11. 7. 1985) v zvezi s hudimi kritikami in napadi (ponekod mejijo na obrekovanje), ki jih je izrazil na račun pobudnikov in programa nenasilne akcije zelene alternativne liste. Menimo, da tako nastopanje ni koristno za resno in trezno obravnavo morebitnih nesoglasij v zvezi z »zelenimi«, ekološkimi in mirovnimi gibanji, in da je nesmiselno razpravljati o »prvorojenstvu zelenih« v Trstu. Kdor pozna pobudnike zelene alternativne liste, lahko sam presodi o njihovem dosedanjem delovanju. Vsakdo si lahko neposredno prebere program, s časom se bo pa izkazalo, čigave dejavnosti so uspešne in koristne. Smatramo pa, da je izrednega in vzglednega pomena za premostitev obmejnih psiholoških pregrad prav osebni pristop jugoslovanskega državljana iz Kopra k tržaški zeleni alternativni listi, kot prispevek k sožitju in konkretnemu sodelovanju pri skupnih temeljnih vprašanjih človeštva, kot sta mir in varstvo okolja. Za nenasilno akcijo/ zeleno alternativno listo Andrea Wehrenfennig Štirje tabori tržaških skavtov Tržaški del slovenske zam skavtske organizacije je letos pi vh za svoje članice in člane šth etne tabore. Po predvidevanji! U,° z.ajeh 240 aktivnih skavto skavtinj. Najstarejši so že od 10. julij svojem taboru. Prvi del je imel PaJ Potovalnega tabora po Kar; ah, drugi, stalni del, ki se bo 2. julija, pa poteka fui vas tee južno od Ilirske Bistrice. . orednja starostna veja — izvi te vodmee — bo imela dva ta abor A bo v Viškorši v Karr nonni (videmska pokrajina) rx Jteija do 5. avgusta. Tabor B f f,/"1 yasi Zabiče (Ilirska Bistrice Julija do 12. avgusta. Najmlajši — volčiči in veverii P«1» Prav tako taborih pri Za 0(1 2. do 13. avgusta. • Inštitut Gramsci za Furlanijo lisko krajino bo zaradi poletni! tembraZaPrt ^ 2°' julija d° 15' ® Na oglasni deski tržaškega skega skrbništva je od 12. julija Prednustna lestvica ret i , Ofia 23 učitelje na slovenski «te- Lestvica bo na ogled do 2' Jte Zainteresirani lahko do toge ^PjteJo na skrbništvo morebitne Od včeraj v Devinu Seminar o biofiziki in molekularni biologiji V Devinu se je včeraj začel prvi mednarodni seminar za biofiziko in molekularno biologijo. Da je do u-resničitve te pomembne pobude prišlo, se je zahvaliti sodelovanju med tržaško Univerzo, Deželo in Zavodom združenega sveta pa seveda italijanskemu biofizikalnemu institutu, ki si je seminar zamislil. Zanimivo je tudi, da poteka seminar v Trstu, ki postaja s svojimi raziskovalnimi strukturami pravo »mesto znanosti«. Tako je ob včerajšnji otvoritvi spregovoril prof. Giancotti in s tem odprl seminar, katerega se udeležujejo raziskovalci iz raznih italijanskih dežel in iz dežel delovne skupnosti Alpe - Adria. Seminar bo trajal do 26 t.m. in bo potekal v angleščini. Včerajšnjega odprtja se je udeležil tudi deželni odbornik za kulturo in šolstvo Barnaba, ki je podčrtal, da se tudi ta pobuda vključuje v prizadevanja za gojenje sodelovanja na zemlji, kjer so stoletja potekah boji in konflikti. Prav zaradi tega se Dežela trudi v okviru delovne skupnosti Alpe - Adria, da bi bile meje čedalje manj vidne in F-JK bo še naprej dajala svoj prispevek tej pobu- di in š tem še bolj spodbujala znanstveno vrenje v Trstu. V tem slovesnem okviru sta spregovorila tudi še rektor tržaške Univerze prof. Fusaroh (s takimi pobudami naj si Univerza pridobiva mednarodno odmevnost) in predsednik Zavoda združenega srveta Belci (strukture Zavoda samega je treba dajati v poletnih mesecih, ko so počitnice, na razpolago tudi drugim kulturnim in šolskim ustanovam. Rektor Sutchffe pa vidi v pobudi nadaljnjo povezavo Zavoda s tržaško Univerzo in delovno skupnostjo Alpe -Adria. Tržaško gibanje solidarno z novozelandskim Greenpeace Tržaško gibanje je v posebnem tiskovnem sporočilu ostro obsodilo a-tentat na čistilni čoln novozelanskega ekologističnega gibanja Greenpaece, ki je povzročil tudi smrt enega od članov posadke. Tržaško gibanje obsoja atentat kot izredno hudo dejanje z ozirom na dejstvo, da nenasilne akcije gibanja Greenpeace niso mogle nikomur škoditi, članom tega gibanja pa izraža vso svojo solidarnost. Olajšave za podjetja ki bodo izbrala metan Družba SNAM, ki pri državnem zavodu za energetiko ENI skrbi za o-skrbo z naravnim plinom, je nedavno sklenila z združenjem industi Ijcev Confindustria sporazum o olajšavah za podjetja, ki se nameravajo posluževati tega vira energije. Tista, ki se bodo prvič priključila na plinsko omrežje in tista, ki bodo pripomogla k razširjanju porabe metana, bodo namreč deležna občutnih olajšav pri njegovi nakupni ceni. Sporazum, ki bo po ocenah na vsedržavni ravni dosegel vrednost kakih sto milijard lir v treh letih, bodo predstavih tudi tržaškim gospodarstvenikom, in sicer v četrtek, 18. julija, ob 16.30 na sedežu tržaške Zveze inidustrijcev. Olajšave, ki predvidevajo triletna znižanja cene metana za 4 do 7 odstotkov, bodo podjetjem, ki so se odločila za preusmeritev na plinsko e-nergijo, omogočile nadoknaditi vsoto, ki so jo porabila za tovrstno investicijo. Jutrišnje srečanje, na katerem bo tehnične, ekološke in gospodarske vidike uporabe metana obrazložil inž. Rino Gastaidello, ravnatelj družbe SNAM za severovzhodno Italijo, ima za Julijsko krajino še poseben pomen, saj tukajšnji proizvodni sistem že dolgo pozna ugodnosti uporabe tega relativno cenenega energetskega vira. Septembra tečaj Trgovinske zbornice za agente in predstavnike Tržaška trgovinska zbornica bo s koncem septembra začela s tečaji za trgovinske predstavnike in agente. Tečaj organizira državno združenje trgovinskih agentov in predstavnikov ENASARCO. Tečaj bo popolnoma brezplačen in nanj so vabljeni vsi tisti, ki nameravajo pridobiti določene izkušnje za opravljanje dela trgovinskega agenta ali predstavnika. Trajal bo dva meseca, lekcije pa bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 do 22.30 na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. Prošnje za sodelovanje na tečaju morajo biti oddane najkasneje do 14. septembra na Trgovinsko zbornico (soba 312, Ul. nadstropje). mali oglasi gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču RossetU »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. Jutri, 18. t. m., ob 20.30 bo na sporedu druga predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana. V glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Se-rio (Dewasing), Giorgio ValUtta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.30 »Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. Cristopher Lambert. Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 19.15 — 22.15 »Koyaanisquat-si«. Režija F. Coppola. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Situazioni calde e bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Momenti porno-vogliosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »Pos- session«. Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »James Bond 007 - Solo per i tuoi oqchi«. Roger Moore. Capitol Do petka zaprto zaradi počitnic. V soboto ob 17.00 »College«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Le due bocche di Marina«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 18.00 — 22.00 »The rose«. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »L’amore e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razna obvestila Uradi SKGZ bodo vse do 31. avgusta poslovali s sledečim umikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure ter v soboto, od 8. do 13. ure. šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je bil objavljen v uradnem listu razpis natečaja z izpiti in naslovi za stalna mesta profesorjev na nižjih srednjih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 31. julija. Vsa zadevna pojasnila daje slovenski odsek na šolskem skrbništvu. Deželni šolski urad (Sovraintendenza) je sporočil sindikatu, da je na oglasni deski omenjenega urada objavljen razpis rednega natečaja z izpiti in naslovi za pridobitev habilitacije za poučevanje na slovenskih srednjih šolah druge stopnje. Rok za predložitev prošenj deželnemu šolskemu uradu (Trg sv. Antona novega 6, Trst) zapade 2. avgusta. Suzano in Giorgiota je osrečila prvorojenka MANUELA Srečnima staršema toplo čestitamo, mali Manueli pa želimo vsega lepega v življenju nono Angelo, nona Klara, sestra Manuela ter pranona Štefanija. 4 MONIKA Ta dan je zate pomemben, kajti vstopaš v svet odgovornosti in samoodločanja. Želimo ti, da bi nadaljevala po začrtani poti. Vse najboljše ti želijo PEMT in vsi domači. včeraj-danes Danes, SREDA, 17. julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 4.22 in zatone ob 21.03. Jutri, ČETRTEK, 18. julija MIROSLAV Vreme včeraj: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1018,1 mb rahlo raste, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,5 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. menjalnica 16. 7. 1985 Ameriški dolar 1.855 — Kanadski dolar 1.370.— Švicarski frank 775,— Danska krona 177.— Norveška krona 220,— Švedska krona 219,— Holandski fiorini 572,- Francoski frank 211.- Belgijski frank ...... 31.— Funt šterling 2.580,— Irski šterling 2.010,— Nemška marka 644,— Avstrijski šiling 91,- Portugalski eskudo 10,- Japonski jen 7.— španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.180,— Grška drahma 14,— Debeli dinar 6,10 Drobni dinar . 