viioemuui. H. iv. **wiiihuuviiuvb.j Wien V Gorici, 13. oktobra 1876. „So?,a" izhaja vsak fietvrtek in velja s pc§to prejemana ali v Gorici na dom poSHjana; Vseleto ..... f.4.50 Pol Ieta.....„ 2.30 (Sfetvrt Ieta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,po~ slanicah" se plafiuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. C* se tiska 1 krat 7 » ,. » „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Zavece Srkc po progtoru. (ihisilo slovcnskega politi&iega dnistva goriSkega m brambo narodiiih pravic. Posamezne Stevilke se dob1^j#») 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-fiposki ulici Mizo ,,treh kron". — t Trstu v tobakarniei „Via deHa ca-serma 60". Narocnina in dopisi naj se blago-voljno poSiJjajo pod naslovom: Viktor -Dofenec-nr-iioricl;-^^^Rflli^»rM~Ml vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran, kujejo. •— Delalcera in drugim nepre-molnim se narocwna«ni$a, *ko»e ogJa-se pri uredni&tm Vabilo k javnemii obdnemu zboru politidnega dw&tva „Sloga% ki bode v pondeljek lfi. t. ni. tocno ob 1 uri popoludne v prostorih gori&ke gitaluice. Na dnevnem redu je samo ena tofika, nam re 5 dolo&itev kandidatov za de2. zbor. — K temu javnemu zborovanju vabimo posebno vse izvoljene volilne mozeinpa vscprave rodoljube, ude in neude iz vsega Gori&kega in kcr gre tukaj za eno prvili zadev na§ega naroda, nadja se podpisani odbor prav obilnega udeleLenja, Odbor drustva „Sloga.a Slovenskim volilcem na (iorisknii! Skienjena je dmga doba nafipga goriikega de2. zbora in v kratkem bode narod pokliean na voliSdc, da si priskrbi svoje zastopnike zatretjo dobo, katera vtcgne biti morda prav vagna, ker se bodo najbrze v njej vrSile va2ne politicne spremembc. V vaznih ea-sib pa mora imeti vsak narod hrabrih voditeljev in zastopnikov, od katerih je destokrat odvfsna za zme-rom sreca ali nesreca narodov. — Zatorej je na§e ge-slo: volimo take poslance, ki so neodvisni ne samo po svojem stanu, ampak tudi po svojem miiljenju, ki so dokazali z dejanjem, da ljubijo svojo domovino, svoj narod, inod katerih smo psepricani, da bodo v odlo-' Cilnih trenotkih hrabro branili do skrajne ineje narod-ne pravice in narodov blagor. — Res je, da je treba ozirati se tudi na inteligeneo, tojena znanje, izobra-Senost svojih zastopnikov, toda kder je voliti mei mlacnim ueenjakom in neustraSljiviin narodnjakotn, odloditi se je treba za zadnjega. — Mi ne trdimo, da bi morali voliti popolnoma nezmoznih ljudi; a v na-§em narodu najdemo v vsakem stanu kacega zancslji-vega in tudi zadosti omikanega rodoljuba. — Tudi je treba ozirati se na to, da bodo po mogoiosti zastopa-ni vsi stanovi, kajti vprasanja, ki se re§ujejo v del zboru, zadevajo vse stanove in velike vaznosti je to, da za vsako pra§anje sedi kak strokovnjak v del zboru. Drufctvo „Sloga" zastopa popolnoma po pravici LISTEK. Tovarli ^WOrthslsdL (Povest iz nemSko-francoske vojne) (Slobodno po neraSkem.) I. Bilo je v dan sv. Longina, mareija mesecal. 1870, ko je bilo v Oberbiblju mnogo govorjenja. Na edini cesti vaSki in pred okni krfime nPri mese6nem srpu" si lebko opazoval ^udi, kako so glave vkup stikali, zlvahno se razgovarjaje: nekaj izrednega se je vse-kako uioraio prigoditi v tem samutnem kotu matere zemlje. In res, preminol je bil nekedo, radi cesar je nastalo splo§no to govorjenje. Yeter prej je §e polnil krCmar pri „mese5nem srpu8* svojim gostom kozarce, katerega so ljudje veCinoma tudi Bmese6nega oStiija" imenovali, ko nakrat mlad kmeSk defko vstopi, ter vrg§i na mizo bavarsk srebrnjak zahteva pija^e. Le z nevoljo poda mu kr&nar polno steklenico, na kar nas* priSlec natoCi, ter vzdignivSi kupo, kr^marju de z I navdu§enostjo: I 8Zivela Milka!a Ko fant to izgovori stopi krL- marju pri Bmese€nem srpu" kri v obraz, ter kakor bes poYzdigne pest, da bi mahail po drznem govorci, vse Slovene?, na (loriSkem, vnjum so po ssadnjem po-vazumu zedinjeno obe poprojAnji na^pvotni .si uarodni stranki; torej jo to, kar izjavi in proglasi to dnifit-vo, gotovo iiaj^'istiyge in legitimncjSe javiio mneiije. goriSkib Slovcnccv in tega, kar bode nasvetovalo to druStvo po sklcpu obLnega zbora v pondeljek 10. t. in., drzuti so jo vsakomu pravenm rodoljubu. V-sak Slovenvc pa, ki bi hotel kaj vfiiiiiti proti temu sklepu, je zgubil pred vsim glovanskim svutoni svojo foist in propadc sodbi naroda, katcri, ce je cil in zdrav, zaniCuje take ljudi. — Kolikor nevarnejgi so ^asi, to-liko veea edinost, toliko stroma disciplina mora vladati mej narodom, in izdajavee je vsak, kedor bi skuial kaliti to disciplino. — Prvotne volitve so zafiele; v nekatcrih krojih so uLe izvrSene in kolikor smo mo^'i pozvedcti, volili so kraji: Fodgora, Stverjan, Smartno na Uerdih, pa Dombcrg in llihenbcrg popolnoma take moLe, kakor-Sne je nasvetovala „Sloga." — Tako je prav! Pohva-liti moramo javno vrle in res zavedne prvotne volilee. Na Krasu se tudi iiadejaiuo, da pojde reft povoljno, kakor je §la Se zmerom dozdaj, kajti znani so Km-Sevci kot vrli in znafajni Slovouci. 