P I Ve* and pirntimpTro otdkr mm (wo. 66o authorized by the aot of ootome 6. mr oir m at m foot owoi oy wiw tore. h, y, • jT«eji tloreniki dacvaik v UnifBik drunk Vtlja m celo leto.........$5.00 82a pol leta............... SOt Za New York celo leto.... «.00 H h Za iBoifmitr^cekMii^lOoJ GLAS NARODA the Frwden*, A.B. Burleson, _P_M. J* en. ' (MWlMMMlWi list slovenskih delavcev v Ameriki. Th* L * r g •*■» l • Skwr.0 mi rv» Jv is the Uai«ed g tate lasoed overy day except lan« «• end legal Holiday* WW 75,000 Reader? w TELEFON: 287« CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, If. Y, under th* Act of Congress of March 3, 187«. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 34. — *TEV. 34. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 10, 1920. — TOEEK, 10. FEBRUARJA, 1990. VOLUME XXVni. — LETNIK XXVIII. ČIKAŠKIVELEKLAVNIČARJI SO Bij■ PRIVOLILI V ZVEZNO KONTROLO DRUŽBA PETIH VF.LEKLAVNIČARJEV JE VOLJNA SPREJE TI NAČItT ZA U3T4N0VLJENJE KOMISIJE. KI BO ZAGOTOVILA PRIMERNE DOBIČKE ZA VELEKLAVHIČARJE TER PRI MERNF. CENE ZA KONSUMENTE. _ft_ Chicago, lil M 1'ebmarja — Napori ljudi, ki so hoteli ugoto-\ t iim-Ijih v/rul." \i*«ikih /ivijenskilt stroškov Ur pospešiti kon-siuktivno ur• nitje, poi«n* katreira naj bi se enkrat za vselej ustalilo prof>;ir»t\o ter /i.|rotovilo primerne cene za glavne življeuske ]• nv!»; i we. obr*»-lili sadove. v kolikor pridejo pri tem vpoštev i i<r«^or s 'etui jM-timi vleklavuičarji glede tega bistvenega \ prašanja. Vsi *o m* izrazil1, da se ne bodo borili proti tozadevni zakonodaji, tmvcv da SO pripravljeni podvrefi s«' nadzorstvu pri-i < ruo ustanuvljriu* k«»t*Mije, ki bi bila organizirana približno tako kot j«* Public Service i ommixiou. t K« dana«njefra «1im> so k la viličarji po celi deželi pokorili korakom \ lade, k« ji It uamett je bi regulirati ali kontrolirati jih. Šte Mltit m<*d nj mi. ki t* mvi spoznali javnega značaja njih poslov, so bili |>rt»\ du SadujeKii mm nja, da j«* njih industrija strogo prlvat-I ziu.< aja. Velekhmii« at ji so se bali tak<> zakonodaje predvsenr. i Mliu-trn, ker so dout..*'vali, da bo njih industrija, za katero je bilo in-lirf <•»-!«• generacij«-, t'u -.<> jo zgradili, podvržena tako drastičnim | «iltt M*ntm vwMvanjm, da Imj hrIitiui. T« h pet korpvra*'ij. ki so prodale t »-kotu preteklega leta blaga * M»nlnoH«i treh alt štirih tiso*« miljonov dolarjev, čeprav trdijo, da i mi imeli dobi« ka ko* četrt renta pri vsakem funtu, bo podrejenih, <♦ s.- bo storilo, bo konsumeut ved-t •» na m jiiMH m gled« primernih een za glavue življeuske potrebščine. * . , BOUŠEVIM OB ; NEMČUI NE PREOSTAJA DRUGEGA KASPIŠKEM MORJU KOT ZDRUŽITI SE Z RUSIJO -I j Boljševiki so zasedli mesto Kras-1'0 STALIŠČE ZAGOVARJA RADEK V LISTU "ZUKUNFT ' — nevodsk na iztočnem brega tega PODPIRAJO OA CELO KONSERVATIVCI. — VSE STRANKE, i morja. Poljaki pripravljeni na mir ! TUDI NEODVISNI SOCIJALISTI SE OKLEPAJO VLADE. — SO ----VJETNA