6,30 išilSi BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. a. Tom- - ULICA F. FILZI 1Q - CB 61-430 Razpis natečaja v devinsko-nabrežinskih otroških vrtcih Občina Devin - Nabrežina je razpisala natečaj na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1985/86. Kandidatke morajo na občinsko u-pravo nasloviti prošnjo najkasneje do 29. julija. V prošnji morajo navesti svoje podatke, morebitne obsodbe in točen naslov bivališča. Izjaviti morajo tudi, da so italijanske državljanke in da imajo diplomo šole, ki zadošča za poučevanje na pripravni stopnji. Podpis na prošnji mora overiti notar ali tajnik občine, kjer kandidatka stanuje. K prošnji naj kandidatke priložijo tudi originalno diplomo šole (ali overovljeno fotokopijo), morebitne dokumente s preferenčnimi naslovi, potrdilo o bivališču in vse ostale dokumente, za katere kandidatka smatra, da ji lahko pomagajo pri izboru. Prosilke morajo na dan zapadlosti natečaja izpolniti vsaj 18 let oziroma na dan natečaja ne smejo biti starejše od 50 let. Prispevajte sa Dijaško matico OSMICO ima Boris Pangerc, Dolina št. 116. Toči pristno domače vino. PRODAM elektronsko harmoniko, am-plifikator Leslie in mikrofon Schure. Telefonirati na 040/227-246 ali 761-624. IMPORT/EXPORT išče 40-letno tajnico z veliko prakso v import/exportu, telexu in v računovodstvu ter z znanjem nemškega jezika. Pisati na P.O.X. 1324. PRODAM lesene sode v odličnem stanju. Za informacije tel. na št. 0481/ 33670 ali 85174. OSMICO je odprl v Sv. Križu št. 44 Rudolf Košuta. Toči belo in črno domače vino. CVETLIČARNA ANGELA, Boljunec 41 obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 15. t.m. do 18. avgusta. OSMICO je odprl na Opčinah Ferdinand Hrovatin. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprla Norma Gabrovec v Mavhmjah št. 11. Toči belo in črno vino. PROFESOR daje lekcije iz matematike. Tel. 003865/21972. TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA -CATANIA - SIRAKUZE - PALERMO - MILAN - TURIN -GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi iz Trsta 4.28 D/L Benetke 5.20 L Benetke 5.50 D Benetke 6.17 R Mestre - Turin; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 7.6. do 27.9.85) 6.22 L Portogruaro (1) 6.48 D Benetke - Rim; spalni vagoni Moskva - Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim, Zagreb -Rim; pogradi 2. razred Varšava - Rim ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6. do 26.9.1985; 1. in 2. razred Trst - Rim 8.06 E Benetke 9.00 E (Benetke express) Benetke 9.20 R Rim (+) 10.06 L Benetke 12.35 E Benetke 13.45 L Portogruaro 14.10 E (Triveneto) Benetke - Bologna - Firence - Rim -Neapelj - Catania, Siraku-ze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi L in 2. razred Catania in Palermo; pogradi 2. razred Reggio Calabria) 16.10 E Benetke - Milan 17.15 D Benetke - Bologna - Bari -Lecce (pogradi 2. razred za Lecce) 17.26 L Benetke 18.22 R Benetke (3) 18.37 L Portogruaro 19.25 L Portogruaro (vozi od 2.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) 19.30 L Portogruaro (vozi od 29.9.85 do 31.5.86) 19.38 E (Simplon express) Mestre -Rim - Milan - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz; pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz od 28.9.85 do 31.5.86; spalni vagoni Zagreb - Pariz) 20.26 D Benetke 21.30 D Benetke - Milan - Turin -Ventimiglia (pogradi 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Ventimiglia) 22.42 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim) Prihodi v Trst 2.25 L/D Benetke 6.11 L Portogruaro (vozi od 3.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) - (4) 7.28 D Ventimiglia - Turin - Milan -Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Ventimiglia - Trst; pogradi 2. razred Turin - Trst) 7.40 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim - Trst) 9.15 E (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz - Trst; pogradi 2. razred Pariz - Beograd in Pariz - Zagreb od 30.9.85; spalni vagoni Pariz - Zagreb) 9.27 D Benetke 10.00 E Ženeva - Ziirich - Domodossola - Milan - Mestre (pogradi 2. razred Ženeva -Trst) - (5) 10.35 D Lecce - Bari - Bologna -Benetke (pogradi 2. razred Lecce - Trst) 10.40 R Benetke (3) 13.18 L Portogruaro 13.28 E Milan - Benetke 15.20 D Benetke PRODAM dirkalno kolo. Tel. 040/220430. PODARIM 2 lepi črni mucki. Teb 0481/882123. DEKLE išče namestitev kot prodajalka ali spretna strojepistka. Tel. 040/412543- NA VRHU sv. Mihaela (Sovodnje) prodam zazidljivo razvalino 742 kv. m z odobrenim gradbenim načrtom, prosta Bucalossi, IVA 2%. Teb na št. 0481-779331. čestitke Danes praznujeta srebrno poroko SILVA in BRUNO ČUK. Ob tej lepi obletnici jima iz srca voščijo ter želijo še mnogo zdravih in srečnih skupnih let sin Marko in hčeri Martina in Ele-na z družino. CORRADO, ob zelo uspešnem izboru za svetovno tekmovanje harmonikarjev, ti iz srca čestitamo in smo ponosni, da te imamo med člani ansambla Syn-thesis 4. 16.20 D Benetke 19.00 D Benetke express — (spalni vagoni Benetke - Beograd; spalni vagoni Benetke - A-tene samo ob četrtkih in sobotah od 6.6. do 28.9.85; pogradi Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 28.9.85; pogradi 2. razred Benetke - Skopje ob ponedeljkih, sobotah in ne-nedeljah od 2.6. do 28.9.85, od 29.9.85 samo ob sobotah) 20.14 D Benetke 20.48 R Rim ( + ) 21.42 R (Tergeste) Turin - Milan spalni vagoni Turin - Moskva ob sobotah od 8.6. do 28.9.85) 23.06 L Benetke 23.22 E Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (6) ; pogradi 2. razred Rim - Budimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.9. do 26.9.85; pogradi 2. razred Rim -Varšava ob torkih, četrtkih in nedeljah od 7.6. do 27.9. 85) 00.40 L/D Benetke ( + ) samo 1. razred in obvezna rezervacija ( 1 ) nadaljuje do San Donà di Plave od 3.6. do 15.6., od 16.9. do 21.12. 85, od 7.1. do 26.3. in od 2.4. do 31.5.86; ne vozi ob praznikih ( 2 ) ne vozi ob petkih od 2.6. do 26.9. in ob sredah in petkih od 28.9.85 ( 3 ) ne vozi 15.8., 25. in 26.12.85 in 1. 1.86 ( 4 ) ne vozi ob praznikih ( 5 ) vozi ob sobotah od 6.7. do 27.7.85 ( 6 ) ne vozi ob sobotah od 2.6. do 27.9.85 in ob četrtkih in sobotah od 29.9.85 TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA -SOFIJA - ATENE - ISTANBUL -VARŠAVA - MOSKVA Odhodi iz Trsta 9.42 E (Simplon express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Beograd in Pariz -Zagreb od 30.9.85; spalni vagoni Pariz - Zagreb) 13.35 L Opčine - Ljubljana (1) 18.28 D Opčine - Ljubljana 19.53 E (Benetke express) Opčine -Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke - Beograd; pogradi 2. razred Benetke -Skopje ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah od 2.6. do 28.9.85, od 29.9.85 samo ob sobotah; Benetke - Istanbul od 2.6. do 28.9.85; Benetke -Atene od 4.6. do 28.9.85 razen ob četrtkih in nedeljah; spalni vagoni Benetke - Atene ob četrtkih in nedeljah od 6.6. do 28.9.85) 20.30 L Opčine 23.52 D Opčine ■ Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava - Moskva (pogradi 2. razred Rim - Varšava ob torkih, petkih in nedeljah od 7.6. do 26.9.85; Rim - Budimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6. do 26.9.85; spalni vagoni Rim - Moskva (2); spalni vagoni Rim - Moskva samo ob sobotah od 8.6. do 28.9.85) Prihodi v Trst 5.10 D Moskva - Varšava - Budimpešta - Zagreb - Ljubljana -Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 7.6. do 27.9.85; spalni vagoni Moskva - Rim (3); po- prispevki V spomin na Fani Regent vd. Kalc daruje družina Kalc 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk. Ob 5. obletnici smrti očeta daruje Pepi Čuk 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na Marijo Ukmar daruje Danica Versa 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Ukmar daruje Marija Sardoč 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 9. obletnici smrti moža in očeta Antona Grgiča darujeta žena Silvestra in sin Darko z družino 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Giuseppine Purič in Marije Orell daruje družina Purič (Repen 164) 30.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Marije Ukmar daruje družina Škabar (Repen 32) 15.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Ob 25. obletnici smrti staršev Alojza in Angele Milič darujejo otroci in nevesta 70.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. gradi 2. razred Varšava -Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6. do 26.9.85; Budimpešta -Rim ob sredah, petkih in nedeljah od 5.6. do 25.9.85) 8.36 E (Benetke express) Istanbul -Atene - Skopje - Beograd -Ljubljana - Opčine 9.46 D Ljubljana - Opčine (1) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) 19.05 E (Simplon express) Beograd -Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz od 28.9.85 do 31.5.86; spalni vagoni Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine ( 1 ) ne vozi ob nedeljah in v dneh 15.8., 1.11., 25. in 26.12.85, 1.1., 31.3., 25.4. in 1.5.86 ( 2 ) ne vozi ob sobotah od 2.6. do 27.9. in ob četrtkih ter sobotah od 29. 9.85 ( 3 ) ne vozi ob petkih od 2.6. do 26.9. in ob sredah ter petkih od 28.9.85 TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MONCHEN Odhodi iz Trsta 5.12 L Videm 6.02 D Videm - Trbiž 6.06 L Videm 7.10 D (Gondoliere) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen od 2.6. do 29.9.85 10.16 L Videm 12.43 D Videm - Trbiž 13.10 L Videm - Kamija 13.58 D Videm 14.30 L Videm 16.46 L Videm - Trbiž 17.35 R Videm - Benetke (+) - (1) 17.46 D Videm - Benetke 18.02 L Videm 19.14 D Videm 20.02 L Videm (vozi ob delavnikih od 3.6. dò 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) 20.02 L Videm (vozi od 29.9.85 do 31.5.86; od 2.6. do 22.9.85 samo ob praznikih) 21.00 D (Italien - Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razred Trst - Dunaj od 2.6.85 do 28.9.85) 23.10 L Videm Prihodi v Trst 1.25 L Videm (vozi samo ob delavnikih od 3.