0 lav no pozor-n o s t pa jo treba obrniti na T o 1 in i n s k o; tam so mej narodom zapeljive kade, ki iz koristolovja porab-ljajo svoj upliv na gkodo narodu. — Zna^ajni narod-njaki na Tolminskcm, iutakihjo hvala Bogu Se ino^-no §tevilo, delajte, podufiujte narod, odprito mn oci, da bo vedel, kaj dela in zakaj volil Pokazlte mu ne-prijatelja v doma5i obleki in svarite ga pred njitn.— Ce bodo tudi na Tolmiuskem povoljno volitve volilnih mo^, potein bo mogoCe postaviti tudi tam take kan-didate, kakorSne zahteva narodna korist in odlofina narodna politika. Do obCnega zbora ,,Sloge" bodo uze vefcinema voljeni volilni mozje na Gori§kem. — V interesu na§ega naroda vabimo vse volilee in tudi dru-ge rodoljube iz vseh krajev Goriikega, naj se prav gotovo vdele26 tega javnega obfinega zbora, h katere-mu sme vsakdo priti, tudi neud. Tam bo prosto v-sakemu razodeti svoje mnenje o kandidatih, katere bo predlagal druStevni odbor, in po mo6nem vdele^tvu bodo tudi vete veljavo zadobili storjeni sklepi. — Mi goriSki Slovenci smo bili dozdaj na glasu po vsem Slovenskem in tudi pri drugih naSih bratih, da se uspeSno in hrabro borimo za narodno naSoreS; to dobro ime si moramo ohraniti pred svetom, kajti kakor posameznetnu, je treba tudi narodu gledati na svoje dobro ime, na svojo cast. Mi smo bili zacct- Pri6ujo6i so menili, da je zdaj mir $e zgnbljen in pri-eakovali so hud raves in kaves, toda temu nij bila taka, kajti kremar nakrat priCne blagutati in trenutek potem, zakri6av§i „Jezus Marija" pade vznak na tla. Gosti kmalu priteko na pomo{, vzdignejo krCmarja, a 2alibog S le kot mrtveca: mrtud naredil je naglo ZU venju mocnega mola konec. Na ta ropot in krik prihiti v sobo kmalu potem deklica blondastih lasij in velieih modrih ofiij, ter se z bolestnim vzklicem; nmoj oLela oklene mrtvega. Bila je Milka. Oni kme§k de^ko pak letel je iz sobe in kakor besen udaril jo prek va§ke meje v gozd. To je bil predmet, kateri je dajal va§canom to-liko povoda k govorjenju. Pred krfimo rpri meseCuem srpu" bila je tropa 2ensk, katera je imela dokaj jezik brusiti nad Cuda-polno naglo smrtjo krfimarja. BDa* dejala je stara TJrga, teta ranjeega, z ve-lima rokama po zraci mahaje, „jaz sem Milki zmerom pravila, naj Franja pusti. Kaj zlodja potrebujd na§a dekleta bavarskih fantov. Nemamo ii pri nas dovolj fantov, izmed katerih bi se marsikedo sreCnega §tel na Milkini strain?!" „Prav govorite, Ur§ka!l pritrdi stara Marijana, va§kega kovaca siva matiY katera bi rada bila videia svojega vnuka kot genina pri nmese5nem oStirji*, „primaru§, ee bi ne bil moj Jakob bolji za Milko, kakor ona iema|K niki narod jo sprave; s tern Brno koristili celemu narodu. Pokazbno zdaj, ko ima na§a sprava prestati prvo BkuSnjo, da znamo spravo tudi izkoristitf in da smo vcdeli, kar smo hoteli, Ce ini prvi izvolimo same narodne, ncodvlsne kandidate, damo s tern tudi sopet prvi nngon k obdnej zmagi po vsem Slovenskem; to bo nas tfestilo pred vsim slovansk'in svetom, katerega boljSa osoda se prav zdaj reSuje in se gotovo povoljno re§i. Btatje, gori§ki Slovenes! glejte vse to vam nuj-no priporoLa vaSa stara prijateljica BSo6aB, kijevedno skrbela in odkritosreno potezala se m vai blagor, U bode veilno stala na vast strani in zagovarjala vale najsvetejSe pravice. wSoca" ima torej uekoliko pravice do te ^i, da poslnSate njene nasvete, Zagotovljamo vas, da izvlrajo iz gole in ciste ljubezni do nase slo-vanske domovino. Torej bitro na delo bratje in ssroaga bo iiaSa! .lugo^lovaiisko bojiSfw. Iz srbskega boji^a nij nid posebnega, Oboje vojske stoj6 kakor pred tednom v svojih pozlcijah, Turki kakor Serbi pomno^ujejo koimor mogofie svoje triune. Osman pasa- postal je velik del svojih cet na Wik in tudi eez 2ofijo dobivajo Turci v moravskej do-lini mnogr pomoci, vendarrnij njihovo polo^je nickaj posebno ugodno, kajti vojakom manjka potrebne dobre obleke in tudi iivei se jim le neredno dovaza in po-daja, da vcasih po dva dni stradajo. Kakor znauo, ne nahajajo se Turci nikder na desnem bregu Morave; nakopWeni so na levem bregu in segajo proti Severn do Gornjega Ljubesa in ob Moravi cez Korman do Aleksinca; na zahodni strani nahajajo se pa v PcSeanici, Sv. Petru in Giedetinu. Serbi posedajo ves desni breg Morave in objemajo na levem bregu turSko vojsko imajocl v svoji oblasti Dolnji Ljubes\ Djunis, Kavnik in Veliki Sujegovac. V zadnjem kraji nahaja se glavni tabor Horvatoviceve vojske, katera je sedaj 20 tisuC mo^ moLna in sluii kot desno krilo glavne serbske vojske. PoveJjnUX i* barskej vojski je sedaj ruski obrist Novoselov. uez Jankovo Klizuro, kjer poveljuje Lazar AntiC, prodrll so Serbi na TurSko in posedli so vso dolino Toplice do Kur§umlja zapodivM Turke iz njihovih pozicij. Komaj jepotekel fias ostavljenju boja na drno* gorskembojiSdu, u^esta zagrabila Crnogorskl Govor starih lensk motil je hrup, kateri je pri* hajal iz okna zadnje sobe krtme Bpri meseCnem srpu.B Dobro je bilo sliSati mocan, debel glas, kateri? je bo^j vpil, nego li govoril; pa tudi stmisno jezo izra^eval je ta divji glas. t V nizkej in malej sobi je sedela Milka za mizo objokanih o6ij, b pogledom v tla uprfim; roke pak imela jekrfievito sklenene. Deklici nasproti stal je starikast moz\ orjaSke postave, iegar gosta, erna brada, in globoko vdrte blisketajoce se o6i so ga delale posebno neprijaznegai da ne refieni stra§nega. Bil je ta brat uinrlega Bmese5nega oSthja", kateri je osorno Milki govoril J ,,.,,, „Bodi temu enkrat za vselej konec", kncal je velikan, mahnivsi z neznansko mocjospfestjo namizo, da se je cela soba stresla, »tujega frkolina si zby iz glave. Franjo je lump, kateri po nofii v gozd hodeva, s tihotapci bratuje ter z vsemi dekleti nori; to §emo, pri njega du§i, da ne bos vzela, in naj bi ti bil tvoj oce se trikrat toiiko zapustil in bi Se stokrat toliko grunta imel, kakor ga je res imel.