IDEJA NE BO SE TAKO HITRO ZMAGALA PO OSTA London, Anglija, 7. januarja.; jHciljš*-viki so zasedli Krasnovodsk' LIH DEŽELAH. — POROČA KARL H. VON WIEGAND. I ■ na :ztOcui j ja. — kot se glasi v brezžičnem. Zavezniki so silno raz'.i!!i-li \ poroi-ilu se glasi nadalje, da . ' . . . ^ . napredujejo boijševiške četo ob Ja mora bo n*)b™ dobl,»- ^ obal. Ornega morja dvajset milj I vlad^Je prepričanje, da se edinole na ta naem zamor severoiztočno od Odese. Varšava, Poljska, 7. februarja ; Mrs. W. F. Morgan, žena uglednega newyorskega broker j a, ki je. zgoreli, ko jc hotela reži ti iz požara svoji dve hčeri. Tudi otroka sta našla smrt v ognju. obali Kaspiškega mor-| _ ^^ Nemčija, a. februarja. i Nemec, ker zahtevajo od njih. da jim morajo izročiti gotovo število |brzojavnem sporočilu iz Moskve.|wcb v «vrho proeesirunja. V slučaju, da bi Nemčija izpolnila to za- V poročilu se glasi nadalje, da;htCYO' bi b.i,a ,allko ,elmu.sretu v Posmeh in ^ičevanje. Nemči- • . ^ ^ * ~ * J k ""'edno bolj pit zamorc rešiti, če se združi z boljaeviško Rnsijo. Roko v roki z Rusijo — je geslo, katerega je vsak dan bolj Soglasno s poročilom, katero je;P°S°sto sliSati* poslal včeraj poljedelski minister! V Zadnjl 8tCV,lkl 1Iard^<>V- Varšavski listi so za to, da se ^»W ministrskega predsednika Lenina. prično tozadevna pogajanja ta-l , Tudi Harden sam aeh,je v tem zulislu ter Posku5a * l_0j i Nemčiji res ničesar drugega ne preostaja. Merodajni faktorji pri- London, Anglija, 7. februarja. ;tiskajo ,,a zunanje min^trstvo, hoteč ga pridobiti zase. Tudi del Ameriški mornariški vojaki so Ua_ik<>nservativcev je zato, dočim večina, katero vodi Ludendorff. no-e nes nastopili ko so skušali japon- m*esar sližfU 0 UPati ie P3' da bo L«dendorff kmalo po- pustil, kajti izgubil je že vse upanje, da bi zavezniki šli zaeno z Nemčijo v boj proti boljševikom. Harden pravi, da je misel na nemško-rusko zvezo danes bolj vtemeljena kot je bila prejšnjo spomlad. — Nemčija potrebuje Rusijo in Rusija potrebuje Nemčijo — NEMČIJA IZRABLJA ZAHTEVE ZAVEZNIKOV Erzberger je izjavil, da je skušal odločiti eno zavezniško silo s pomočjo zadeve vojnih kriminalcev. BOUŠEVIM SO ZASEDLI ODESO Ko so Angleži zapustili Odeso, ao jo zasedli boljše viki. — Begunci! na krovu ameriškiF ladij. ski vojaki preprečiti, da bi revo-lueijouarne čete aretirale ruskega generalnega governerja Koza nova. To se je zgodilo potem, ko J so re vol uci jonarji zavzeli mesto.. .. . . , Tako se glasi v posebni brzojav-!pise v uvodu* Le P«"»shte, kohko easa se je ponujala Nen,c;ja za-fki ki je prišla iz Vladivostoka na 1 vznikom, da bi jo napravili kot ščit proti boljševikom. Toda za-tukajšni -Mail-. General Roza.jVezn,ki so ignorirali vse njene ponudbe, nov je konečno ušel ter pribežal^ liadek Vprašuje: na krov neke japonske bojne la-l .. ~ Ka-» bl oboriti zavezmki, če bi jim nemški /una- djc ki se je nahajala v pristani-!