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) 00.53 L Videm (vozi od 29.9.85 do 31.5.86; od 2.6. do 22.9.85 samo oh praznikih) 6.30 L Videm (ne vozi od 4. do 16.8.85) - (2) 7.17 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (2) 8.45 L Videm 9.08 D (osterreich - Italien Ex- press) Miinchen - Dunaj -Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj - Trst od 2.6. do 28.9.85) 10.14 D Videm 11.20 R Benetke - Videm (3) - (1) 11.40 L Videm 14.31 D Videm 15.30 L Videm 16.46 D Videm 17.53 L Videm 19.30 L Videm 19.46 E Trbiž - Videm 21.10 L Videm 22.40 D (Gondoliere) Miinchen (od 2.6. do 28.9.85) - Dunaj -Trbiž - Videm 23.14 L Videm (+) samo 1. razred ( 1 ) ne vozi 15.8., 25. in 26.12.85 in 1.1.86 ( 2 ) ne vozi ob praznikih PRIMOŽ in JELENA vabita vse prijatelje in znance na OTVORITEV BARA - BUFFETA - PIZZERIE danes od 19. ure dalje Salita di Zugnano 4/2 (pri občinskem stadionu) Vozni red vlakov Veljaven od 2. junija 1985 do 31. maja 1986 Jadrnica, ki nadomešča počitniško stanovanje CT 32 comfort: švedsko udobje T 32 comfort ima klasično nordijsko palubo z majhnim, a izredno dobro zavarovanim kokpitom za štiri osebe. Pod sedeži prostrani prostori, kamor spravimo jadra in celo jeklenko za plin, kar poveča varnost Z izjemo motorsailerjev so skandinavske jadrnice na Jadranu in v Sre-ozemlju prava redkost, da se lahko upravičeno začudimo, če neko italijan-s ° Podjetje prične z uvozom švedsko jadrnice in to 9,5 metra dolge. Navigacijska mizica je smotrno in bogato urejena kot se spodobi za take jadrnice Osrednja dnevna kajuta z jamboroi ki je po nordijskem zgledu pričvrsti na gredlju. Notranjost je bogato ur jena, a ne kičasta, kot je to včas pri skandinavskih jadrnicah kar je klasična mera aa »krizno jac nico«. CT 32 comfort je ime jadmii ki jo uvaža podjetje Cantieri del Tr simeno iz Viareggia, podroben oj njenih značilnosti pa daje slutiti, z kaj so se odločili za tako tvegani uve Jadrnico izdeluje švedski obrat Coi ort Batar, ki je z njo dosegel zavi Jive poslovne uspehe, saj je v ene Ob levem boku takoj ob vhodu v kovje je stranišče z umivalnikom, e ahko med drugim preobleč letu na Švedskem prodal kar 130 jadrnic. Že prvi pogled na jadrnico nas prepriča, da je bila zgrajena za težke nordijske jxigoje. 13 metrov visok jambor je trdno prikljenjen na gredelj, da lahko kljubuje najmočnejšim vetrovom, kokpit je majhen, da v njem udobno sedijo le štiri osebe, je pa zato tudi v najslabšem morju suh, če nad vhodom v kajuto razgrnemo platnen vetrobran s plastičnimi okni. Z jadri upravljamo dosledno iz kokpi-ta, kar pomeni, da glavno jadro res zasluži svoje ime, genova pa je zreducirana na običajno prečko. Paluba in nadgradnja so obenem tako zgrajeni, da najdemo le s težavo prostor, kjer bi se zleknili in sončili. Kljub takim nordijskim nevšečnostim j»a uvozniki upajo, da bo šla dobro v promet tudi v Italiji. Gradnja je namreč izredno solidna, jadrnica je morda v naših sapicah bolj počasna, a lahko kljubuje tudi najslabšemu morju kar ni od muh, notranjost pa je švedsko udobna in smotrna. V podkrovju imamo namreč kar tri kajute, osrednja je visoka kar 1,80 metra. Jadrnica je namenjena štirim o sebam, ki na njej lahko živijo tudi več mesecev, za krajše obdobje pa lahko sprejme tudi šest oseb. Kot niso Švedi varčevali pri gradnji trdne lupine, prav tako bogata je notranjost, ki za čudo ni kičasta, če izvzamemo dve luči v osrednji kajuti, ki vsepre-več spominjajo na nizozemske jadrnice. Kuhinja ob desnem boku zasluži svoje ime, saj omogoča kuhanje in peko tudi med plovbo na razburkanem morju. Omar, predalov, manjših in večjih shramb je še in še, da si lahko v jadrnici uredimo življenje kot na suhem. Edina nevšečnost podkrov-ja, a ta je značilna za vse nordijske jadrnice, je premajhno zračenje, kar pa se da bržkone nadoknaditi, če zamenjamo fiksna okenca s odpirajočimi. CT 32 comfort, je kot rečeno dolga 9.50 metra, dolžina vodne črte znaša 7.50 metra, kar ji omogoča maksimalno teoretično hitrost skoraj 7 vozlov, široka je 3,27 metra, ugrez znaša 1,70 metra, tehta 4.500 kilogramov, od katerih odpade za balast 2.000 kilogramov, skupna površina jader znaša 61 kvadratnih metrov, v podkrovju pa je 18-konjski dizlov motor Volvo Penta s pogonom »s drive«. Motor je zelo skrbno vgrajen, da je skoraj neslišen. Jakost motorja se bo morda zdela marsikomu prešibka, a v teoriji odgovarja za razsežnosti take jadrnice. Kot zadnje naj omenimo ceno, ki bo jjo mnenju uvoznika botrovala usjiešnim prodajam, saj stane taka gosposka jadrnica z jadri 68 milijonov lir, kar je precej manj kot pri jadrnicah enakega razreda. Pomožni motor je dvocilindrski 18-konjski Volvo Penta s pogonom »s drive«, ki je izvrstno izoliran radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Želja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 I ragazzi di Brodway - film Režija Busby Berkeley 15.30 Viaggio attraverso il sistema solare 16.10 Peteyeve avanture - risanke 16.35 II grande teatro del West - TV film 17.00 Love story - TV film 17.50 Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanke 17.55 La famiglia Day - risanke 18.40 Un sacco Verdone - 2. epizoda 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 FBI danes - TV film 21.25 Ohladi obladà 21.55 Dnevnik 22.05 Hitchcock: il brivido del genio -drugi del 22.45 Evrovizija Sabljanje: svetovno prvenstvo Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka 14.20 L’estate è un’aventura 16.50 II diamante nero - film Režija Jean Dejannoy Ljubljana 17.55 Poročila 18.00 Čmrlj iz Kolorada - lutkovna oddaja 18.20 Saj si vendar punca - predstava SNG Maribor 18.45 Želeli ste, poglejte - poučnoza-bavna oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do 'zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.05 Dokumentarec meseca: Peklenska jaga 20.45 Film tedna: Bockerer - avstrijski film. 21.35 Oddajniki H. TV mreže Jazz na ekranu: Willem Breuker Kollektief Ko jeleta 1974 nizozemski pihalec in skladatelj Willem Breuker ustanavljal svoj Kollektief, se je že lahko oziral na spoštovanja vredno prehojeno ustvarjalno pot. Že od leta 1966 v njegovi domovini poznajo in cenijo njegovo delo. Bil je eden prvih glasbenikov v Evropi, ki je povezal politično sjioročilo z improvizirano godbo. Bil je soustanovitelj ene od prvih evropskih organizacij naprednih glasbenikov ICP - Instant Com-posers’Pool. Sodeloval je z vsemi najpomembnejšimi izvajalci sodobnega evropskega jazza, ob tem pa ves čas vodil različne lastne zasebne, snemal plošče, CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 II bandito galante - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 16.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.30 II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Kojak - TV film 21.30 II bestione - filmska komedija 23.30 Canale 5 news 00.30 All’inferno e ritorno film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 Malù - novela 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.10 La valle dei dinosauri - risanke 15.45 I gatti di Cattanooga - risanka 16.10 Lancer - TV film 17.00 La sguadriglia delle pecore nere - TV film1 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 La schiava Isaura - novela 19.45 Piume e paillettes - novela 20.30 Si o no? - test 23.00 II fuorilegge - film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film 01.30 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.30 La storia di Kathy Morris film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film TELEVIZIJA 18.25 Iz parlamenta 18.30 Športna poročila 18.40 L’asso della Manica - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 Zgodba nekega Italijana Program pripilavlja Alberto Sordi 21.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 21.50 Sogno di una notte d’estate - film 23.30 II brivido dell'imprevisto - TV film 24.00 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.00 Evrovizija - kolesarstvo 11.45 Televideo 14.25 Kolesarstvo - Tour de France ce 19.00 Dnevnik 3 19.25 Mednarodni festival baleta 20.00 Šola in vzgoja 20.30 Viaggio intoma a mio padre -film igrajo Laurence Oliver, Alan Bates, Jane Asher 21.50 Delta speciali 22.40 Dnevnik 3 23.05 Kamera in spomin 23.20 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja pisal glasbo za filme in gledališče - posebej ga je privlačil Bertold Brecht - in sodeloval s plesalci modernega baleta. 22.30 Dnevnik Koper 15.00 Film 17.30 Smithovi - TV film 18.00 Nepremagljivi Shogun - risanke 18.30 čudoviti ranč rumene žolne -TV film 19.00 Odprta meja - informativna oddaja Danes bo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija. 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Francija v pesmi 20.25 Music prom - glasbena oddaja 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Film 23.20 Smithovi - TV film 23.50 Film Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Legenda sveta - otroška serija 18.45 Zgodbe iz starih mest - narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Filmski večer: Pokliči me za umor - film 22.55 Dnevnik 23.15 Program plus: Dave Alien, na kolesih - avstrijski film Ob koncu poročila 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto •• risanke 20.30 Zodiaco - spektakel 22.00 Toma - TV film 23.00 Šport - ameriški nogomet 00.15 Una canzone per Bobby - film 01.35 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 16.00 Luisana mia - TV film 16.30 Le ragazze di Piazza di Spagna film 18.00 Risanke do 19.30 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Messaggero d’amore - drama 22.30 Bamaby Jones - TV film 23.30 Facce per l’inferno - film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Laramie - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 Una storia di guerra - film 13.25 Horoskop 14.00 A sud dei tropici - TV film 14.45 Grido di guerra - film 16.00 Komike 16.30 Risanke 17.30 L’amnesia - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 A sud dei tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film TELEFRIULI 14.30 C’è una spia nel mio letto - film 16.00 Risanke 17.30 The bold ones - TV film 18.30 Dokumentarec 19.20 Telefriuli - sport estate 19.30 Poročila v nemškem jeziku 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 La battaglia di Pori Arthur -film 22.15 Film 23.45 Victoria hospital - nadaljevanka RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Izbor iz Povejmo v živo; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike; Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: Slovenski trobilni kvintet; 11.10 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva ; Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska revija v tržaškem Avditoriju; Glasbena jriloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Fabianijevi iz Kobdilja: (3) »O blagostanju in sijaju«; 14.30 