«," Nagovorjena je moleala, in le solze, katere so jej zaliie oCi, prlSale so, dajej besede osornega strijea nijso vsejedno. „Pametna bodi deklica, pametna I- nadaljuje strijc Tone za nekaj casa, znekoliko bolj dobrotnim glasom; Bin ne brigaj se ve<5 za Franja..., HoteS li pa na vsak nacin fanta odtamkej imeti, potem vzemi GlaSerjevega. vojvoda Vukotifi in ustaSM vodja Peko PavloviC na-•'; zadrae istraze Mnktar pa§e na potu iz Zaslapa v Tre-'¦'"' \g6fe h % prisilila mnakniti se na Gorico. A kmalo .V«***w*& rjL ^e P°velie zaPustiti posedene dobre v? jBfelje** Govorilo in pisalo sc je uze nekaj dnij, da ^W&mogora popolnem locila od Serbije ter da sklene mir samav za-se s TurCijo. V ta namen bi od-stopila TurSija Cernej gori dolino reke Zete do JJo-raCe, katera je neki 14 nr dolga in ostavito sejebilo baje bojeTanje do nedoloCeuega Casa. A komaj je po-stajala ta vest nekoliko verjetna (misicer nismo tega nikoli verjeli, kakor smo tudi v zadnji §tev. na§ega lista povdarjali), prinasajo nam brzojavi, da je MuKtar pasa zagrabil nenadoma Cete VukotoviCeve na Bojam planini ter jim vzel tri Sance podeC jih do Mirohn-skih dolov. Tnkaj pak ustavffi so se hrabri Ceroo-gorci in dobivSi pomoci YeTgli so zopet Mnktar paso nazaj in inu vzeli zgubjjene tri sance, Drugi Lan na-daljevali so Cernogorci zopet boj in prizadjali so per-fidnim Tuxcinom obCutljive izgube, kajtisamih rartvih Turkov steje se na 1400 mo*. Muktar pasa pa je sedaj popolnem obokoljen in v Se bolj kritiCnera, sla-bem poto*J» nego preje. Nadejamo se, da se ne bodo Ceniogord veC spuScali v pogovore s Turci ter da i«treb§o teii.vef ljutega sovraga tako, da ne bode ne najmanjega sinradu vec po njem. Dopisi. 12 Kobarida, 9. okt. (Izv. dop.). Nekega dne sedim pod senCnim drevesoro na tolniinskemhribCeku, pred menoj se je razprostirala lepa dolinica. Srce mi je hotelo poCi zalosti; ne vem, kaj mu je vseklo kervaveco rano! Na enkrat zagledam po dolini spre-hajajocega se kandidata PruCico. Globoko se je uto-nil v svoje misli, ktere je ne vede glasno izrazeval. To mora biti nekaj posebnega, si mislim; pazno ga poslusam. Pretresoval je vprasanje, ali ima prevzeti kandidaturo za poslanca v dezelni zbor, ktero mupo-nujajo Toiminci. Vse kar sem slisal, napiSem tukaj. Tako je govoril: „Jaz sem Clovek, kteri samega sebe dobro pozna in kteri niCesa ne poCne, ako ni vscga dobro prcvdarjal Premisljevati moram, ali sem pri-praven kandidat. Ce sem in Ce za boljSegane izvem, prevzamem kandidaturo. Jaz sem Se mlad, to se mi bore na obrazu, in zarad svoje mladosti sem §e ne-izkusen; dobro vem, da sem zc veCkrat zabredel, a varovati se mi je treba, da ne zajdem tudi v prihod-nje. Ce tudi bivam ze veC let v tej tesni dolini, vendar se mi ni ponudilo obilno priloznosti, da bi na-tanjko poznaval Ijudske zelje in tezave. Vzrasel sem v mestu, zibal sem se skuraj vse svoje zive dni med gospodo, ktera zivi v obiinosti in veselju; tuji so mi kmeCki zulji in solze. Poslanec mora imeti bister pogled, da prebodc, in dober govorni organ, da pretre-se nasprotaikn srce, in mozgane, ko ves navdugen za-govorjaje sveto narodovo stvar izrazuje svoje misli, ktere mu napoveduje bister razum. Celo dvomim, da bi me narava bila obilno obdarila s temi darovi. Po imenu sem Slovenec, a po duhu in telesn Nemec, ker po meni se pretaka neslovanska kri, torej ne bom is-kreno zagovarjati raogel Slovencev aarodne pravice, posebno takrat ne, ko pojde za slovenski jezik v §0-lah in v uradnijah. Eot slovensk poslanec bi moral Jakoba.... ima dosti trdih tolarjev in je tudi fant po-Steo, da mu ga nij para!" Po zadnjih besedah povzdigne Milka velike modre Ofci, v katerih sti se vojskovali jeza in bolest, ter 0-Citaje re6e strijcu: frHofiem se 11 prodati u2e na mertvaskem odru svojega ofieta! kaj vraga jaz maram za tolarje Gla-zarjevega Jakoba, saj itak moje srce je le Franjevo... Istina je, da moj ranji oCe nij mogel trpeti Franja, pa s casom bi se mu bil ze nmitil!" »Umilil, pravi§? Ne, nikdar!" se2e jej Tone jezno v besedo. „Tvoj oca, deklica! je^evedel, zakaj te nij pnstil boditi s Franjem.... in jaz, to ti recem, skrbel bom zato, da se ranjcega volja tudiuresnieil" »Nij cuda, saj vi aikedar nijste bili s Franjem dobri ,* vase ielje so : mene in njega gonobiti,.