^' IUmiSter M,ielIer -laVU0 rekel: ~ Yi ,,a,n ne mvrcte dati tf' a,i ione surovine, toda Rusija uam jo lahko da. Vi izganjate nemške in- __ženire, Rusija jim prt ponuja službo. Pošten, kot sem bil izza skle- jn:tve izjavljam, da moram surovino tam vzeti, kjer jo zai^orein do- S<'U. London, Anglija. februarja.' London, Anglija. 9. februarja. \ c»» jr* }»>irw"v \ al»-e f>rrvllo/.iI petim veleklavuii"«rjen». Rekel j Nemčija je skušala doseči, tla bi So«riasno z brezžičnim brzojavnim »l.i \ > l"Ulavn:<-;irji lahko ojflaMajn jejo v list "h ter izjavljajo, ka-1 m vsaj ena i/med zavezniških sil sporoč poroeilom sovjetske vlade v Mo- maji iti dubti'i k ;!iiii.;<> pri i>ovauiezuem funtu, da pa ostane na-1 )dloč:la od ostalih z ozirom na skvi so boljševiške čete zmago-I . .i.«.- tueiit i "dno neveren Tomaž, kati remu je treba na-1 vprašanje izročitve vojnih krimi- slavno stopile v Odeso. naleev I si sieer tem potom, da ji t;iučn«» vse dokazati. K U«1 j", da ni- j i m ni trrl>a n:i"e>jir bati oil tak- avtoritativn« V omisi je, v kateri bi bil' zaslopalii *udi koiisumenti, če niinaja v res- • t m«'-•■-ur. kar bi jjmiuli jtrikriva*. \ > |*-kl«vu «'arji t;at«i izjavili, ilu nii pripravljeni sprejeti tak ugruni in M-daj je treb* le š»- spraviti celo zadevo pred koii'»rei*, tiaj bi uveljavil tozadevno zakonodajo. ČIKA&KI DEMOKRATI ODO-, J-'bških ofieijeluili krogih preeej-BRAVAJO EDWARDS A |ši;o vznemirjenje vsled poročil iz , ----Ddjurjr* iztoka, da širijo ruzlič- Chicago, 111., D. februarja. — ni1 Pbl«ena na kt'iitrolo in da •»♦»nudila sklenitev pojrodbe z do-j tir-no silo. To izjavo se pripisuje Matiji Krzbergerju, nemškemu podkancelarju ter finančnemu mi- Sporočilo boijsevikov se glasi: — Izvojevali smo si svojo pot v Odeso. V smeri Stravropolja smo zasedli Konstautinovko in iristru. Beriiu1 : poročevalec ^-^atnoj:. Stavropol leži 250 Daily Mail je sporočil, da je izja- ^ Preku reke Do,,a ter S,,rjde-x il Erzberger naslednje: ČUDNA VEST IZ VATIKANA Nemškemu naroda moram dovoliti, da si tam služi svoj kruh, ' __j kjer si ga more služiti. " | Zavezniki ne morejo prezreti tega dokaza in ne morejo niče-Dnnaj, Avstrija, 9. februarja, g.,,, opraviti proti Nemčiji. To bi jim bilo v dokaz, da morajo rnčii-Potom objave,^ ki bo proglašena natj žnjQ pQ mojem mnenju ne bo v tem letu prodrla sovjetna ide-še tekom tekočega meseca in ka-|ja v Angliji, Franciji iu Ameriki, ampak politične in gospodarske tero je odobril baje papež, se bo|razmerc v tej deželi se bodo končale z veliko krizo. uveljavilo zopetno poroko razpo-!