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Beležka za zgodovino o-troštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.25 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. ..; 17.40 Grožnjan - mesto mladih; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 O-troci pojejo; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.16 Eđig Galletti; 17.00 Gulp; 18.00 Oder; 18.30 Čajkovski: Giuhetta e Romeo; 19.00 Odprto za Jazz; 20.00 Zaključek sjx>-reda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Varietà; 12.03 Via A-siago tenda; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Radio 1 na cesti; 16.00 n Paginone; 17.30 Jazz; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.28 Audiobox; 20.00 Frank Sinatra - pevec med mitom in realnostjo; 21.00 R jiiacere della vostra casa; 22.00 Radiocondomi-nio; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 jired-stavlja; 8.45 Soap opera po italijansko; 9.10 Vsa Italija govori; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Vsa Italija igra; 15.00 Accordo perfetto - glasba; 14.42 La con-trora; 16.35 La strana casa della formica morta; 19.50 Jazz; 21.00 Serata a sorpresa; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Nokturno; 23.28 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za px>morščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otrici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.00 Poročila; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pesmi Leoša Janačka in Karola Szymanowskega; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Brahms z violinistom Dejanom Bravničarjem; 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterfly«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno - Hjalmar Soderberg: Dve zgodbi; 23.05 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Demokristjan Travan na čelu koalicije KD-PSI-PSDI-PRI i izvolitvijo župana v Gradišču odprta vrata tudi v Krminu in Gorici Goriška hranilnica prispevala za opremo splošne bolnišnice Z izvolitvijo demokristjana Romana Travana za župana v Gradišču ob Soči je bila dana podlaga za zadnji krog umestitvenih sestankov občinskih svetov in za izvolitev županov v Krminu, Štarancanu in Gorici. V Krminu naj bd se tamkajšnji občinski svet sestal v ponedeljek, 22. julija, v Gorici pa v ponedeljek, 29. julija. To pomeni, da je izvolitev župana v Gradišču najbrž premostila nekatere še odprte težave v drugih krajih. Vprašanje zase ostaja Štarancan, kjer zastopniki pokrajinske in deželne večine ne morejo sestaviti koalicije v krajevnem merilu. To pa zato, ker komunisti imajo deset od dvajsetih svetovalcev. Med komunisti in socialisti (ti imajo tri svetovalce, socialdemokrati pa enega) potekajo pogovori kdo naj bi bil župan. Tako KRI kot PSI ga zahtevajo zase. V Gradišču ob Soči je demokristjan Travan dobil 12 glasov svetovalcev koalicije KD, PSI, PSDI in PRI. Republikanec je sicer glasoval le za župana, ne pa za odbornike. Tako je bil za podžupana izvoljen socialist Domenico Ripellino, v odboru sta še dva demokristjana in ena socialdemokratka, kot namest- , nika pa socialist in demokristjan.. Republikanec naj bi vstopil v od-i. bor enkrat kasneje. Pred sejo občinskega sveta je bil sestanek koalicijskih strank, da hi rešili vprašanje republikanskega zastopstva. Tokrat so komunisti v tem kraju ostali v opoziciji. Deset let je bil za župana njihov zastopnik Adolfo Trevisan, ki tokrat ni več v občinskem svetu. Vsi zastopniki strank v občinskem svetu so mu izrazili priznanje za opravljeno delo. Socialisti in socialdemokrati so izjavih, da se ne odpovedujejo dosedanjemu delu v odboru skupno s komunisti, da pa so se pohtične razmere v Gradišču in v državi spremenile. Sejo je vodil komunist Eligio Simsig, ki so ga njegovi tovariši predlagali za župana. Dobil pa je le osem glasov. Napisali smo, da se je z izvolitvijo župana, v Gradišču odprla možnost za izvolitev županov in odbornikov v Krminu in v Gorici. V Krminu se bodo zastopniki KD in PSI sestali sredi tega tedna. Tudi tu naj bi republikanec ostal izven koalicije, za župana naj bi bil potrjen socialist Fausto Nunin. V Gorici pa naj bi bila umestit-vena seja občinskega sveta predi koncem meseca. Še vedno so nejasnosti v zvezi s porazdelitvijo mest v občinskem odboru. V zvezi z ime-Ini demokristjanskih odbornikov, ki smo jih objavili pred dnevi velja popravek. Jakončič bo ostal v občinskem odboru. Obit ga ne bo zamenjal. Vsekakor velia omeniti še izjave pokrajinskega tajnika KD Criscija na sestanku svetovalcev te stranke iz vse pokrajine. Crisci je dejal, da se Gorica ne sme opredeljevati samo na zavezništvo s Trstom, ali pa, v nasprotju s tem, za zavezništvo z Vidmom in Pordenonom v protitr-žaško koalicijo. Gorica mora ostati na sredi in biti pomirjevalec med ločitvenimi težnjami, ki prihajajo na dan tako v Trstu kot v Furlaniji. Če državni zakon daje finančno pomoč vlade za gospodarsko obnovo Gorice in Trsta je treba vedeti, da je to v okviru splošnega deželnega načrtovanja, ne pa v okviru ločitvenih tendenc. S tem je najbrž pokrajinski tajnik KD, ki je politično zelo blizu deželnemu predsedniku Bia-suttiju, hotel zaustaviti težnje nekaterih njegovih somišljenikov v Gorici, ki bi se zelo radi opredelili za sodelovanje s Trstom v nekaki pro-tifurlanski koaliciji. Konec koncev i pa ne smemo pozabiti, da nekateri v Gorici najdejo srž za neprijateljsko politiko do nas Slovencev prav v zavezništvu z nekaterimi tržaškimi krogi. Zahvaljujoč izdatnemu finančnemu prispevku Goriške hranilnice, bodo kirurški oddelek goriške splošne bolnišnice v kratkem opremili z novo sodobno napravo za ugotavljanje bolezni na ožilju. Flusimeter Doppler, tako se naprava, imenuje, deluje na podlagi ultrazvokov, za pacienta pa no predstavlja nobenih posebnih travm. Doslej sta s podobnima napravama razpolagali le bolnišnici v Vidmu in Trstu in je bila za izvedbo tovrstnih pregledov potrebna vsakokrat premestitev pacientov v Videm, oziroma v Trst. Napravo bodo, kakor izhaja iz poročila za tisk, namestili že v zelo kratkem roku. S tem bo kirurški oddelek veliko pridobil, saj je znano, da se stalno veča tudi število bolnikov, ki imajo težave s krvnim obtokom. Oddelek bodo v prihodnje o-premili še z nekaterimi novimi instrumenti, v zelo kratkem pa bodo dobili tudi novega primarija. V SOBOTO, 20. JULIJA Kvartet Marciana v Rocca Bernarda V okviru glasbenih prireditev, ki jih prireja deželni odbor za vrednotenje gradov v Furlaniji - Julijski krajini, bo v soboto, 20. t.m., v kraju Rocca Bernarda koncert kvarte- ta Marciano, ki ga sestavljajo Maurizio Valmarana (viohna), Lucio De-gani (violina), Giancarlo Di Vam (viola) in Sandro Zanardi (violončelo). Na sporedu dela Haydna in Schuberta. Grad Rocca Bernarda je v občini Premariacco, v neposredni bližini Čedada. Pripadal je različnim plemiškim družinam, nazadnje pa rodbini Perusdni. Po smrti prof. Gaetana Perusinija je poslopje prišlo v last Malteškega viteškega reda. Sobotni koncert v gradu Rocca Bernarda bo ob 21. uri, vstopnice bodo na razpolago po 5 tisoč lir. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V tednu od 7. do 13. julija so v goriški občini zabeležili naslednje gibanje prebivalstva: RODILI SO SE: Chiara Pelesson, Damjan Fantin, Alice Malfatti, Francesca Barnaba, Sabrina Cargnel, Mauro Visintin, EUsabetta Braidot, Mauro Cornar. UMRLI SO: 78-letni duhovnik Antonio Forestan, 79-letna upokojenka Cristina Grion vd. Marangon, 61-letni upokojenec Lodovico Supperi, 71-letni upokojenec Leopoldo Persoglia, 72-letni upokojenec Mario Bregant, 65-letni obrtnik Giuseppe Guliatti, 62-letni upokojenec Alfredo Cosain, 36-letna uradnica Marina Braini. Popravila na omrežju goriškega metanovoda V marsikateri goriški ulici je v zadnjih tednih izkopanih več jam. Delavci mestnega podjetja se v tem poletnem času trudijo, da bi zamenjali že obrabljene cevi plinovoda. V Gorici je namreč neka avstrijska družba pričela razdeljevati plin še pred prvo svetovno vojno, še v prejšnjem stoletju (mimogrede, glavni računovodja pri tem podjetju je bil Franjo Ferfila, znana in aktivna osebnost v takratnem slovenskem življenju v našem mestu). Zaradi tega so cevi pri nas stare že devetdeset let in so seveda obrabljene. V prejšnjih letih so prišli v Gorico nemški strokovnjaki, ki so s posebnimi merilnimi napravami ugotovili, kje plin, oziroma dandanašnji metan, uhaja. Pri mestnem podjetju so ugotovili, da jim uhaja več kot ena četrtina metana. Da bi omilili izgubo so v goriškem občinskem svetu odobrili precej visok izdatek za posodobitev metanovodske mreže, t.j. za zamenjavo cevi tam kjer so poškodovane. Zaradi tega toliko delovišč v tem zadnjem času po goriških ulicah. Marsikdo se nad vsem tem huduje, tako pešci kot avtomobilisti, vendar pa je vse to potrebno, tudi da bi se preprečile morebitne eksplozije plina. Nekajkrat se je to že zgodilo. Rock skupina Martin Krpan Na številnih poletnih prireditvah v Furlaniji nastopajo razne kulturne skupine iz Slovenije. V Pozzeccu v Spodnji Furlaniji bo v petek, 19. julija, nastopila slovenska rock skupina Martin Krpan iz Ljubljane. V njej nastopajo Dadi Kšnar, Aleš Klinar, Matjaž Kosi, Tomaž Sršen in Miha St obe j. Podatki za letošnji maj 10.109 trgovcev in obrtnikov posluje v goriški pokrajini 10.109 trgovskih in obrtnih podjetij je bilo v registrih goriške trgovinske zbornice konec letošnjega maja. Njih število se je za pet enot povečalo v primerjavi z mesecem prej. Prišlo pa je seveda do večjih sprememb, saj so kar 82 novih podjetij vpisali v seznam, 77 pa so jih odpisali. Do podobnega gibanja prihaja na Goriškem skoro vsak mesec. V več primerih gre tudi za spremembe notranjega razmerja v lastništvu podjetij, to pa v glavnem med sorodniki. Taka podjetja se torej ne vpišejo na novo in niti se ne odpišejo. Sorazmerno največ tvrdk je v trgovinskem sektorju. Vedno konec letošnjega maja smo imeli kar 4.836 trgovcev, od teh kar 2.534 trgovcev na drobno in 1.037 gostincev. 594 je bilo trgovcev na debelo, 208 pa potujočih trgovcev, t.j. kramarjev. 