*.. pa povejte: delate li to le radi tega, ker pripade sedaj meni hisa in grunt, ali ka-li? Deklica to izrekSi vstane izza mize, ter nekako ponosno, a vendar jezno 2re zarecib lie strijcu nepre-mekljivo v ocl. „Vzemite mi bi$o in vso dedSciiuo*, pristavi za tem tresocim glasom, apa pustite me v mini, jaz se nocem in se tudi nikedar ne bom prodajala vagim prijateljem; Se enkrat dem, pustite me v mini I" Kakor okamenel stal je strijc Tone pred deklico* osnpnenosti bil je ves nem. ' t Stoprv za nekaj casa ga premaga jeza; vzdig-mvSi svojo tnlo pest stopi 2ugaje pred deklico. „Presneta §leva ti !u prifine divjati, ^kje si se mamre u«Ia, da z mano itak govoriS, kakor s kakim Wapcem!.... jaz naj ti pokazem, kdo da sem.... od te ure naprej ne bos vec videla Eranja, in naj me hudir viame, da ga ne bog veC videla U. govoriti v zborn v domaCem jezikn, to pa mi ne bo mogoce, ker znam komaj malo kranjske §prahe. Ita-lijanskega pa tndi ne znam; posluzevati bi se moral tedaj nemgkega, Ce bi hotel kaj povedati. To pa ne gre v goriSkem zborn, kajti od galerije in poslancev bi bil izsikan. Meni so tndi roke in jezik zvezane, ker ne smem govoriti, kar bi hotel, ampak se moram tako snkati, kakor mi od zgoiaj zagodejo. Braniti in zagovarjati pa bi vendar moral volflcev pravice. Ce se potegnem za okraj, se zamerim vlSjim oblastnijam in to vendar nerad storim, ker mi je potem pot za-perta do visje stopinje; fe pa se ndam tndi kot poslanec Tladni sapi, zgnbim vse zanpanje pri volilcib, a nikdar pri Tolmincih, to dobro vem. Poslanec mora sklicevati veSkrat sbode volilcev, da se posvetuje z njimi o vazuih predmetih in da jim polozi racun 0 svojem delovanju. A meni ni prirojeno, da bi se mogel pogovarjati z okornim. nevednim kmetom; Se dobro mi je v spominn, ko sem nameraval z drugimi gospodi iztrebiti demokraticen element iz tolminske eitalnire in ji dati bolj aristokraticno lice, a ni se mi posrecilo, zarad tega sem izstopil iz nje in si napra-vil sc svojimi izvoljenti novo druStvo, ktero je pa komaj mesec dni prezivelo, ker smo bili samo zna-dajni, mirni gospodje t-kupaj. Toiminci me hoeVjo kandidirati. Zakaj pa neki to? Oni dobro vedo. da sem v okraju veljavna oseba in da morem enemu ali drugemu kraju vcliko pomagati. Oni sku§ajo s po* mocjo mojo vse v Tolminu koncentrirati, §ole, ceste in dr. Kekteri Toiminci mislijo, Ce je enkrat tukaj za vse preskerbljeno, potem se dajo kmetje lozje niolzti in strict. Kako je pa to mogoce, da imajoti Toiminci tak vpliv na kmete, da vselej njih volja obvelja? Zupani majhnih obfiin nemajo dobrih pisavjev, onisa-mi ne poznajo postav, zatorej hodijo se posvetovat v Tolmin, ker je tarn vse polno zakotnih advokatov, kterira jeziki prav gladko tecejo, ker jih veckrat po-makajo. v Taki in enaki ljudje imajo na§e ^upane v rokah. Zupani pa so navadno volilni mozje, za to gre vse po volji teb Tolmincev. Jaz vidim tedaj, da te volitve niso izraz ljudstvene volje, ampak le sad tolminske sofistike. Jaz spoznavam, da ne voli Ijud-stvo iz preprifianja, ampak zapeljano po nekaterih— Tolmincih. Moja Cast in ime zahtevati od mene, da ne prevzamem takega mandata, ktercga mi nekateri Toiminci vsiljijejo, ker potem bi moral jaz tem Tol-ininccm hvaleznega skazati se na §kodo drugih oMin. Tega nikar ne. Ce me hof ejo oMine na dezeli iz svo-jega nagiba izbrati, ustrezem jim rad, drugace pa ne. Pa bojim se, da nemam veliko zaupanja pri ljudstvu. Hitro, ko sem prise! v Tolmin, sem izvedel, da Toiminci nepremiyljeno delajo. Komaj sem bil 14 dni v Tolminu, so me Ze zupani na priporoeitev Tolmincev izbrali v cestni odbor. Ta zastop |e vendar prav va-2en in mora se take moze vanj voliti, kteri eel okraj, njegovo lego, ljudstvo in kupCijo poznajo. Meni je pa vse to bilo neznano. Bad bi se ze takrat odpovedal temu poslu, a nisem hotel se jim hitro iz zacetka za-meriti. Ker drugi mso, moram saj jaz Tolmincem do-kazati, da ni vsak Clovek pripraven poslanec, najmanj pa jaz, ker poslanec mora biti neodvisen moz. Vladne namere in narodove terjatve si skoraj vedco naspro-tajejo. Osramotiti moram Tolmince pred celim sloven-skim svetom, da niso politiCno zrelo ljudstvo, ker no-6ejo braniti svojih pravic po neodvisnih poslancih. Oni so veseli, da le imajo, kar zele: na sredstvo, po Milka je prebledela, kakor cvet ocinega zeli§6a, kateri na Alpinih strminah raste, in nij zavrnila ni besedice. Nekaj minut je trajal v sobi najglobsi mir; mis bi bil slisal tekati v tej smrtnej tihoti. Po tem se obrua strijc Tone biz od Milke ter zapusti sobo s tezkimi koraci, Milki ni pogleda ne privo§Liv§i. Ko je Milka sama, povzdigne rosne oei k nebe-som, kakor bi hotela prositi in moliti za pomoL v svojej nesrefii. .«____ (Dalje.) SVATOPLUK. Volilcem dezelni h poslancev v prevdarek. (J. Trnogorski) Kralj Svatopluk, ko dan se mu omraLi Za blagor hiini vnet, na naslonjadi Ogovori tri mlade svoje sine, Podednike moravske domoviue: BVarujte spora se! nesloga tlafii, A sloga bratov §e sibkost ojafii: Le glejte, kak se strejo pojedine, Tak ne, ce sibe v zvezi uo skupine." Prenaglo so zamrli sinom vCini Poduka tega, toraj zmaj v vrleti Kraljestvo velko jim izda pogini. Vsak narod sploh sam sebi dom si ruSi, Ki spor na lastnem si ognjiggu neti Duh Svatopluka brate vse navdnSi! kterera svoj namen dosczejo, ne gledajo. Zakaj se ima ljudstvo komu uklanjati, Ce ima pravico tirjati. Zna-cajno ljudstvo hofie svoje pravice po poSteni poti do-seci, a nikar po krivih, ker raji castno pogine. S