Naš gospodarski nairt Tesne gospodarske razmere, v katerih je živelo učiteljstvo, so narekovale, da je naš stan zelo zgodaj začel misliti na razne samopomočne akcije in ustanove in začel delati na njihovem oživotvorjenju. Prizadevanjc stanovskega socialnega in gospodarskega snovanja in gospodarske osamosvojitve se je razširilo v prvi vrsti na vsa ona gospodarska in socialia torišča, kjer je potreba najbolj živa. Tako so nastali učiteljski denarni zavodi, učiteljski domovi in pa učiteljskp. samopomoč, istŁ potreba in sila pa je pozvala pozneje k življenju tudi vse druge danes obstoječe socialne in gospodarske ustanove. Imamo jih lepo vrsto, vse pa streme za istim smotrom: v čim višji meri služiti učiteljstvu, ga socialno podpreti in gospodarsko osamosvojiti ter ga tako napraviti nezavisnega. Vse te ustanove so dolgo vrsto let rasle in se razvijale brez ožjega medsebojnega kontakta, vsaka po svoji lastni življenjski sili in potrebi in po delu ter prizadevanju svojih uprav kot samostoini organizmi s čisto soecifičnimi nalogami. Dokler se je vršilo njihovo delo v manjšem delokrogu. to ni toliko motilo. Čim pa so razmere narekovale hitrejši in temeljitejši razvoj, je postala stvar drugačna. Pokazalo se je, da ie smotrno in koordinirano delo, ki naj vodi do širokega razmaha vse naše gospodarske ustanove, možno le tedaj, če se, vsaka zase sicer docela samo stojne, med seboj povežejo v eno samo «ospodarsko enoto, v kateri dobijo tudi najintimnejši stik z učiteljsko organizacijo. S tem v zvezi je bila pred leti realizirana zamisel ustanovitve Gospodarskega sveta, obstoječega iz zastopnikov vseh stanovskih gospodarskih institucij in iz zastopnikov učiteljske organizacije. Gospodarski svet, ki ie bil ustanovljen v letu 1932. kot odsek sekcije JUU, je postal mahoma važen organ, ki spaia do eni strani učiteljske gospodarske ustanove, po drugi pa te in učiteljsko organizacijo. Njegova naloga je, da sprejema direktive in dajc navodila za smotreno stanovsko gospodarsko politiko, ki je uspešna le tedaj, če se izvaja po določenem programu. Sklepi gospodarskega sveta so za poedine gospodarske institucije nasvetovalnega značaja. Na sejah gosnndarskega sveta imajo vse gospodarske in sosialne stanovske institucije možnost, predlagati svoje poglede in mnenja za delo, ki naj ga pokrepi organizacija učiteljstva med svojim članstvom, da bo skupno gospodarsko prizadevanje rodilo čim uspešnejše rezultate. Zadnja seja Gospodarskega sveta se je vršila dne 2. oktobra t. 1. v prostorih sekcije JUU v Ljubljani. Razen enega so bili navzoči vsi zastopniki stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov. Seja se je podrobno bavila z delom in položajem vseh naših socialnih in gospodarskih organizacij in sprejela koristne sklepe za delo v bodoče. Postavila si je točen gospodarski program, ki ga naj izvaja Gospodarski svet potom učiteljske organizacije, da se bo že začeto delo čim uspešneje nadaljevalo. Katere so naše gospodarske in socialne ustanove in kateri je njihov smoter? Učiteljska tiskarna je naše najjačje gospodarsko podjetje. Ima svojo lastno knjigoveznico, svoj fotokemični oddelek, v katerem izdeluje svetlopisni papir za kopiranje načrtov, knjigarno v Ljubljani in podružnico v Mariboru. Kljub ne ravno ugodnim gospodarskim in drugim razmeram podjetje dobro uspeva. Temu je zasluga predvsem zrelost učiteljstva, ki se je oklenilo z vso intenzivnostjo dela za tiskarno. Tiskarna bo tako v doglednem času prišla v položaj, da bo služila občim učiteljskim interesom. Njena naloga, ki jo ji je postavilo učiteljstvo, je in mora biti materialno podpiranje obstoječih učiteljskih socialnih ustanov in pomagati pri ustvcrjanju materialnih sredstev za snovanje potrebnih novih. Naša socialna stanovska dejavnost še ni in ne more biti zaključena. Učiteljstvo potrebuje zase in za svoje otroke planinskih in obmorskih okrevališč in odpočivališč. To je polje, na katerem bomo morali začeti v čim krajšem času resno delati. Naše delo pa bo moglo uspeti le takrat, če ne bomo prisiljeni apelirati samo na prispevke slabo situiranega učiteljstva, marveč če nam bo stalo ob strani podjetje, ki bo moglo z znatnimi letnimi prispevki podpreti naše težnje. Od vseb naših gospodarskih ustarov bc mogla vršiti to misiio edinole gospodarskc močna