456 oseb je bilo vpisanih v seznam posrednikov. 1.041 je bilo podjetij vpisanih v seznam raznih servisov, a ne v obrtniškem sektorju. Obrtnikov je namreč nad dva tisoč. Vpisani so v sezname raznih kategorij. V teh seznamih so tudi avtoprevozniki. Teh je na Goriškem 429. Treba je seveda prišteti še vse tiste obrtnike, ki vršijo pomožno dejavnost v tem sektorju. Zamude v finansiranju Načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu, Silvino Poletto, je predsedniku pokrajinske uprave ter predsedniku goriške trgovinske zbornice naslovil pismo, s katerim opoza- rja, da še ni bilo izvedeno finansiranje v višini 450 milijonov lir, v korist zadruge Isontex. Prvi znesek je bil odobren septembra lani, drugi pa decembra. Tako stanje, ugotavlja Poletto, ustvarja znatne težave zadrugi Isontex in drugim podjetjem, s katerimi slednja sodeluje. Brez vode v Marina Julii Prebivalci Marina Juhe pri Tržiču in številni upravitelji javnih lokalov so v največji julijski pripeki ostali brez vode. Vode je zmanjkalo, pomanjkljiva pa je bila oskrba tudi včeraj. Vodovod v tem kraju upravlja zasebna družba, ki pa je že dalj časa v stečaju. Okvaro so včeraj skušali odpraviti uslužbenci občinskega podjetja iz Tržiča. Iz Milana desettisoči obiskovalec Desettisoči obiskovalec Tiepolove razstave na goriškem gradu je Mi chele Raserò, doma iz Milana. Na ogled razstave je prišel sicer v po nedeljek in so zato predvidevanja, da bodo desettisočo vstopnico prodali v nedeljo, nekoliko zatajila. Rasem je odbornik Obizzi izročil originalni tisk iz 16. stoletja, bogato opremljen katalog in mapo z reprodukcijami Tie-polovih del. Raserò je te dni z družino na počitnicah v Romagni, v Gorico pa je prišel nalašč, da bi sl ogledal zanimivo razstavo. OKLICI: inženir Riccardo Eserci-cato in učiteljica Flavia Agostini, trgovski potnik Fabrizio Manganelli in strokovnjakinja Suzanna Boz, uradnik Gianni Brandohn in trgovka Donatella Castellaz, delavec Franco Ro-bassa in trgovska prodajalka Milena Vogrič, podoficir vojske Michele de Caprio in gospodinja Lucia Musto, podoficir vojske Luigi Giuseppe Mo-litierno in gospodinja Concetta Golino, finančni stražnik Venerando Rosario Serbello in gospodinja Cannella Scavo, uradnik Ranieri Tarnat in uradnica Rita Di Giovanni. POROKE: uradnik Fabio Chinchel-la in uradnica Antonella De Marchi, policist Alessandro Franzutti in gospodinja Elvira Ceregioh. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Hči džungle«. SVOBODA 20.30 »Pobesneh Maks«. DESKLE 19.30 »Kalifornijske lutke«. T Za vedno nas je zapustil I naš dragi Danilo Pahor Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 9.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v župno cerkev Marije Kraljice na Svetogorski ulici. žalostno vest sporočajo: soproga Meri, mama, sestre Slavica, Milica, Olga in drugo sorodstvo. Gorica, Jamlje, Štarancan, 17. julija 1985 Marko Waltritsch Revma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja ?. Avstrijski poveljnik pa ni hotel izgubih zveze med Gorico in briškim območjem. Zato je dal med Solkanom in štmavrom zgraditi pontonski most čez Sočo, ki je bil povezan z verigami, da ne bi narasla Soča odnesla splavov. Pod Štmavrom so takrat uredili hitro zvezo s Pevmo. V vas so prišli močni oddelki avstrijske vojske, da bi tako zavarovali bodisi most pod Štmavrom kakor tudi pevmski most in bili v oporo vojakom na Šanci. Avstrijci so tako ohranili zvezo s števerjanom, Kojskim in šmartnom, kjer so bile vojaške posadke, ki so onemogočale Benečanom prodiranje s teh strani. Kljub uspehu, ki so ga dosegli, ker so onemogočili prehod preko mostu, so Benečani uvideli, da so Avstrijci obranih zvezo z Brdi in tudi, da ne bodo utegnih po tej poti čez Sočo v Gorico. Zato so sklenili, umakniti se iz Grojne kot tudi z vrha nad to dolinico. Kar čez noč so se umaknili in odpeljali s seboj topove. Eden od topov je obtičal v blatu, avstrijski vojaki so ga hoteh dvigniti, pa so prihiteh iz Lečnika še drugi beneški vojaki, zato je vsak ostal pri svojem. Benečani so se umaknili tudi iz Podgore, pa čeprav so na glavni cesti med Kočnikom in pevmskim mostom zgradili utrdbo in v njej namestili precej številno stražo. Vrh Kalvarije, na kraju, kjer je možen pogled tako na Kočnik in furlan- Cerkev v Pevmi pred 1. svetovno vojno sko ravnino kakor tudi na Gorico in na pot skozi Podgoro, pa so okrepili že prej postavljeno utrdbo, v kateri je stražilo 150 vojakov. Niso hoteli, da bi jih Avstrijci presenetili. Takrat je beneški poveljnik usmeril svoje namene na Kras. Takratni kronisti so griču nad Pevmo vzdeh naziv »Kostanjev greč«, očitno zato, ker je raslo na njem veliko kostanjev. Benečani so takrat avstrijski utrdbi pravili »Forte nel Bosco«, odtod tudi današnji italijanski naziv. Očitno so takrat Avstrijci dali kraju naziv «Die Schanze« (utrdba, okop). Pevmanci so osvojih to ime in mu, prirejeno, rekli »Na šanci«. Ustno izročilo ve tudi povedati, da so Šanco utrdih Francozi ko so zasedli naše kraje v začetku devetnajstega stoletja. Niso je pa zgradih Francozi. Zgradili so jo, kot povzemamo iz starih kronik, že dvesto let prej Avstrijci. Odtod tudi nemški izraz »Die Schanze«. O O O »Iz Gorice prideš v Št. Maver skozi Pevmo v dobri uri hoda; ako se ti pa zljubi peljati se čez Sočo z ladjico, pojdi v Solkan. Obmivši se na levo, stopaj po cesti, ki vodi v solkanske mline, dokler je ravna. Ko pa začne iti navzdol k Soči, obrni se spet na levo. Tam stoji mala hišica. Stara ženica, dobra Urša, ti koj pove, da moraš klicati »ladjo« — Nato stopi par korakov naprej na breg Soče in prav krepko in iz polnih prsi zakriči: »Ladija!« Kmalu se oglasi brodar, ki te pripelje s čolnom črez Sočo. čoln ja zelo varno pripet na dve železni vrvi, da se ni treba prav ničesar bati. — V novejšem času so napravili za domačine električni zvonec, da ni treba klicati brodarja. Kadar Soča naraste, ni mogoče voziti čez; radi tega treba v deževju skozi Pevmo. — Po solkanski strani se dospe iz Gorice sem v tričetrt ure; vendar pa je pot skozi Pevmo prijetnejša, čeprav za dober četrt ure daljša.. Cesta, ki vodi sem, se odloči od skladovne prav za palačo baronice Teuffenbach, pelje po pevmskem polju, spusti se v globoko kotlina rečice Pevmice ter se vzpenja polagoma po precej strmem pobočju do vasi«. Tako je v daljšem spisu o zgodovini štmavra napisal leta 1904 Anton Kutin, učitelj v tem kraju. V šoli je imel 24 dečkov in 30 deklic. Našel je čas, da je napisal precej izčrpno monografijo o štmavru, tako da je bila ta vas ena izmed maloštevilnih na Goriškem, ki je imela tako podrobno obdelano preteklo zgodovino in tudi opis kraja z vseh zornih kotov. Plošča posneta s profesionalno zavzetostjo in pripravljenostjo Otroške pesmi Mladinskega pevskega zbora GM Česar nam doslej še niso ponudili matični mladinski pevski zbori, samostojne velike plošče z izbranim stilnim repertoarjem, si je »drznil« ponuditi ljubiteljem zborovskega petja Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. Za ploščo pri Založništvu tržaškega tiska je zbor izbral dva imenitna cikla: Otroške pesmi Marija Kogoja ter Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji Pavla Merkuja. Plošča zanesljivo ne bo neopažena tudi v matični domovini, medtem ko si jo bodo v zamejstvu v svoje diskoteke uvrstili najbrž kar vsi, ki jim je pri srcu slovenska pesem in imajo doma gramofon. Piosca je z eno besedo dokument slovenske mladinske zborovske poustvarjalnosti na tisti ravni, ki nastopajočim zagotavlja status koncertnega in snemalnega telesa z zahtevnem, lahko rečemo vrhunskim repertoarjem. Kuretov mladinski zbor bi nemara lahko izbral za svojo ploščo tudi mednarodni repertoar, na primer znani cikel božičnih pesmi in drugih obrednih skladb (Misso brevis) Benjamina Brittna, ki jih je uspešno izvajal (in bi bilo zelo primerno, če bi jih posnel morda na naslednji plošči), a odločil se je za domači, slovenski repertoar, celo za najbližji, če s tem mislimo na skladatelja Marija Kogoja (Trst 1892 - Ljubljana 1956) ter Pavla Merkuja (Trst 1927). Kogoj ja po šestdesetih letih (!) dočakal izid svojih Otroških pesmi tudi na plošči. n tem se zdi skoraj neverjetno, da nimamo že doslej vsaj nekaj različnih posnetkov Kogojevega znamenitega cikla na ploščah. Najbrž ni mladinskega zbora, ki ne bi imel vsaj nekaj pesmi iz tega cikla v svojem repertoarju, najpogosteje V gozdu, Zvončke ali Trobentico, in vendar ja, se zdi, moral šele tržaški zbor opo-^onn na te drobne Kogojeve bisere. e bomo rekli, da gre za »zamudni-s vo« prej za odsotnost programske Politike na področju izdajanja gramo-lonskih plošč, za zapostavljenost glas-enega založništva (v primerjavi s ™1xa"niTn)’ za neosveščenost in ne-Postljiv odnos do glasbene dediščine, oeveda bi nas »moraliziranje« pripeljalo predaleč, a vendar je treba opozoriti, da so slovenski zborovski skladatelji močno zapostavljeni v pri mer javi z inštrumentalisti. Svojih zborovskih portretov na ploščah nimajo niti tako pomembni skladatelji kot so Alojz Srebotnjak, Vilko Ukmar, Rado Simoniti, Marjan Gabrijelčič, Jakob Jež -- Komaj sedaj prihaja na glasbeni trg Jacobus Gallus s tremi ploščami (tretja bo izšla do oktobrskega mednarodnega simpozija v počastitev Evropskega leta glasbe). Brez dvoma so tudi skladatelji sami sto-, J Pjemalo za uveljavitev svojih založniških pravic (pisateljem se zdi samoumevno, da prejmejo za skoraj vsako knjigo visoko družbeno podporo), malo so storili naši vrhunski zbo n, najmanj pa tisti, od katerih bi najprej pričakovali pozitivnih spodbud. Se bo kaj spremenilo? Ali pa bo založnikih gramofonskih Plošč še naprej obveljal »komercialni« princip, pri čemer vsebina in kvaliteta pogostokrat nista pomembni? Ta opomba je pravzaprav že nekakšna jeza nad tem, kar se dogaja oh bolje rečeno, se ne dogaja, pa bi se moralo. Tako radi se hvalimo, da smo »narod pevcev«, a ob vseh zborovskih manifestacijah vendarle manjka kvaliteten vrh piramide, tista poustvarjalna, pevska raven, ki jo brez sramu lahko arhiviraš in ponudiš svetu. Tržaškemu zboru je potemtakem uspelo, seveda če sprejemnik njihove plošče razmišlja o teh problemih, opozoriti nase tudi z vidika kulturne politike in glasbene dediščine, zborovske zgodovine. Zbor je, kot rečeno, najprej izbral Kogojev cikel Otroških pesmi, ki jih je skladatelj napisal na pobudo znanega tržaškega zborovodje Srečka Kumarja. Vseh je sedemnajst, zbor pa jih je posnel dvanajst (iz zbirke, objavljene leta 1924 v Trstu pod uradništvom S. K.). Muzikolog Andrej Rijavec je o pesmih zapisal, da so »utelešenje slovenskega glasbenega recitativa, jezika in melodije«, Borut Loparnik pa je opozoril, da so ti zbori bili edino Kogojevo delo, ki ga je slovenska glasbena javnost sprejela z nedeljenim priznanjem, in dalje ugotavlja: »Kritika je ob prvi izvedbi zapisala, da podaja Kogoj s prav rahlo in nežno roko, kakor da boža vse, kar pesem opeva. Res, ti drobni biseri, v katerih je (morda celo bolj kot drugje) pokazal vso veličino in dal duška svoji topli ljubezni do o-trok, štejejo med najlepše, kar skriva njegova zapuščina. Tako iskreni in preprosti so, tako nedopovedljivo lepi v svoji enostavnosti, tako dognani in pristni, da človek obstane brez besed in mora skloniti glavo pred genijem, ki jih je ustvaril.