ta-kim misljenjem in delovanjem Toiminci ne le samo sebe in svoj narod demoralizujejo, ampak tudi ljudstvo na dezeli. Gorje derzavi, Ce ni postenosti in od-kritoserCnosti v privatnem injavnem 2ivljenju! Po vsem tem ne morem jaz prevzeti kandidature. PremiSljevati mi je zdaj treba, kako jaz te svoje misli Tolmincem naznanim!" Prav moCno me je razveselila ta izpo-ved in mislim, da ustrezem gospodu, Cejo vSoCi raz-glasim. Prijatelji ljudstva, isCite priloznosti, da tudi vi zasaCite kaudidate, ko bodo vsi zamaknjeni pretre-sovali vpra§anje, ali so pripravni kandidatje? Potreba je velika. Moje oko se razvedruje yideCe, da se ober-ne pri nas kmalo vse na bolje. Le Cez deset let se zbirajo nekteri mozje iz Kanala, Kobarida in iz blifc-njih vasi pri nas in hodijo v celi trumi na Bogatin blizo Triglava rude iskat. Dozdaj je Se niso naSli, pa upajo, da kmalo pridejo do nje. Oni trdijo, kdor prvi do nje pride, bo nosil zlat kiobuk, vsi drugi pa sre-berne. Stare babe jih poterjujejo v njih mnenju, Dozdaj kopljejo §c zmerom kamnje, ker ruda tiCi globoko pod zemljo. Nevarnost za zivljenje pri tem delu je velika, ker kopljejo v hrib; mogoce je, da enkrat kos Bogatina vse rudarje pod se spravi. Se seboj jem-Ijejo velike mehove, v kterih nosijo 2ivez\ nazaj gred6 pa nesejo prazne, Ce tudi so mislili, da bodo z rudo napoljeni. Ali imajo kalamon pri sebi, tega ne vem in nisem mogel pozvedeti. 5. sept. t. 1. so bili tarn in so komaj pricakovali praznik sv. Device Marije, misled, da jim tega dne" zasveti rnda skoz kamnje. MoCno so se zmotili. Sel je z njimi gorski SlavCek, da se prepriCa, ali res tatn ruda poCiva. Komaj so za-Celi grebsti, fa se oglasi naS SlavCek, da iSCejo tukaj zastonj rude in nabravSi nekaj oCnic za svoje bol-ne oCi se odpoti. Njega posnemajo bolj pamttni ru-darji, ostali, pa ne vedo, kaj bi storili, vendar na zad-nje se tudi oni odloCijo in gredo za tovar&i. Na poti proti domu je bil SlavCek v veliki nevarnosti, oCitali so mu, da je on druStvo razderl. SreCen je SlavCek, da ni pokusil leskovega olja. — Tem rudarjem je sle-deCe pot pokazalo na Bogatin. Na§Ii so pri nekem kmetu staro pismo, ktero pravi, da so nekdaj nosili rudo iz Bogatina v Videm in da mora §e rude tatn tiCati, Tudi lastnik pismajim je to pred svojo smertjo poterdil. Kudarjif Jaz mislim, ko bi bil lastnik pisma za gotovo vedel, da je tarn ruda, bi bil to skrivnost sam za se ohranil in rudo sam za se kopal, in po svo-ji smerti rudo strojim dediCem kot velik zaklad prepu-stil. Tega pa ni storil. Iz tega lahko sklepate, da je vse le sleparija. Ce hoCete imeti dovolj rude, de-lajte pridno doma, bodite yarCni, nebo treba vam jo iskati na Bogatinul Bil sem letos v SoCi in Trenti. Pregledaval in popraSeval sem vse na drobno, kako se tam revnim ljudem godi. Roka se mi trese, ko to pisem. ker vidim, da v nekolikih letih bodo lastniki cele Trente in SoCe 3 ali 4 BovCani. V srce mora Cloveka zbolett, ko sli§i one prebivalce popisavati njih 2ivljenje in tr-pljenje. Okrajui glavarji, dezelni in derzavni poslanci, kje ste? Idite v one kraje, prepriCajte se 0 stanju onih vbozih ljudi, gotovo vam za'gra solza v oCe-su, ktera va5a srea vname za zboljsanje razmer onih krajev. Obljubujem 2e zdaj, da popiSem ob svojem Casu one kraje v materijalnem, socijalnem in narod-nem obziru. Iz Medane. 6. okt. (Izv. dop.). PriSedSiizsvo-jega rojstnega kraja zopet v Gorico Citam Stev. 38 ,.SoCe'% v kateri se nahaja dopis iz Medane na Brdih in v katerem dopisnik iz poCetka sicet* hvali moje zasluge za dobro izuCevanje otrok, a me na koncu vendar nekako napada. Pravi, da sem izginil in se ne udele?ii zadnje slovesnosti, kder so se darila de-lila. Na to odgovarjam, da je vsaka razdelitev daril po §olskem reda ojstro prepovedana. Jaz sem svojo dolznost izpolnil in §el sem potem v svojo domaCijo; to pa ni cikakor ne neomikano in nedostojno po mo-jem mnenji, Ce se nisem hotel deleziti omenjene slovesnosti, ker noCem v kolizijo priti s §olskimi posta-vami, da bi se mi potem neporSCina od solskih ob-lastnij oCitala, katerc so prenatanCne v tem oziru, Kam pa dopisnik z oCitanjein mlaCnosti meri, tega res ne umejem. Medanski uCitelj. 12 Sela, 10. oktobra (Izv. dop.) Nobeden prav-» dar nij srecen, dostavlja urednistvo SoCe v jedneni svojem listu dopisniku iz Ravnice, kateri je poroCal, kako so RavniCani predlogo pravdo zarad obCinskih pasnikov se svojimi loskimi sosedi, ki jih je premnogo denarja stala, po poti sprave na obCno zadovoljnost srenjCanov konCali. Ravno to potrjuje tudi veCletna pravda in priCkanje Cernicanov zarad razdelitve obCinskih zemljiSC. In tudi v Selu nij niC drugaCe; tudi tam so veliki prepiri srenjCanov zarad razdelitve. VeC-krat se je u4e to praianje pretresovalo v dolgih sejah obCinskega zastopa in so se skusali napraviti naCerti za razdelitev, a vselej le zastoaj, kajti vse prizadwva-nje nesebiCnih} rodoljubnih mo2 stvar kolikor mogoCe Torej oba M. poslanca irMka trda Nemca; znamnje, da Trst nij tako izkljddljivo italijansko me-sto, kakor ga hoficjo progressisti, ki mislijo da sta tudi Mihec in Jakec trda Italijana. TrzaSka okolica se tudi u2e pripravlja za nove