____* ročenih v avstrijski republiki. V! ____ katoliških krogih je namreč v zad- j "MAVČEVA" MAŽKERADA. CHAMP CLARK BO SPREJEL njem času prevladoval strah, daj bodo številni katoliški razporo-! V soboto, dne 14. februarju pri- železniee v set milj od glavne Kavkazu. — Sel sem tako daleč, da seiu bil pripravljen kupiti odpoved te Poročilo Associated Press iz Zi: 111 eve, tikajoče se izročitve in j Carigrada oil sobote pravi, da Kitajskem svojo i err za ceno žrtev druge vrste. Pravii° poročila iz Odese, da je omejil jo davku I Pogajal sem se z eno izmed zavez-1 pričelo inozemsko prebivalstvo <«o\ rrner države New Jersev Ed 1,1 uu omejnjo -mvnuii wB«jai mi« »r t mu tiiupu «ivcž-| v .nls ki ]«• "inokri" deinokra IM dv rženo ozemlje kitajske vlaib 'niških sil ter izjavil, da sem pri-^zapuščati mesto že v petek. Anna tak način, tla so prebivalci do-j pravi jen skleniti pogajanja, če bijgieške bojne ladje so streljale bila ta sila v stanu izvajati svoj!P»eko mesta skozi celi dan in tirni kandidat za predsedništvo, ima tudi v Chieagu »»voje prišla -j1u,U Pokrajin odpovedali vsaki še Sprejelo »a je kot kandidata' l^korši-ini napram vladi ter sto-esem okrajih organizaeij. |p;,i povsem javno lia stran nsU- Sklep društev je bil storjen Jfi-ez ozira na želje političnih ho- sov, ki kontrolirajo te organiza- e;je. ANGLEŠKI PARNIK SE JH POTOPIL. OOMPER3 PRAVI, DA JE KONGRES POVZROČIL DRAGINJO. Waahington, D. C., 9. febr. — I>anes popoldne je rekel Samuel tJompers nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Kongresu se je Halifax, N. 8., 8. februarja. _ popolnoma izjalovilo ščititi amc- 8 red i Atlantika se je potopil an- ri«ki narod pred draginjo. Le gleski parnik Brad boy m-, ki je vprašajte kateregakoli državlja-y lnl iz New Yorka proti ( her- nr katerokoli gospodinjo, kak-bi.nrgu. Na neki mimovozeči par- mnenje ima p kongresu, pa »iik se j* rešilo triindvajset oseb. bosie slišali resnieo. Kongres ni ostali' so pa vtonili. ničesar opravil proti velikim tru- H rad boy ne je imel 3190 ton. j slom in izkoriščevalcem. npliv tudi na druge zavezniške i boljševiki so se nahajali v rttzda-sile. Nesreča pa je hotela, da se j'i« »!,rih ®d mesta. Angleški nt držal« obljube, dane enemujbojni ladji 4e m kaj je dospela delegacija ?A- je t,ospe, v G(lallsk prvjl dov španskega ozemlja v Maro- oddekk nekega ongleškega bata- k« v petteijami, v kater,b se pro- ^ ^ »ea.no okupiral to obsega vs. imena, ki so bibi na " * ,iaj ^ d" 2,dom v Maroku mest0f Nemike 5ete so bile odšle vodena kot K špansko državljanstvo. NEMIRI NA KITAJSKEM. v nedeljo. i Paril, Francija, 9. februarja. f Medzavezniška komisija, kateri , načeljuje geucral Lerond, bo no-, coj odpotovala v gorenji del Šle-Washington, D. Cn 9. febr. —^zije. Komisija bo vladala provin-Poročila, ki tw doapela v tukaj-je' iu organiziral ljudsko gUsova ' «to kažejo, d« vlad« v an-(nje. v pričet ku. KOLIKO JE DOLŽNA REPU-BUKA MEHIKA Poroča se o boljševiških ustajah proti Japoncem na otoku Sokoli-nu. Napadene so bile važne japonske rudarske in petrolejske neprave. Na pozorišče nemirov je bil odposlan oddelek tridesetih sani z vojaštvom. City, Mehika, 9. febr. Državni zakladničar Luis Cabrera je. izjavil,, da znaša narodni dolg Mehike 425,719,801 peso. ROJAKI. NAROČAJTE SE HA GLAS NARODA ▼ prvič, ae počuti daines nekoliko j vgc mehjgkm in boljše. J voine? s0 