« Tržaški zbor je zahtevne Otroške pesmi posnel s profesionalno zavzetostjo in pripravljenostjo: v enoglasnih pesmih (Lastavica, Ko smo spali) je dirigent Stojan Kuret iz zbora izvabil lepo barvno izenačenost, in-tonančno čistost, interpretacijsko lahkotnost in gibljivost. V kasnejših dvo- in troglasnih pesmih je Kogojev zborovski stavek zahtevnejši, poln ritmičnih pasti, zahtevnih intervalov, težkih vstopov (Na ledu). Besedila pesmi (različnih avtorjev) so tematsko povezana, a zahteven jezik, poln pomanjševglnic, ponavljanj, nastavlja mladim pevcem vrsto pasti pri izgovarjavi. Tu bi zbor morda lahko dosegel še več, zlasti pri ožini ali širini vokalov oziroma pri njihovi dolžini. Seveda s tem nočemo reči, da je interpretacija narečna, le poslušalec včasih zasliši, kako posamezni pevci premalo odpirajo usta. Poslušalec tudi ne bo prezrl pravilnosti zborovega dihanja, brez »pihanja«, ki je značilno za manj šolane zbore. V celoti je interpretacija Kogojevih Otroških pesmi zelo dobra, sproščena in naravna, brez velikega dinamičnega razpona, z večjim poudarkom na homogenem, enotnem zborovskem zvoku, brez sentimentalnosti, a tudi prevelike razposajenosti. Poslušalec dobi vtis, da je v Kogojevem ciklu skrita globoka duhovnost, človekova povezanost z naravo; veliko življenjske filozofije, ki pa jo izgovarjajo otroška usta. Morda je v tem celo nekaj paradoksa: refleksija najbrž ni domena otroškega sveta. Pavle Merku je Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji priredil na pobudo rimske založbe Pro Musica Studium leta 1984. Kot je cikel predstavljen na ovitku plošče, »deset pesmi ustreza različnim težavnostnim stopnjam in izvajalskim zmogljivostim šolskih zborov; nekatere so o premljene z instrumentalno spremljavo, ki je samim otrokom dostopna; hkrati zasledujejo umetniške težnje, ki naj v otrocih vzgajajo tudi smisel za glasbo in dober okus.« Merkujeve Otroške pesmi so doživele praizvedbo na koncertu Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice v ljubljanskem Cankarjevem domu 15. januarja 1983. Kot se spominjam koncerta, je celoten cikel desetih pesmi občinstvo v veliki dvorani zelo toplo sprejelo, prav tako pa tudi kritika. Na plošči je Kuretov zbor ohranil visoko interpretativno raven, pri čemer zvočno podobo dopolnjujejo izbrani otroški inštrumenti. Pevci so še posebno skrb posvetili narečnim besedilom, nekatere melodije pa so, kajpada, širše znane. Plošča Mladinskega pevskega zbo-rya Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta je imeniten dosežek slovenske (ne bomo rekli le zamej- ske) zborovske kulture in najbrž eden izmed mejnikov na zborovi razvojni poti. Upati je, da bodo pevci s svojim dirigentom znali dosedanjo umetniško raven obdržati ali jo nemara še zvišati in morda bo ZTT uvidel svoje založniško poslanstvo tudi v podpori dobrih zamejskih zborov oziroma dokumentiranju njihovih visokih dosežkov. Ne smemo jgozabiti, da kvaliteta amaterskih zborov lahko hitro zaniha: že kar preveč imenitnih pevskih dosežkov pa se ni ohranilo v arhivih (kar velja seveda za mnoge dobre slovenske pevske zbore). MARIJAN ZLOBEC Podobe Istre v Ljubljani Konec prejšnjega meseca so v avli nove medicinske fakultete v Ljubljani odprli slikarsko razstavo zdravnika Aleksija Žbone, rojaka iz Mirna pri Gorici, ki pa stalno živi v Kopru. Razstavo je priredilo kulturno društvo »Dr. Lojz Kraigher«, ki uspešno skrbi za gojenje in propagiranje umetniške dejavnosti med slovenskimi zdravniki. Aleksij Žbona se je rodil leta 1942 v Mirnu, gimnazijo je obiskoval v Novi Gorici, medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Slikarstvo ga je pritegnilo že v mladih letih, gotovo pa je nanj močno vplivala tudi večkratna prisotnost Toneta Kralja na mirenskem gradu, kjer se je s slikarjem lahko srečeval in od blizu opazoval nastajanje pomembnih umetnin. Razstava Aleksija Žbone v Ljubljani se deli na dva dela: v prvem se slikar še močno naslanja na realistično izhodišče, v teh zgodnjih delih se je poskusil predvsem v upodabljanju figure, tihožitja in krajine, torej v klasičnih slikarskih zvrsteh. Kasneje se je posvetil predvsem istrski krajini, v katero se je tudi sicer močno vživel po preselitvi v Koper. Vendar njegovo videnje istrskega sveta ni o-pisovalno in pripovedno, marveč se trudi iz njega izluščiti bistvene naravne in od človeške roke oblikovane vrednote, zanimive tudi za slikarsko obdelavo. Tako je nastala npr. serija z istrskimi kopicami, o kateri Mirko Juteršek trdi, da »jih je slikar povsem izločeno iz okolja spretno variiral s tem, da jih je razčlenil v mrežo barvno intenzivnih polj.« Razstava v Ljubljani je tako pri-bližala košček Istre slovenski prestolnici, kar je lepo dopolnil tudi krajši nastop mladincev iz Gračišča, k; so posrečeno recitirali stare istrske ljudske pesmi. m y_ Velika zgodovinska razstava v Padovi Zakladi stare Poljske Že ob prvem pogledu na arheološko - zgodovinsko razstavo z naslovom »I tesori dell’antica Polonia«, to je dragocenosti stare Poljske, ki smo jo obiskah v Palazzo della Ragione v Padovi, smo ugotovili, da je ni moč primerjati z razstavama o dragocenosti starega Egipta ali stare Kitajske, ki sta bili v prejšnjih letih v Doževi Palači v Benetkah ah z razstavo o zlatu Peruja, ki je svojčas bila na tržaškem gradu. Gre pač za dežele s čisto drugačno zgodovino, s čisto drugačnim gospodarskim potencialom, s čisto drugačnimi rudninami, in seveda s čisto drugačnim načinom življenja. Ponekod imajo pod zemljo zlato, drugod pa le baker ali kaj srebra. Ponekod sta se kultura in umetnost razvijala na bogatih dvorih velikih imperijev, drugod pa je veljal za kralja tisti, ki mu je uspelo zbrati le nekaj sto vojščakov. Ponekod so vladarji bivah v razkošnih palačah, ki so jih zgradili tisoči sužnjev, drugod pa so kralji bivah v lesenih u-trdbah. Zaradi tega nam je marsikateri med tistimi, ki so si ogledali razstavo poljskih dragocenosti, dejal, da je o-stal razočaran. Sicer je res, da se Padova ne more meriti s sosednimi Benetkami v izbiranju in prirejanju razstav. Res pa je tudi, da Padova, ki je pomembno u-niverzitetno središče, noče ostati ob strani. Res je tudi, da je Poljska dandanes, bodisi zaradi sedanjega papeža kot zaradi sindikata Solidarnost, v Italiji zelo v čislih. Kar se razstave v Padovi tiče (zaprli jo bodo 31. julija, zaradi tega, kdor si jo želi ogledati, mora pohiteti), so jo priredili v tem mestu tudi zaradi tega, ker so na tamkajšnji univerzi ugotovih, da so prav med Padovo in raznimi kraji na Poljskem bili v prejšnjih stoletjih stiki kulturnega značaja. Poleg tega pa stiki segajo še v prejšnja stoletja, saj je prav na razstavi moč ugotoviti, da so ti obstojah v že zelo starih časih, ko so v današnjem Venetu bivah Veneti, t.j. še v predrimski dobi. Vezi so se ohranile tudi v kasnejših stoletjih in še posebno trgovski stiki med deželama so bih vseskozi zelo tesni. Kritiki in poznavalci razmer pravijo, da je razsta- va dragocenosti stare Poljske, ki jo je moč videti v Padovi, doslej najbogatejša te vrste v vsem zahodnem svetu. Eksponate so prispevah številni poljski muzeji, kar 43 jih je pri tem sodelovalo. Na razstavi lahko vidimo približno dva tisoč eksponatov. Gre v več primerih za skupinsko razstavljene predmete, kot n.pr. pri srebrnih ah bronastih kovancih, ki so jih našh, po več sto skupaj, v kakem grobišču. Iz zbirke teh kovancev je moč ugotoviti kakšne razsežnosti je imela trgovina s Poljsko. Poleg tega si je moč ogledati na razstavi posode za pepel umrlih, ki so jih našli v več grobiščih. Gre za lepe prostore, ki imajo vrisan tudi človekov obraz. Precej je preprostih ženskih uhanov, izdelanih iz srebra ah bakra ali celo železa. Najlepši eksponat na razstavi je sando-mierska krona, s katero so kronah poljskega kralja Kazimirja Velikega. Na posebnem postavku vidimo tudi maketo stare poljske -vasi sredi močvirja, ki je bila vojaško utrjena. Razstavo o nekdanjih poljskih deželah od časa Venetov do krakowskih kraljev si vsekakor velja ogledati. Tudi zaradi tega, ker marsikaj tega, kar je razstavljenega v Padovi, v poljskih muzejih niso še pokazali svojim obiskovalcem. Vrh tega pa je razstava zelo okusno in strokovno urejena. Velika dvorana Palazzo della Ragione v Padovi, v strogem mestnem središču, je zelo pripravna za to razstavo. Če prideš v Padovo v dopoldanskem času si boš z balkona palače lahko ogledal čudovit zdenjadni trg, na katerem se zbira okrog nad sto stojnic, ki so polne vsakovrstnih dobrot, vsak dan veliko padovskih gospodinj. Še na nekaj bi opozorili motorizirane obiskovalce Padove. Ko parkiraš svoj avto ne smeš špekuhrati. Naj-bolje je, da se kar ustaviš na tistem parkirnem prostoru, kjer bo čuvaj od tebe zahteval nekaj sto lir. Drugače boš v Padovi težko parkiral. Ulice so zelo ozke, povsod so prepovedi parkiranja. Vrh tega so padovski mestni redarji vedno naokrog. Težko se boš izognil globi za prepovedano parkiranje. MARKO WALTRITSCH Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih osebnih imen Priimki iz rojstnih imen, ki imajo v današnji sestavi večino in so nastajah deloma iz uradnih oblik imena, deloma pa iz pomanjše-valruc, Ijubkovalnic ah povečevalnic, niso o-Uiejeni samo na prej omenjene »stare« jezike; nekateri med njimi so prijeli pri nas po latinščini, drugi kažejo sledove nemščine. Med koledarska imena je bilo uvrščenih tudi pre ceJ imen germanskega (nemškega) izvira, ki so bila v slovenščini predelana do take stopnje. da je mogoče odkriti zvezo med njimi samo po dokumentih. Tako je celo gnezdo slovenskih priimkov povezano z imenom Konrad (Konc, Kunc, Kincl itd.), redkejši so od imena Ruprecht, Albreht, Bemhart idr. So tudi Primeri, ko je ime dobilo obrazilo -man(n), kr'0-01' n' ve^no nemškega izvora, in se tako vključilo med slovenske priimke. Domneva se, •a p*"?