volitve in sli§i se, da bodo letos voljeni vecraoma novi mozje. Okolieanom so koteli sicer siliti marsikaterega kandidata, Se celo 1 juda. a tako dalec" ne sega prijateljstvo z konser-vativno-vladno stranko, da bi si dali Slovenci vsiliti juda, ali kacega Nemca, saj imajo svojih ljudi zado-sti in okoli&m je zmeroni ponosen na to, da ga v zboru zastopajo domafci poStcnjaki. Beseda v rojanski titalnici v nede]j0 Vr§ila se jc odlicno; posebno krasnoje deklamovaia neka go-spodicna iz mesta; G..M. Zvanut pa je T sVojeiu go-vora uze sopet enkrat vzigal domoljubn0 iskrice v sr-cili vrlih okolifanov. Igraki rojanski imaiotako rmi-tino,dasejckarMti; lehko nastopijoT^ °ni P""-d.scu. U tako naprej; saj rojanska Mtalnica i.fc saj rojanska fitalniea ugc QVn«,;«u"iT«„''V^ir i.,i:Jr8lkatcrt fo"ti fltalnlci na Sloyenskem. Dohodka bib je nekda fiO gold., vdoloi- slovenska gospo. a n,j |l0gfibn0 m w fc iiji iiarodmh yesolic v okolici, kar pa \o grai> vrod-no,kor narodtia gospoda mora dajati iloVr izgled. \ diko senzanjo napravila je tukaj vest o zvozi mej Iahj^sko m Uusko; posebno pa se vesele te zvoze oni Itahjam, ki fikcle v Ititn. U „Tergestoo\ ITermc. til V, t bl,i0,)flft Istro' P"'morsko mcnda do Soce (o f stu molfii) in kvnmorske otoke. Nokdanje Ilir.ske; dozole bt pnSlo k podonavski jugoslovanski fe-(Icracij.. Avstriji bi ne ostalo dnizega, nego del Oger-ske, po tern Moravska in vojvodtaa avstrijska* Tako so se nekda pogovorili vladar ruski, ncmftki in ita-hjanski. la uleja dopada naftim Hormotovcem in ker T W V1? i'? ""Want", kojnbinirajo nnkateri, da tudi Irst pride pod Italijo. No So to'bi mnnjka- rasth° " Pa feB V 10' letih po TrBtu ti>ava Da Italija nc Nem^ka ne misliti dobro z Avstrijo, tega je prepriCan vsakdo, kedor nij slep za vse dosedanje zgodovinske dogodke. Prav za to pa se je Oiditi, da avstrijski politikarji Ie zmerom zagovaV-jajo prijateljstvo % Italijo in Nemiko. Ima to morda pomemti, da jim nij mar Avstrija? MogoSe je tudi, da obstoji kaka zvcza mej Italijansko in Rusko in to bi bilo m Avstnjo res Salostno, kajti gotovo ie, da je ltusija pred vsim ponudila roko Avstriji; ce'jo je pa Andrassy odbil, potem je naravno, da mora Rusija ozirati se po drugih zaveznikih, ker jutrovo pita-nje mora biti rekno,z Avstrijo ali brez Avstrije. Mi pa vsega tega ne verujemo in smo temvefi prepri«ani, da irst, Istra m Primorsko ostanejo se dolgo avstrij-ske, kar mi Slovenci tudi odkritosrcno 2elimo. A ne-varnost m Avstrijo se ne da tajiti in vidijo jo tudi visoki krogi, prav zato pa se nadejamo, da bode kro-na sama v odloCilnem trenutku proti volji Madjarov odloCila se za zve*o z Rusko, ter da bode Avstrija morda u2e v kratkem mar§irala v Bosno na veselje vseh avstnjskih Slovanov, kateri §e zmerom upajo, da se bode v Avstriji ktnalo spreobrailo na bolj§e 'in da bodo vrhovni krogi spoznali, da le v zvestobi zado-voljnih Slovanov je garantiran obstanek Avstrije. Mi Slovenci ne moreino prijazno sprejeti prijateljstvo I-tahjanov se Slovani, katero bi stalo le mali ko§«ek nase zemije. In posebno bi morali temu rogati se trza§ki trgovci in posestniki, kateri bi morali peti jeremijade na razvalinah zdaj tako zivahne borse. KoneCno §e kaj za trgovce. Denes je priSla vest, da jc sklenjeno 6 tedensko premirje mej Turfii-jo in Srbijo; zbog tega so padli Napoleoni na 9. 72; torej so v 8 dneh celih 40 soldov cenejsl Tako i-gra nasa borsa od dneva do dneva in kedor jo zadene, lehko hitro obogati. Ker jez ne verujem na mir, bi denes svetoval vsakemu, da kupi Napoleone, ce hoce v kratkem dobiti za kozuh. — Kolonijalno blago, posebno kava, nij -ne poraslo, ne padlo po zadnjem tr-govskem sporoCilu v So6i, mnenje pa jc, da bo Se porastlo, pa ne se zdaj, ampak prih. mesec. Olje je porastlo od zadnjifi za 1 gld. pri 100 Kg. Petrolij je bil zadnje dni porastel do 30 gld., zdaj pa je uze sopet padel na f. 271/^ in ker se pricakuje v kratkem kakih 10 ladij, je mogoCe, da ga bomo imeli koncc t. m. §e po 24 do 25 gld. Rajza cena je ostala. Fige in roflci posebno pa zadnji rastejo in veljajo denes uze 87 gld. Najbolj iskano blago je fizol in se tukaj plafoije lep rudefi po 11 do 12 gld.; zelen okrogel po f. 13.—, koks po f. 14; §e celo atara meSana roba prodala se je po f. 8; turSica Vabalirja vclja danes na postaji v Trstu od f. 4.60 do f. 4.80 po kakovo-sti. — Sploh je trzaSki trg zdaj jako tfden in sta-len in pricakuje se poprej poviSanje, nego zni^anje raznih cen« Reservisti, kateri so sedaj pri vojaSkih vajab, idejo prihodnji teden na odpust, a govori se, da jih bode na spomlad trombe glas gotovo vabii k — za-stavi. — Bog in srega junadka! Te dnij scm irael priliko videti neko razrednico (\\ochenbuch) necega nemSkega ntttelja. Mej drugim sem naj§el v razrednici v rubriki nNaturgeschichte* „Dcn Elefanten mit dcm Lesebuche be-h a n d e 11", in koj potem pa: „Behandelt die Kuh und seine Verwandschaft". In taki hocejo narodnini uciteljem kulturo ucepiti? Imel sem priliko biti tudi pri raznih sku§njah. Videl sem, da je vec" nfiiteljev, kateri so jezik ufiili po „regelcaU". Mojega mnenja nij to pcdagogi6no in tudi slavni pedagog Comenius pravi v