namenjene za eksport. Čeprav je trpel admiral Peary na tej bolezni že dve leti, je po-j stalo njegovo zdravstveno stanje j opasno dele tekom zadnjih par Uvrftnjeno denarna IspUfiOi popolnoma sanealjivo in aedanjini nameram primerno tudi hitro pe celi Istri, na Gorfflrom in tudi na Hotraajafcsm po ozemlju ki je eedeno po ital janski armadi, poifljstev, toda za kake mo-goto zamude ▼ izplaiilu ne mo» mo peoneeH nlkake «kw*noftl 100 lir .... $ 7.00 300 lir .... $19J50 600 lir .... $31.25 1000 lir .... 183.60 poalau jo najbolje Ordm NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA dni. Neki uslužbenec bolnice je dal na razpolago svojo kri in stanje admirala se je toliko izboljšalo, da bo najbrž lahko zapustil bolnico v par dneh. Naše denarne posiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po eeli Jugoslaviji "Kraljevi voted čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je fcOa C. k. potem hranilnica na Dunaju, katera je Einogo let pred svetovno vojno izplačevala našo denarne polil jatve žirom avstro-ograke monarhije. Jamčimo sa vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče a* gfriiKfrME^T v BERLINU ZA-j mude v izplačilu, ki bi ae povzročile po drugih, bres naše krivde, pa ne moremo prevzeti nkake obveznosti. 100 *MB $U5 BOO KM wmom f 0.00 $2.40 3 1,000 kron S 11J20 " 6,000 kros I 60.00 10400 knm .... 9111.00 so veljavne do dno, ko so nadomestijo a drugimi poslati jo najbolje po Domestic Postal Money Order« Draft. * čimi napodi. ______ ___• -- ----------XVRDKA fKANK HI KIEV J Berlin, Nemčija, 9. februarja. Takozvana varnostna policija je bila določena, da nadzoruje hote-' le in palače, t katerih angleške in francoske da zavarujejo slednjo pred ,7-r GLAS NABPPA. 10. FEBtt. 19» k GLAS^NA^ODA ^Resnično poročilo glede vstaje v Indiji OAILY1 CSLA ANGLIJA JE BILA FBBSKBKČKllA, KO JB IZVEDELA ZA POBAMEZmSTT UKUAllUUtiSS VSTAJE V IHIMJI, KI JE IZBEUHKIS.A V APftILU PESTEKUSOA LETA. •LAI NARODA (Vtiča of UN Peoafe) 9 oeept 8md*}t Ittten yearly HJI PETEI ZIIBI M n« prlobčuJejo.DenAr at] m kraja auo&dkov pnwtmo, da m mi te hitre J« najdemo naaloralka. OUAINARODA to MMhattan. New Vwk, N.V. ii Corttandt WB% S slepoto udaijeoi v i Največja senxAeij« v Angliji izza prenehanja svetovne \ojne, je prišla z zakasiijeiiim poročilom o indijski ustaji rekom pr?tekle spomladi, tekom kater«- je prišlo, med drugimi obžalovanja vrednimi dogodki tudi do uuice«ja 2000 domačinov, ko pričeti vojaki —• | streljati v množico 5000 ljudi. Vsaka pošta iz Indije prinaša nove in — zanimive podrobnosti jrlede >|w.patla v Amritzar ter glede stičnih ; spopadov v drugih kr.* jih. | .