- Pogostna slovenska priimka Rozman jn Rozman naslonjena na ime Erazem, ki ga ajciemo med priimki tudi v drugi podobi, npr. razem Orožen idr. Pogostni slovenski pri-al- c- . rt luhko nastal iz imena Siegfrid (Ui oiegbert (precej manj oddaljen od izvira J prumek Zajfrid); redkejši so priimki, ki J? 1 iZ nekdaj razširjenega imena Sig(is)-. nPr- Žižmond, žižmund. Bogato dedi-mo iz tega fonda srečamo tudi v češčini in poljščini (prim. J. Beneš: Očeskych prij-menich, Praga 1962; S. Rospond, stownik na-zwisk šlaskich LIT, A-K, Vroclav 19()7, 1973). Zanimive vzporednice najdemo med priimki, ki izkazujejo nemško patronimično obrazilo -inger (Tilinger, Mencinger, španinger), ki po imenu ustreza slovenskemu -ec oziroma -ič. Tako bi k priimku Španinger lahko postavili priimek Španič, oba pa sta verjetno del velike družine županov, ki so bili nekoč na slovenskem ozemlju zelo pogostna funkcija. Na glasovno obhko slovenskih priimkov so vplivali velikokrat tudi zapisi, ki so nastah na podlagi (bavarskega neločevanja med nekaterimi zvenečimi in nezvenečimi zaporniki, med zaporniki in priporniki. Nekaj primerov: Bizjak - Vizjak, Bošnjak - Vošnjak, Balant -Valant, Pem - Bern. Zanimiv primer sloven-sko-nemško-latinske jezikovne prepletenosti izkazuje Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489-1518. (Gradivo za zgodovino Ljubljane VIII, 1963), v katerem je po ugotovitvi B. Otorepca zapisovalo imena in druge podatke vsaj 60 rok, od duhovniških do navadnih ključarskih. Zato ni čudno, da so imena in priimki zapisani na razhčne načine, da srečamo kot določila ob imenih zveze iz vseh treh jezikov ipd.. Ob stiku s furlanščino je nastalo precej priimkov dvojnic zlasti od imen (Žvan, Francai, Jakomin), ki kažejo na to jezikovno posredništvo; veliko pa je tudi samostojnih priimkov z romanskim korenom, npr. Faganel(l), Žiberna. Ob tem kaže omeniti, da je treba od naravnega sožitja in medsebojnega vplivanja med jeziki ločiti izrazite nasilne posege v poimenovanje ljudi, ko prihaja do umetnega »obrezovanja« osebnih imen, smešnega prevajanja in podobnih veriženj drugojezične glasovne podobe. Zgovoren dokument takega početja bo nedvomno ostala knjiga A. Pizzaga-hja, Per Titalianità dei cognomi, Trst 1929. O velikih umetnih posegih za spremembo priimkov priča za letščino v zadnjih desetletjih tudi študija V. E. Staltmane, Latyšskaja antro-ponomija. Familu, Moskva 1981, kjer beremo, npr. »(. . .) v spiski popadalo značite noe količestvo familij v iskažennom vide. Neredko krest’janje byh nazvany familijarni, pervona-čal naja semanteika kotorych oskorbljala če-lovečeskoe dostodnstvo (. . .) sredi famihj la-tyšej okazalos’bol’šoe kohčestvo inojazyčnych. (. . .) Osobenno burno proces obnovljenija sostava latyšskich famihj proischodil v period 1939-1940 gg., kogda suyše 5000 semej pome-njah svoi familii.« (str. 10). Tudi slovensko-madžarski jezikovni stik je zapustil v osebnodmenskem sestavu opazne sledove. Pomnožil je razhčice priimkov, ki izhajajo iz imen (Ferenc, Ferencek, Ferenčak; Kelemina (Klemen); Mikloš(ič), Pal (Pavel) idr.), iz vzdevkov v najširšem smislu (po o-sebnih lastnostih, po dejavnosti, po etničnem ah jezikovnem izviru itd.), kot so priimki Gomboc, Hozjan, Vorbš (številne razhčice po madž. izrazu za »rdečelas«), Kiš (majhen), Nagy (velik), Pentek (Petek), Szabo, Fekete (Čeme), Farkaš (Volk), šipoš (trobentar), Tol-vaj (tat), Tot(h) (Slovenec, Slovan) itd. Tudi nenavadni (redki) današnji priimek Arandjus (izg. Arandžus) gotovo izhaja iz madž. Ara-nyos (zlatar), ki je pri nas znan tudi v obh-ki Aranjoš (več o madž. osebnih imenih gl. v: B. Kalmàn, The World of Names, A Study in Hungarian Onomatology, Budimpešta 1978). Že teh nekaj podatkov iz območja slovenskih imen in priimkov priča o tem, kako močno se večjezičje odsvita v njihovi tvorbi. Ne gre samo za medsebojno izposojanje in prilagajanje, gre tudi za posebne procese, ki so ustvarili slovensko imensko tipiko, ki je v svoji celoti neponovljiva, čeprav se v posameznostih lahko prekriva z drugimi. FRANC JAKOPIN Na 17. etapi kolesarske dirke po Franciji Evropsko kotalkarsko prvenstvo Hinault v precejšnjih težavah Kosmač (Polet) na Nizozemskem LUZ ARDIDENS — Na včerajšnji zahtevni etapi po Pirenejih je Hinault tvegal, da zgubi rumeno majico: Španci in Kolumbijci pa tudi njegov klubski ekipni tovariš Lemond in I-rec Roche so sprožili odločen napad, ki ga je francoski as le s težavo odbil in konec koncev je lahko še zadovoljen, saj si je prav na zadnji vzpetini nekoliko opomogel in zaostanek obdržal v sprejemljivih mejah. Etapo je zasluženo osvojil Španec Delgado, zmagovalec letošnje dirke po Španiji, ki je napadel pri spustu z legendarnega Tourmaleta, na zadnji vzpetini pa ga Herrera, ki je bil najbližji, ni uspel dohiteti. Danes sta na sporedu dve poletapi, še vedno po Pirenejih. Za Hinaulta bo znova težko, saj si je po zlomu nosne kosti moral že tri etape dihati skozi usta, tako da je staknil bronhitis. Vsekakor, če ne bo hujše, bi moral Hinault prednost obdržati, saj je večkrat dokazal, da v hudih trenutkih zna stisniti zobe. VRSTNI RED 17. ETAPE 1. Delgado (Šp.), ki je 209,500 km od Toulousa do Luz Ardidena prevo-zil v 6.57’21” s poprečno hitrostjo 30,118 km na uro; 2. Herrera (Kol.) po 25”; 3. Parra (Kol.) 1’29”; 4. Kelly (Ir.) 2’52”; 5. Lemond (ZDA) 2’52”; 6. Magro (Šp.) 2’54”; 7. Prieto (Šp.); 8. Anderson (Avs.); 9. Sche-pers (Bel.); 10. Winnen (Niz.); 11. Zoetemelk (Niz.); 12. Roche (Ir.); 13. Millar (VB) vsi isti čas; 14. Pino (Šp.) 3’33”; 15. Claveyrolat (Fr.) 3’49”; 18. Hinault (Fr.) 4'05”; 32. Visentini 6’54”; 119. Bontempd (It.) 27’39”. SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 91.26’28”; 2. Lemond (ZDA) po 2’25”; 3. 'Roche (Ir.) 5'00”; 4. Kelly (Ir.) 6’19”; 5. Anderson (Avs.) 7’28”; 6. Delgado (Šp.) 818”; 7. Herrera (Kol.) 8’42”; 8. Parra (Kol.) 9’08”; 9. Chozas (Šp.) 9’21”; 10. Zoetemelk (Niz.) 10’09”; 11. Millar (VB) 10’51”; 12. Ruttimann (Švi.) H’36”; 13. Winnen (Niz.) 11’42”; 14. Bauer (Kan.) H’59”; 15. Schepers (Bel.) 12’27”. Caninsova nedosegljiva LUZ ARDIDENS — Italijanka Maria Canins je na včerajšnji drugi etapi drugega dela kolesarske dirke po Franciji za ženske premočno zmagala pred domačinko Longovo, katero je prehitela za več kot 9 minut, Kitajko Wang Li in rojakinjo Bonanomije-vo. Caninsova sedaj »toura« res ne more več zgubiti, razen če ne zboli ali pa se ne poškoduje pri kakem padcu. Španiji turnir na prazniku Unità LIVORNO — Mlada španska državna reprezentanca je nepričakovano osvojila prvo mesto na košarkarskem turnirju, ki je bil v okviru vsedržavnega praznika Unità. Po zmagi proti sovjetskemu Žalgirisu, za katerega igra tudi Saboms, je odpravila še ameriško peterko Ali Starš, ki jo vodi McMillen. Damjan Kosmač Včeraj zjutraj je italijanska kotal-karska reprezentanca odpotovala na evropsko prvenstvo, ki bo tokrat na Nizozemskem. Na prvenstvu bo nastopil tudi Poletov predstavnik Damjan Kosmač, ki se bo pomeril v kategoriji kadetov, v kateri bo v bistvu prevzel mesto Sama Kokorovca, ki je medtem prestopil med mladince. Skupaj z Damjanom bosta med kadeti nastopila še dva italijanska kotalkarja. Pri Kopru osem novih nogometašev KOPER — Po enotedenskih pripravah doma bodo nogometaši Kopra danes odpotovali na osemdnevne skupne priprave v Visoko, nakar se bodo udeležili polfinalnega turnirja za a-materskega prvaka Jugoslavije, ki bo v Zadru 27. in 28. t.m. Po turnirju se bodo vrnili domov in vadili do starta prvenstva, ki bo 11. 