svojem-„Orbia pictus": • „,Tede Sprache wird besser durch den Usns. durch HOren, wiederholtes Lesen, Abschreibenu.s.w., als durch Regeln gelernt: dicse aber kommen dera Usus zu Hilfo und geben ihm Sicjierheit." Na«dar! ___________ Mozirski. Politidni pregled. V Gorici, 12. okt, 1870. Doj, a le na papirji, bije se sedaj mej avstrijskhn in italijanskim dasnikarstvom. Organ prejsnjega italijanskega ministerstva „Opinionett izjavil je, da v slufinji razdelitve turfikega carstva, hoLetudl Italija imcti svoj delei in sicer bi jej morula Avstrija odstopiti italijanski del Tirolske, immvcfi Trcntino do Brennerja, in bi morula privoliti tudi v raztegnenje i-talijauskc mcje do So6e. Ne ftutimo se poklicanc na te ncsramue tirjatve italijanskih po^reSnikov odgovnrjati, kerjirauzedoveij levite berejo drugi fiaimiki avstryski, oficijozni in ne-oficijozni, a to se nam dozdeva potrebno popro» iati, kako je le to inogo^e, da se kar cm noft in dan vipa mala Italija take tirjatve otavljatl ? Izvir tej italijamkej dr/nostnl smemo le iskatl v avstrijski politiki. AH je po tent takem nasa politika dobra ali slaba, ne vsojamo si soditi, ker ne smemo, samo na to opossorujemo, da nam utegne doncsti izgubo Tr en tin a in GorUke do So(5c, ce je kaj resnice na alijanci Rusko z Nemtijo in Italijo, o katerej se baS sedaj mnogo govori in pile. Kaj sc v teku jednega tedna vse spise o korakih vclcviastij proti Turclji, da bi se koneS-no dosegel mir na balkanskem polotoku, in o nasvetih posameznih velesil v to svrho, presega skoraj vso domisljijo. Najpreje je baje* Rusija nasvetovala, naj se z demonstracijo po morji in na suhem pritisne na TurSijo, da bi privolila v tirjatve Anglije podpirane od vseh vlasti; drugi dan trobi se v svet, da zmirovnimi pogoji, ka« terih sprejem je nasvetovala Anglfta Turfiyi, je pri kraji ter da tirjajo vlasti samo le privojtjenje Turfiije v daljSe premirje; tretji dan javlja se, da je Anglija predlagala kongres vseh velesil, a brezuspe§no, ker je Rusija baje proti udelezitvi Turfiije tega kongresa. Najnoveje vesti prina-§ajo nam pa, da ultimatum Rusije na Turfiijo je postal neizogiben, ob enem pa tuui, da je Tur* 6ija voljna privoliti v Sestmesedno premirje. Po vsem tern je res te2ko uganiti resnico. Mi smo vedno tega mnenja, da se orjjentalno rpra-§anje ne da ve6 odloiiti; na dnevnem redu je in 6e se ne re§i z dobro pa s hudo, kajti ni* kakor nam nij raogocc misliti, da se prepustflo §e na dalje tlaceni kristijani izgledno slabemU turSkemu gospodarstvu. Samo to Mimo, da hi Avstrija kolikor mogo6e haska imela od neiz* jgibue kone^ne reSitve orijentalnega vpraSanja. Rumunska pripravlja se tudi na boj proti Tur&ji, da re§i svoje 4 milijone bratov turSkega jarma. Sklicana je vsa redna vojska, reserva in mllica na obreije Donate k vajam, recte na boj. v obco zadovoljnost dognati, razbilo se je ob termi zastopnikov prvega in druzega volilnega razreda. Rav-no tako nij priSlo tudi v sejah Ceniicanov nikoli do povoljnega sklepa v tej zadevi in pravdanje in pric-kanje Cernifianov traje §e na dalje in Bog si ga vedi, ali ga bode kedaj konec. V Selu pa so skuSali, kakor sem sliSal praviti, srenjski zastopniki vseh treh razredov se vsemi srenjcani pogajati se o nacinu raz-delitve omenjenih zemlji§C in neljubim mcjsehojuim prepirom konec narediti. A to nij jih dovedlo do za-zeljenega cilja zarad prenapetih in presebicnih terja-tev premo2nej§ih obCinarjev; kajti ti-le ne privolivSi v to, da se oMinska zemljiSCa razde!6 po enakej me-ri, zahtevali so, da bi oni, to je premoznej^i, tudi prvi izbirali in sicer po vrsti glede na davke, katere po-samezni plafiujejo, tako da bi tedaj vsakako piomoz-niki kosti obrali in bi morali revnejSi za njinii le go-lo kost glodati. Na tak nafiin res ne pride do mini in jedinosti, kakor vsakdo lahko sodi. Pa kaj! saj premozi:ikom nij mari jedinost in ljubi mir v srenji, kajti sliSal scm o nekateiih premoztiikib, da se boje razdelitve obeuiskih zemljiSC; kajti dokler nij so raz-deijena, pravijo ti nesramni sebiinezi, uzivajo oni tudi revezev del. Tedaj taka je vaSa politika, vi i»iv-mozniki V Vam nij druzega mari, da se le vi dobro pa-seteV Mi pa se obracamo 3 tern do de2elne viade in jo proximo, da bi posredovalno nasvetovala kak nafrt za razdelitev obdinskih zemljiSfi, ki bi revupjftim bolj ugajal, kakjr pogoji, kateri so sc od premozuikov do sedaj stavljali. _________ Kamnje 4. okt. (Izv. dopis.) Nisem prijatelj jc-remijad, vendar prosim, draga Sofa, inalo prostora za neke zak.stinske. Nasa visoka vlada si najnovejfte fase hvalevred-no prizadeva za napredek v du&evnem i gmotiicm o-ziiu, toda elementarne sile nam napredek silno zavi-rajo. Pa me kdo zavmc: „No; kaj si rekelV Saj take reci vemo vsi." I res veste povrSno. Nego ne-kim cenilnim mozakom je treba ravno zdaj obfifrne vednosti. Cenitev bo te2avna. ObCutilo jo bo ljud-stvo v drobu in kosteh skoz mnogo let. — Sicer vemo, | da davki morajo biti, pa treba mnogo" gledati, da bi j nekteri ne bili % njimi preobloleni. I Treba je misliti, kaj dela burja v gornji Vi-pavi, i dalje prek Cavna do Solkana; kako zavira iad-jerejo L t, d. Kako brani rasti mlademu sadju, i potem ce kaka drevesa kaj zrastejo, kako veter zeleno sadje otresa; koliko morajo vinske trte,zlasti v pre-rorzlih pomladih trjjeti. 