__ _ Iz informaeij. katera je dobila Hunter preiskovalna komisija, jc domačini. kajti razven drugih razvidno, da m> izbruhnile ustaje pogreškov ni nudilo to taborišče istočasno v nekako dvanajstih ali nikakega varstva pred žgočim in-j več važnih središčih Pundžaba. dijftkim solneem. To dejstvo navaja konservativno Podpolkovnik Macrea je opisal angleško javno mnenje kot opra- ofieijelno stališče napram vislicam vičilo za drastične, če ne bivzsrč- v Kasurju. ki so bile porušene na ne metode, katerih so se po>luži- ______________w p« i vel je komisarja iz Lahore. Vse t itateljem je gotovo znano. da hočejo po vsi sili vreči iz new- angleške vojaške oblasti v na- kaže, da so bUe te visliee postav-vorškega a-emblyja p<* poslancev. ki so bili postavno izvoljeni z: mcm" da zatrej0 ustaško giba- 1 jene malo po izbruhu usta je v na-vrliko večino glasov. Na vesti pa nimajo nobenega drugega zločina j j menu, da se obesi nauje kolovo- Lot samo to, da »o socijalisti. T »h i Amritzarjeui. tako d je, a v enem tednu je*prišlo po- K«»gar hočejo bogovi pogubiti. tega udarijo s slepoto. I nje. Takoj za glede obsega ustaje kot glede! velj^, naj se jih podre. Slike, kali, publika nsk i voditcllji \ -lavnem mestu države New York so slrogih odmn, za vzdržanje posta j tere je objavil imenovani list, nam ruburjeui in ne vedo kaj početi ,vt. in reda, je prišel kraj Kasnr, pričajo, da se je izvršilo več ek S,-daj vo končno žačeli izprevidjati. da so s svojim sOcijali>tiČ-j|jmiska ninožica, broječa mm procesom |»ojH»lnonia pogoreli ter se do kosti blamirali. Na- ^^ aU oscb porušila želez-iu-mo. da bi s,- p„ vdali v svojo usodo, to je. namesto da bi priznali,j ui-ko p0!itilj0? ustavila neki vlak, kakšnega kozla so ustrelili, hočejo prit i rat i stvar do viška. potegnila iz vlaka dva an-l^ka Sodeč po poročilih, ki prihajajo iz državnega glavnega mesta. vojaka kat<,l71 je pretepla do smr-iie namerava jo republikanci samo izbaeniti pet soeijalistov iz zbor- j {i *Jer ralljja ; izjemo enega vsa-uiee. ampak liočejo tudi pripraviti yakoiiodajo do tega. da bi ozna-,^ Evr01u.j,.a? kj j0 Nahajal • ila ijalisti* no stranko kot bando zločincev, ki »»♦■ ne pokori no- j y vlaku Ijpuj postav i ter ima na vesti najraznovrstnejse zločine. C> je speakerjn Sveetu kaj program. bi b.le tozadevne predloge gotovo sprejete v zborniei. Za j do{^n lia ;sti <;as kol biie u-li;i več pripomore k vzdržanju milo bi že poskrbeli r publikanei s svojim uplivom in svojim b:< em. j wlaJe v Amritaarju, Gundžranva- ru in reda kot pa sto kazni, izvr- sckucij, ki so se vse vršile javno v namenu, da se domačinom vbi-je v glavo, da je treba postave upoštevati. Poročila preiskovalne komisije nam razodevajo, da je bilo čuti dosti kritik radi tega kaznovanja domačinov na javnih prostorih, a Ta čin od strani domačinov, ki | vojaški uradniki so pričali, da ena ležeče na tem. da izvede ta svoj j ^ zavrgu dne 12. aprila, je bil laka kazen na javnem reč zaleže L< malenkostno je število poslancev, ki se nočejo vkloniti diktaturi la Vazirabad in v drugih krajih svojih političnih bosov. Ni pa skoraj misliti, da bi tako postavo spre-1 pulldžaba SOglasno s pričevanjem' j bi zakonodaji, sprejela tako zakonsko predlogo, bi j<* go-ise tudi uradniki