Učiteljska tiskarna. Zato pa je naloga nas vseh in vsakega poedinca, da delamo in si prizadevamo, da bo tiskarna čimnrei v položaju, da bo mogla služiti tej nalogi. Predvsem skrbimo, da dobi tiskarna čim več tiskarskih del. Ne samo večja, tudi manjša naročila so dobrodošla. Dolžnost naša je. da dajemo vse, kar potrebujemo sami, lastni tiskarni v tisk in da krijemo vse svoje potrebe v knjigarni lastne tiskarne. Potrebno pa je tudi, da doseže tiskarna čim večje število zadružnikov. Želeti je, da je vsak učitelj tudi član Učiteljske tiskarne. V tem oziru je učiteljstvo v zadnjem letu pokazalo veliko razumevanja in stanovske zavesti. Potrebno pa je, da s tem delom nadaljujemo z vso intenzivnostjo tudi v tekočem letu. V fondu Gospodarskega sveta, za čigar delo prispeva Učiteljska tiskarna. je ostalo od lanskega leta prebitka 10.000 din. Ta prebitek je bil naklonjen kot podpora učiteljskemu domu v Mariboru in domu učiteljic v Ljubljani. Prvemu bo izplačanih 7000 din, drugemu pa 3000 din. Učiteljska samopomoč ima vsega 2664 zadružnikov. Med letom jih je vstopilo 59, izstopili so 4, izključenih je bilo 5, umrlo jih je 27. Svojcem umrlih je bilo letos izplačanih na posmrtnini 351.000 din. Vseh smrtnih primerov je bilo v teku 401etnega obstoja Učiteljske samopomoči 468, zanje izplačana posmrtnina pa znaša 4,484.415 din. Iz podpornega fonda izplačuje Samopomoč članom, ki so prišli zaradi nezgod v težek položaj, brezobrestna posojila. V podpornem fondu je sedaj 177.036 din, letošnji prirastek znaša 6345 din. V tekočem letu je prejelo podporo 76 zadružnikov v znesku 167 tisoč 600 din. Od kar pa obstoja podporni fond je izplačala Učiteljska samopomoč brezobrestnega posojila 337 zadružnikom v znesku 698.598 din. Stanje starostnega podpornega fonda, iz čigar obresti plačuje Samopomoč prispevke za najstarejše člane, ki so s tem oproščeni vseh plačil, znaša 44.134 din. V tem znesku je vštet tudi letošnji prirastek, ki znaša 2565 din. Sedaj je oproščenih dajatev 12 najstarejših članov. Z zvišanjem starostnega podpornega fonda pa se bo to število od leta do leta višalo. Za 401etnico svojega obstoja je izplačala Samopomoč obema učiteljskima domovoma, mariborskemu in ljubljanskemu. vsakemu po 2500 din podpore. Gornje številke najzgovorneje kažejo, kako pomembno socialno misijo vrši Učiteljska samopomoč. Želeti je, da spoznajo to tudi oni učitelji in učiteljice, ki še vedno niso zavarovani pri njej. Z ustanovitvijo podpornega fonda in starostnega podpornega fonda je Samopomoč znatno razširila svoj delokrog in je zato njen pomen tem večji. Samopomoč učiteljskih otrok v L.jubl.jani sprejema v zavarovanje učiteljske otroke v starosti od 3. do 10. leta. Ob polnoletnosti izplača zavarovancu samemu odpravnino, ki znaša tolikokrat po 10 din, kolikor ima zadruga zavarovanih otrok. Če pa zavarovanec umre, preden doseče polnoletnost. izplača njegovim svojcem posmrtnino v istem iznosu. Začetek leta 1938. je bilo v tej zadrugi 166 članov, ki so imeli zavarovanih 247 otrok. Med letom je prejelo odpravnino 5 otrok v skupnem znesku 12.360 din, posmrtnina je bila izplačana v enem primeru v znesku 2450 dinarjev. "Skupaj je izplačala zadruga letos 14.810 din. Do konca leta bo treba plačati še 3 odpravnine. Med letom je pristopilo 6 zadružnikov s 6 zavarovanci. Danes šteje zadruga 168 zadružnikov z 246 zavarovanci. Važnost te naše socialne ustanove je ve lika. Vendar še danes po tolikih letih obstoja učitelji starši še vedno kažejo zanjo premalo lazumevanja. Nad 500 učiteljskih otrok je v starosti od 3 do 10 let, ki niso zavarovani. Učiteljski dom v Ljubljani. Njegova naloga je v prvi vrsti pod svoje okrilje za zmerno oskrbovalnino sprejemati učiteljske otroke, ki so na šolanju v Ljubljani. V kolikor ni učiteljskih otrok, sprejme lahko tudi otroke neučiteljev. V letošnjem letu je vsega v internatu učiteljskega doma 63 otrok, prostora pn ima za 70. V teku počitnic je nabavil Učit. dom več potrebnega inventarja za kuhinjo, gospodinjstvo, za spalnice itd. Poleg tega je bilo poslopje samo popravljeno in razširjeno, tako da je letos prostora za 70 otrok, dočim ga je bilo lansko leto samo za 52. Dom v vsakcm pogledu lepo napreduje. Vzgojni in učni uspehi gojencev so zadovoljivi, s čimer dobiva ta ustanova vedno bolj na svojem