8 fiiolom i. t. d. tudi vefikrat pomladi naredi burja tako, da je joj 1 Pomisliti je tudi to, kako zemljo imamo. Celo* imena „ Kamnje, Skri-Ije" kalejo, da mora le male zemije biti v tek hrajih. Vertovin ima sicer leple ime, pa zemljo trdo kakor Kamnje. Cese tu kaka njivica napravlja ali popravlja1 treba je toliko zelezja, pikonov, Stang, strelnega orodja i strelnega praha prinesti, kakor da biSHprotiTurkom. Pa poreCe kdo Bda ni povsod tako"; tako tudi jaz vem da ni, toda kjer nij skal, je vecinonia neka mrtva vlaJna ilovica. Kjer j. t. in, Udelezili so se je vsi odborniki, raznn dveb. Glavna toeka bila je pogovor in posvetovanje o pri-fcodnjih dezelnih poslancih. V dalj§i debati postavili so se kandidatje, kateri se bodo naznanili in predla-gali v pondeljek 16. t m. obenemu zboiu „&Ioge". Odbornik g. Leban predlaga, da naj drustvo „Slogatf prosi vlado, da bi izdelala letos zarad silno revne le-tine cesto iz CrniL do VrtovinSccka, da dobi s torn ljudstvo kaj zasluzka in da bo moglo s eim ziveti. Predlog se enoglasno sprejme. V tej seji sprejelo se je tudi 24 north udov „Sloge«\ Umor. Iz VolC na Tolminskem poroca se nam, da je 17 letna mati umorila svojega koniaj nekoliko mesecev starega nezakonskega otroka. Vzrok temu brezsrCnerau einu nij nam se znan. Zbor vseh goriLko-gradiLkih posestniko v, o katerem smo uie v zadnjej §tev. izpregovorili in o katerem priob&movprih. Stev. poziv uie sestavljenega komiteja te velikih posestnikov oboje narodnosti, skli-Ce m na 12. novembra t. 1. ob 9. uri zju traj v m est no dvorano v ulici mestnega vita (Giardino pubblico). FeldmarSal Kuhn bit je te dni tukaj v Gone! znekojiroi udi generalnega itaba, skaterimijebaje oglelaval in itudiral poaieije ob avstrijsko-italijanskej meji na planjavi. Kaj neki to pomenja? Saj menda ne bodemo imeli vojske z Italijo? Kmetijska Sola. Slisimo, da se ta teden na novo sprejemajo ucenci v kmetijsko Solo. Cud no se nam zdi, da nit! dez. odbor niti ravnateljstvo kinetij-ske Sole ne objavi oznanila ali razpisa stipendij. Ke-dor 2eli vstopiti v kmet. solo, naj vlozi nemudoma prosnjo pri dez. odboru. Pravila za skok mrjaseev. Za poboij§anje domacik pre§iiev, da bi se tudi krizem pariti zamo-gli, kupilo.je c. k. kmetijsko dru§tvo v Gorki 24 mladih mrjascev tistega plemena berksirskega in po-dari jih za skok po dezel! zastonj posameznim obci-nam, ako se zavezejo drzatise slede&h pogojev: l- Merjasei se oddajajo osebain, katere so zmoz-aet dobro rediti to zival. Mrjasd ne smejo se rabiti za skok, dokler ne dosezejo 10 mescev. 2. Gledati se mora na to, da se ne pripuSca skoku premladih svinj, ali pa Ce nijso dovolj izra§-cene, nar manj pa Le so bolehne.— 3. Kolikrat da se pripugca mrfasce na dan k skoku, se bode ugotovilo tako, da mrjasec ne oslabi. 4. Zaskok mrjasca se ne sme zahtevati ko 30 kr. 5. Pritozbe se po§iJjajo predsedniStvu e. k. kmetijskega druStva, — 9. Nar manj enkrat V letu morajo zupanstva, katerim so se omeojeni mrjasci oddali, kmet. druStvu o stf Jiji teh 2ival in o pomnozenju tega plemena poro-Sati. — Iz Ajdovskega okraja nek dopisnik v SoCi gtv. 39 opominja cestni odbor tega okraja na slabo stanje mosta cez Ipavo med Batujami in Preserja-mi[; da ni le voznja, ampak tudi hoja Cez-nj nevarna, ie&, da to je cestni odbor zakrivih Dopisnika prosim, naj dita pfeje cestno postavo od 24. novembra 1868 in potem se le ako vdobi, da obvezuje ta postava cestni odbor glede tega mosta, naj ga za to graja. En cestni odbornik. Opozorujemo obdinstvonainscrat g. G6tzl-a in ker je ta gospod nas domac umetnik, priporo-camo ga slovenskemu obciostvu, katerega skrb mora biti, da podpira domade umetnike. Na de^elni kranjsM vino in sadjerejski Soli na Slapu pri Vipavi vrsila se bode leto§nja javna pre-skuSnja dne 30. tm. Vsi p. n. prijatelji kmetijskega napredka se s tem uljudno vabijo k udele2bi. Vodstvo Sole. Iz Barke se nam pSe: Po Mji nove^i naSega uSitelja ima se osnovati iim veeje §kolsko kmetijsko posku§evali§Le, kjer se bodo poskusala dosedanja gos-podarska plemena na§a in pa tudi eisto nova, katera se tudi vpeljo v na§e podnebje, ee veljajo za na§e kraje. Osobito se bode gledalo na pogozdovanje Kra-sa. V to svrlio pa naj dotitni gospodarji gmotno pod-pirajo u6iteljaT da ne bode prevefi v zadregi v gos-podarstvenej stroki. Saj se dajo takovi struski za ne-precenljiv namen. Tega se je nadejati v prvi vrsti od Bartauov. Poslanica. Castiti ffospid urednik! Poslednji fas zacelo je skoro vse slovensko . n. cerkvenim predstojnikom in ohSimUm zastopom; Vbrana izvonila z vso potrebi5ino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teSe, zamore en mo^ zvo» niti; dalje priporoSa vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjake, cerkvene sveCnike iz me-denine, ventile, sravbe itd. itd. Obtinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim p!a5evanje v obrokih. Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja ?!14 svetinJH Lastnik, izdavatelj ia urednikl yw$m DOLENEC. — Tiskar \ 'MAIUKGt Gt>rici,