v Ka-surju poslu->ern»-r Smith nikdar ne rntobril. In če bi jo vetirnl. bi republikanci i ^jjj drastičnih korakov, da i^bije-i ajbrže ur mogli spraviti skupaj potrebne dvetretinske večine. }0 \7 domačinov željo po revolu- I*a že sam poskus take zakonodaje bi pokazal očete predloge v ! jijsni Inet l>r/avl.jani ri volilei bi gotovo v tem slučaju storili svoje' Slike iz te ustaje, katere je pri- občil neki newyoreki list. kaže- |K»trebne korake. Soeijalistiena stranka je v seitanjem easu postavno priznana: jo, na kak način s ovojaške obla-- t anka ter je prxlvr/ na postavnim določbam primarnih in sploš-jsti kaznovale domačine v Kasur-liili volitev. » ju, ki so se vdeležili napada na Neameriško m nan«-daj resi o Amerike. _ Samo j zavaruje postajo in mesto. Ena pokažite jih nam, pravijo uradniki, pa jim bodo stopili na prste. i izmed stvari, katere je storil, je mSQO> M. rOBSNTA. s LSCNAKD HLABODNIK. tat rosa bupnik. m. a. hm m. PRAVNI Ktsra Funn. *». ut-m »t. caiu*«. fOHM MOVERN. IU-Ib« At*.. Datntk. Mina. siv« voaouTiC. v m. ZDRUŽEVALNI ODRORl tCDOZJf^ PBRDAJf. MM Rt Ctelr An., N« Ctov«!aa«. WtANK toJtABTC 44*4 Waahlnton Street. Denver. Coia. MT-Mh At«., Johnatcva. JPa. ItTUt CkAioe m anuSnlh M«er kakor tudi dium »otU3a.fte nel ee p»> lUafo u al&rnevK tajnika. Vae pr,tolbe naj m potUJaJo n* predsednika porotnesf Odbora. ProinJ« za sprejem novih Cltoor ln aploh Taa sdravnllka Mlfmla, ee na| poMUaJc na vrhometra edravnika. JtVnlcvaulu KatollAka Jed no ta ae priporoma vaem Jnsoalovanov aa obilen prti •top. Jadpota posluje po "NaUonai Fraternal Comn-eea" leetvtcL V blacainl ua4 $Ju0.«00. (trietotisofi dolarjev). BwinlAkih podpor, odlkodnln ln pjomrtnin H «pla£ala *e nad poldrutvl mlljon dolarjev. Jednota eteje okroc t tlaod rednih Clanot (ic) ta okrca S tisoč otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote, te nahajajo po raanlh eleveoskilh naselbinah. Taa kjer f*S •a nI. priporočamo vstano-vitev novih. Kdor ett postati Clan, nsj se aglasl pri tsh alka bljitnesa Cruitva J 8. K. J. I Za vatanovltev novih društev m pa obrnite tajnika. Novi« društvo se lahko v stanovi s « Clanl al! *lan;caxnl. samo pri Kitajcu, ki jib pere). pisje takoj potem, ko so prišle \z Indije tozadevne vesli. Ta razvoj je treba mogoče pripisovati vedno bolj resnemu značaju episov položaja, v katerem so so nahajali angleški uradniki in vojaški poveljniki v Indiji. Vsaki dan postaja bolj jasno, da niso imele angleške oblasti v Indiji o- IVcdvčerajšnjem je dognala preiskava, da napravi prodajalec! pri vsakem paru if^Tiev. /a katere plačate deset dolarjev. 