ugledu. Učiteljski dom v Mariboru služi istim namencm kakor učiteljski dom v Ljubljani. Tudi uspehi, ki jih dosega internat tega doma v vzgojnem in učnem oziru učencev, so zadovoljivi. Oba domova se še borita z začetnimi težavami. Zato vzdrževalnine za učiteljske otro ke ni mogoče znižati tako, da bi se ti otroci vzdrževali v domovih znantno ceneje kakor drugod. Dokler domova ne pokrijeta vseh svojih obveznosti, bi bilo naloga učiteljev po- magati, da bi se učiteljskim otrokom vzdržcvalnina znižala. Učiteljstvo naj bi mesečno poleg članarine prispevalo po 1 din za domova. Iz te vsote bi se kril del vzdrževalninc za učiteljske otroke, drugi del bi prispevali starši. Ljubljansko učiteljstvo to zbiranje prispevkov za ljubljanski dom že vsa leta izvaja. Sresko društvo daruje letno domu 2500 din. Dom učiteljic v Ljubljani je pristopil lctos z nakupom zemljišča bliže k realizaciji svoje namere. Zemljišče je kupljeno v Ljubljani v Streliški ulici in meri 1135 m2. Ker naše tovarišice niso imele zadosti denarja, niso mogle plačati hkrati vse kupnine, zaradi česar je zemljišče obremenjeno s hipoteko. Želeti je, da se zberejo med tovarišicami čimprej sredstva, da se ta dolg poravna in da pride ta stanovska socialna institucija čimprej v položaj, da se postavi dostojen dom Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljska kreditna zadruga v Celju sta naša dva denarna zavoda. Oba poslujeta popolnoma normalno in vse vloge lahko vedno in takoj izplačujeta. V preteklih lctih gospodarske stiske v teh dveh zavodih ni bilo zamrznjenih vlog, kar je zaupanje do njih močno dvignilo. Tudi zadnji nervozni dnevi, ko so vlagatelji v velikem številu dvigali povsod svoje vloge. niso omajali zaupanjp. v oba ta dva zavoda. Da bi mogli izvajati gospodarski program po načrtu, kakor si ga je zamislil Gospodarski svet, je potrebno, da se steka ves učiteljski denar v ta dva zavoda, da bi prišla tako v položaj, da bi mogla dajati posojila v večjih iznosih tudi našim stanovskim in gospodarskim ustanovam, če in kadar bi bilo to potrebno. Na ta način bi se izvrševal obrat stanovskega kapitala tako, da bi prišel dobiček zopct v stanovsko korist. Stremiti moramo vsi za tem, da prideta oba naša denarna zavoda v tak položaj, da se more izvesti gospodarska povezanost tudi v zgoraj navedenem smislu, da bi v tcm oziru ne bili več odvisni od tujcga kapitala. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini ima svoj hotel v našem največjem zdravilišču in letovišču v Rogaški Slatini. To ustanovo je poklicala v življenju plemenita zamisel, dati učiteljstvu možnost za manjši denar si poiskati zdravja in odpočitka v zdravilišču. Obmorski učiteljski dom v Omišlju je edina naša ustanova, ki deluje na društveni osnovi, vse ostale so zadrugc. Njegova namera je, zgraditi v Omišlju za svoje člane udoben dom, v katerega pa bi imelo dostop tudi drugo učiteljstvo ob plačilu nekoliko zvišane penzije. Dom ima že kupljeno parcelo v izmeri 2000 m'-'. Doslej ima zbranega okrog 100.000 din. Da bo pa mogel misliti na gradnjo, bo moral imcti najmanje dvakrat toliko kapitala. Ze lanska banovinska skupščina je v načelu sprejela sklep, naj se resno razmišlja, da dobimo učitelji tudi svoj dom v planinah. Gospodarske prilike, v katerih živimo, pa niso omogočile, da bi bliže pristopili k tcmu smotru, zlasti še, ker obstojajo že več let učiteljske socialne ustanove, ki zaradi pomanjkanja sredstev še niso mogle izvesti svojcga načrta. V teh razmerah bi značilo osnovanje nove institucije samo trosenje energije in slabljenje že izvajanih akcij. Naš gospodarski načrt je obširen. Izvedli ga bomo in ga moramo izvesti, ker nas potreba sili k temu. Izvcdli pa ga bomo tem prei, čim bolj se bo zavedal te potrebe vsak poedini učitelj in bo vsak po svojih močeh pomagal k izvedbi. Že zgoraj sem navedel in poudarjam to še enkrat ob zaključku: v kolikor ne moremo prispevati iz lastnih sredstev, je dolžna pomagati naša najjačja ustanova, to je Učiteljska tiskarna. Ta bo to svojo nalogo tudi izvajala, čim bo sama postavljcna v tak položaj. Zato pa vsi, ki čutite svojo pripadnost k stanu, vsi ki uvidite, da je moč stanu v močni stanovski gospodarski hrbtenici, na delo za izvedbo našega gospodarskega programa! V tem položaju pa znači to: Na delo za okrepitev tiskarne!