8., ko se bodo doma pomerili z Jedinstvom iz Bihača. Prestopni rok se je v ponedeljek iztekel, Koper je dobil 8 novih nogometašev, ki se bodo priključili dosedanjim, ki so vsi razen Matkoviča in Jakopiča podpisali nove pogodbe. Novi igralci so Volč in Hrovatič (Slovan), Milovanovič (Napredak Kruše-vac), Zupan (Kovinar Maribor), Bor-štnar (Proletarac Zagorje), Čosić (Bosna) ter Pribac in Tripar (Izola). (J. Kreft) Atletsko tekmovanje v Nici Svetovni rekord Angleža Crama NICA — Na sinočnjem atletskem tekmovanju v Nici je ob nekaterih odličnih rezultatih padel tudi svetovni rekord na 1500 m: z znamko 3’29” 67 ga je postavil Anglež Steve Cram, ki je tako popravil skoraj dve leti staro znamko, ki jo je v Rietiju dosegel njegov rojak Steve Ovett. V začetku je sicer marsikdo (tudi med samimi atleti) podvomol v regularnost elektronskega merjenja, vendar se je po pregledu naprav izkazalo, da ni bilo nobenih napak in tako so rezultate prinzali. Nekaj važnješih rezultatov: MOŠKI — DALJINA: 1. Conley (ZDA) 8,10m; 800m: 1. Fali (Sen.) 1’45”54; DISK: 1. Deliš (Kuba) 67,90 m; 110 m OVIRE: 1. McCoy (Kan.) 13”19; 1000 m: 1. Barbosa (Braz.) 2’17"36; 100 m: 1. Cook (ZDA) 9”98; 1500 m: 1. Cram (VB) 3’29”67; 2. Aouita (Mar.) 3’29”71; VIŠINA: 1. Wzsola (Pol.) 2,32 m; 3000 m ZAPREKE: 1. Van Dijck (Bel.) 8’13”77; 200 m: 1. Smith (ZDA) 20”45; 2. Si- mionato (It.) 20”57. ŽENSKE — 100 m OVIRE: 1. Pi-qureau (Fr.) 12”99; 100 m: 1. Ca-zier (Fr.) 11”02; KROGLA: 1. Fibin-gerova (ČSSR) 20,33 m; VIŠINA: 1. Ritter (ZDA) 1,96 m, 2. Andonova (Bol.) 1,96 m. Spet Trifunovič? ASCOLI PICENO — Pri Ascoliju, ki bo letos igral v B ligi in katerega še napreji vodi Vujadin Boškov, so včeraj sporočili, da bodo znova skušali vpisati Jugoslovana Trifunoviča. Novosti pri sodnikih RIM — Luciano Acciari, predsednik italijanskega odbora košarkarskih sodnikov, je za prihodnjo sezono napovedal precejšnje novosti: re-strukturacijo odbora samega, zatem žreb, imenovanje trojic sodnikov, pied katerimi bodo izbrali dvojico, ki bo šla na igrišče ter nove kriterije pri ocenjevanju. Italija osvojila novo zlato odličje BARCELONA — Po tridesetih letih so Italijani znova prišli do zlatega odličja v moškem floretu e-kipno na svetovnem prvenstvu (zadnjič so se uveljavili leta 1955 v Rimu): včeraj so namreč Numa, Barella, Cipressa, Scuri in Cervi v finalu za prvo mesto z 9:6 premagali Zahodno Nemčijo, medtem ko si je bronasto zagotovila Sovjetska zveza, četrto mesto pa je zasedla Vzhodna Nemčija. Včerajšnje tekmovanje v moškem floretu pa za las ni terjalo človeške žrtve: med srečanjem Francija -Poljska je bdi namreč huje ranjen mladi francoski sabljač Philippe Conscienze. Njegovemu nasprotniku se je namreč floret zlomil in se mu zadrl kar dvajset centimetrov globoko pri levem kolku ter mu povzročil težke notranje poškodbe. S takojšnjo transfuzijo in operacijo so mu s težavo rešili življenje. Na sliki: veselje Madžara Nebalda po zmagi nad Bolgarom Etropolskim, ko je osvojil zlato odličje v sablji. (Foto AP) Skirolke: v Irelji preizkušnji za državno prvenstvo Hoja: mednarodno tekmovanje v Laciju Sardočeva (Mladina) in Legiša (Devin) med boljšimi F. Ruzzier odličen šesti V nedeljo so se rolkarji smučarskega kluba Devin in Mladine udeležili tretje preizkušnje za državno prvenstvo. Tekmovanje je bilo v Au-ronzu, v priredbi državnih gozdnih straž. Proga je bila izpeljana po mešanem terenu. Bila je še kar zahtevna. Poleg tega je tekmovalce mučila še huda pripeka, tako da je bilo tekmovanje še težje. Udeležilo se ga je 210 atletov iz 26 društev. SK Devin si je na društveni lestvici priboril 14. mesto, ŠZ Mladina pa 22. mesto. Najboljšo uvrstitev je dosegla Roberta Sardoč (Mladina), ki je med mladinkami zasedla odlično 2. mesto. Zmaga pa ji je ušla za same 3 sekunde. Devinčani so se udeležili tekmovanja z desetimi rolkarji. V kategoriji cicibanov (pretekli so 5.100 m) se je izkazal Andrej Legiša, ki je bil zelo dober 7. Treba je povedati, da so bili njegovi nasprotniki tudi štiri leta starejši. V isti kategoriji so se pomerili še Aljoša Gabrovec, ki je zasedel solidno 12. mesto, David Širca je bil 19. in Dean Peric 20. Med mlajšimi začetniki (7.600 m) je Andrej Antonič zasedel dobro 8. mesto, LESTVICA POSAMEZNIKOV MLADINKE: 1. Lucia Zanella (SK Scio) 24’30”; 2. Roberta Sardoč (ŠZ Mladina) 24’33”10. CICIBANI: 1. Fabio Soresi (Dame-no sport time) 17’5”50; 7. Andrej Legiša 20’41”30; 12. Aljoša Gabrovec 22’42”30; 19. David Širca 26’22”30; 20. Dean Peric 27’15”40 (vsi SK De vin). MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Mirko Bertoldo (SK Scio) 20'11”70; 8. Andrej Antonič 23’30”40; 19. Mitja Pernarčič 27’17”50; 21. Rajko Zečevič 31’20”70; 23. Ervin lori 35’40”10; 25. Miloš Šušteršič (vsi SK Devin 38T9”80. MLADINCI: 1. Franco Zortea (Forestale) 29’36”80; 17. Elio lori (SK Devin) 40’59”50. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. SK Pet tinelli 1095 točk, 2. L2 1070 ; 3. Forestale 552; 14. SK Devin 181; 22. ŠZ Mladina 48. (E. lori) Italija uspešna PEKING — Na svoji turneji po Kitajski je italijanska košarkarska reprezentanca v svojem četrtem srečanju z 80:61 (50:25) premagala ekipo Lo Jiangsu Provincial. Na progi Serrone - Piglio - Acuto v Laciju je bilo mednarodno tekmovanje v hoji, ki so se ga, poleg predstavnikov iz Portugalske, Španije, Zahodne Nemčije ter iz Lombardije in Lacija, udeležili tudi reprezentanti naše dežele. V četverici atletov iz F-JK je tekmoval tudi Slovenec Fabio Ruzzier, ki se je na 15 km dolgi progi z višinsko razliko 300 m res odlično izkazal, saj se je proti zelo močnim tekmovalcem iz ZRN, Portugalske in Španije, med katerimi je bilo tudi nekaj državnih prvakov in olimpijskih reprezentantov, odločno zagnal po strmini. Njegov trud, ki potrjuje tudi njegovo ta čas izvrstno formo, je bil poplačan s končnim šestim mestom in to kot tretji italijanski predstavnik ter seveda prvi med deželnimi. Pred njim so se uvrstili Portugalec Esteves, Italijana Scorza ter Stazi ter Zahodna Nemca Zschie-schang in Jerusel, takoj za njim pa je dospel eden najmočnejših španskih hitrohodcev Vinuesa. Oj ostalih deželnih reprezentantov je Videmčan Picco osvojil 11. mesto, Tržačana Furiarne ter Pollanz pa 14. oziroma 17. mesto, kar je pripomoglo, da se je naša dežela uvrstila na končno 4. mesto ekipne lestvice. Pimek in Živojinović prva BOSTON — Čehoslovak Primek in Jugoslovan Živojinović sta v finalu dvojic na teniškem turnirju v Bostonu z 2:6, 6:4, 7:6 premagala Avstralca McNameeja in McNamaro. Na otroškem letovanju Mlada briesa Pestra športna dejavnost Ob mednarodnem mladinskem odbojkarskem turnirju Poudarjena pomembnost goriške odbojke V domu Mangart v Žabnicah poteka že tradicionalna Mlada brieza. Več kot petdeset mladih beneških o-trok preživlja del svojih počitnic na zanimiv način v spremstvu mentorjev. Na Mladi briezi se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi, med katerimi ne izostaja šport. Povezali smo se z Marino Cemetig, članico organizacijskega odbora te pobude, ki nam je v zvezi s športno aktivnostjo na letošnji Mladi briezi povedala naslednje: »Za športno dejavnost letos skrbita kar dve naši Antonelli. Predvideno je, da bo vsak dan jutranja telovadba, kar je že tradicionalno, nato pa v skladu z našim programom, prirejamo razna tekmovanja. To organiziramo sproti, tudi glede na razpoložljivost prostorov. V domu Mangart razpolagamo z igriščem, na katerem lahko igramo odbojko, nogomet, med dvema ognjema in drugo. Možnost pa je, da naši mladi igrajo namizni te nis, šah, damo in druge igre.« »Naš program tudi izrecno predvideva pobudo, ki se je lani uspešno iztekla, in sicer planinski pohod na enega od bližnjih vrhov. Skupina starejših udeležencev Mlade brieze se je namreč lani pod vodstvom predstavnikov Slovenskega planinskega društva iz Trsta podala proti vrhu in pobuda je žela velik uspeh. Zato menimo, da jo je treba tudi letos ponoviti. S tem v zvezi smo se že povezali z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta. Vsekakor pa se mi zdi važno omeniti, da Mlada brieza prispeva, da naši mladi spoznajo določene zvrsti športne kulture v vseh njenih oblikah. (I) Na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sta včeraj odbornik za šport Mirko Špacapan in predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta na tiskovni konferenci predstavila 2. mednarodni mladinski odbojkarski turnir v moški odbojki za državne reprezentance. Odbornik za šport je v svojem uvodu poudaril uspeh lanskoletne prireditve, bodisi s strogo organizacijskega vidika kot tudi glede masovne prisotnosti gledalcev na tekmah. Dodal je, da bo bližnji turnir nedvomno na zelo visoki kakovostni ravni, saj bo npr. italijanska državna reprezentanca nastopila s svojo najboljšo postavo, zelo verjetno pa je, da bo tudi Tunizija prišla s člansko ekipo. Na vprašanje o kriteriju izbire nastopajočih ekip je Špacapan odgovoril, da je Francija tako rekoč že stalni gost goriškega tekmovanja, Tunizija pa je v tem mesecu gost vsedržavne o- limpijske zveze (CONI) in je torej dobila Gorica njeno kandidaturo preko CONI. Ob koncu je Mirko Špacapan poudaril, da je vloga Gorice v državnem odbojkarskem merilu čedalje pomembnejša, o čemer priča dejstvo, da letos italijanska državna reprezentanca v tem mestu tudi trenira. Predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta je govoril o težavah pri finansiranju tovrstnih prireditev, saj nimajo italijanske občinske uprave v svojih proračunih nobene po sebne postavke, ki bi predvidela takšne izdatke. Govor je bil še o lokaciji turnirja, kj bo v telovadnici v Sovodnjah. Zvedeli smo, da so bili organizatorji prisiljeni k tej izbiri, saj so bile vse druge mestne telovadnice zaradi pre-ureditvenih del neuporabne ali, kot je primer telovadnice Kulturnega do- ma, predrage oziroma brez zadostnega prostora za gledalce. Udeleženci turnirja, ki bodo bivali v eni izmed mestnih vojašnic, bodo v dneh turnirja tudi na sprejemu na pokrajini in občini. SPORED TEKMOVANJA JE NASLEDNJI: NEDELJA, 21. t. m. ob 20.00: uradna otvoritev turnirja s predstavitvijo nastopajočih ekip in prijateljsko tekmo med vojaško selekcijo in združeno postavo Vala in Olympie; 22. 7. ob 20.30: Francija - Vojaška reprezentanca, sledi Tunizija - Jugoslavija; 23.7. ob 20.30: Francija - Jugoslavija, sledi Tunizija - Italija; 24. 7. ob 20.30: Jugoslavija - Vojaška reprezentanca, sledi Italija - Francija; 25. 7. ob 20.30: Francija - Tunizija, sledi Italija - Vojaška reprezentanca; 26. 7. ob 20.30: Tunizija - Vojaška reprezentanca, sledi Italija - Jugoslavija. | Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem j Športno društvo Jamlje pesti pomanjkanje kadrov in objekta Športno društvo iz Jamelj se ukvarja samo z odbojko. Nastalo je v za-cetku osemdesetih let na pobudo starejših odbojkarjev iz doberdobske ob-cme ki so tedaj igrali v drugih dru-J".. Zelja po dornačj ekipi je bila ocna, tako so v Jamljah sestavili ipo m so se včlanili v odbojkarsko .yezo. Vodja ekipe je Bernard Soban, 1 je pri Jamljah tudi odbornik in sponsor. Z njim smo se malo pogovo-« bodočnosti tega društva, ki ga 14 Pesti pomanjkanje športnega jekta. Soban nam je povedal, da se iti drus!;vo začelo baviti z odbojko na rekreativni ravni, nato pa je v prvenstvu zelo določene uspehe in je tudi predavalo. Za naprej pa je še odvil tPrasanje. Glede na nova pra-vua odbojkarske zveze, k; omejujejo nri 0TStn