5e>r dolarjev profita O tmt s* pisali vsi listi. l>o danes pa nismo nikjer čitali. da bi stopili na prste kake. in H p mm I a ia I e» i <"erlje\ bila. da se je moralo celo prebivalstvo. broječe nekako des-it tisoč ljudi, vdeležiti takozvane "identifikacijske parade", tekom katere ?o se morali domači-i i postaviti v dve dolgi vrsti, skozi kateri je Sel podpolkovnik / e • 'ene /m /ivilu dospele do svojca vi»ka — poročajo iz \Vash-11121 una I>o viška so dospele ... ... canejo Kot ka|e. Jih ni nič- dra*imi Ustniki ter domačini, ki l^ij volja, stopiti malo iii^je. # a • \ paradižu sla /r e'a neko«- dva človeka, katerim m» je posrečilo, obdariti človeštvo z vrhano mero hudega. Adam pa ni bil niti dr-; ia^nik. niti vojskovodja t<«la imel je ženo. * • ne canejo. K«»t ka|e. jih ni nič so v vladni službi. Glasilo se je, da se je nahajalo v Kasurju več dobro znanih agitatorjev, kojili aretacija je bila po trebna, če so hotele oblasti vzdržati red in mir in da je tudi do- sti ljudi,-okaterih se je vedelo, da nežnega viharja Neu vor- s0 se vddežili napada ua xhik. me, nuj e 1st I jo in ooinetajo pred >\<»jinu vratnn. , . . . , - , * .. , , » , ... . , _ j a parada je trajala sest ur m sto Koliko bol,s. b, ! To na svetu, ,-e b, vsak vpwteval ta nasvet. ve- uadaljnih domačinov so * oblasti aretirale pole g več stotin. ; ki so se že r.aliajale v jeeah. Domačine, ki so bili aretirani ter one. katere so prijeli vojaki takoj, po ustaji. so spravili v ve- ------; liko kletko nedaloč od železniške O D i S postaje. To detencisko taborišče „ . ni bilo nič drugega kot zagrajeu prostor. Hunter komisija je stro-Acosta, Pa. :.iein končala, to se pravi z izgu-1 f»r obsodila ta način postopanja z t- ji i-i t M*0- Dotične samo vprašam: ali je _________—-—. Ker ze dolgo ni bilo nobene«a' , ..i - ... . i mogoče enemu ali dvema napred-i >1 opisa u te naaclbtno, sem se jaz- . . t n ima Slovencema stavko vpeljati?1 Xewvorafci župan je poznal ob času Netueija mora pla ati \ do zatlojt jfu vinarja — je rekel fran-«evki ministrski pred^-dnik Millerand. — Za božjo voljo, kaj vse i ora tkii ministrski predsednik po\edati narodu, da mu izreče zaupnico. namenil malo opisati tukajšnje / , - i Nikakor ne. ako nimata '^Ks^kla ti/... rii<1i ti.tai ^ V Ali pa: Kar se dela tiče, je tudi tukaj prav tako slabo kokor drugod. Kaj je temu vzrok, ne vem. Železniških vozov povsod prima j ku- moene o-Slovenci naj bi stavkali, drugi narodi bi pa delali. Kakšno korist bi imeli mi od tega. prepustim v je, v vojnam ča»u jili je bilo pa drugim razsodbo. prav Naznanjam veselo vest, da sta .se v »bližnji naselbini Ralphtonu poročila dne 3. februarja rojak John Omerzu. doma iz župnije Rajhe*lburg. Štajersko, z gospieo Kristino Items. Na s vadbi smo se veselo zabavali pri polnih manjša kazen, se je izvedlo vedno na javnem in v številnih slu čajih so bili manjši krivci obsojeni na to, da prisostvujejo bičanju voditeljev. Pričalo se je pred komisijo, da je bilo na ta način mogoče izogniti se bolj okratim načinom kaznovanja, kajti domačini sami so imeli rajše. da se je izbralo med njim! enega, ki je bil bičan za vse ostale, dočim je bil nauk. katere gi> so hotele vojaške oblasti ubiti domačinom v glavo prav tako u-spešen raditega. ker so morali o-stali biti priča kazni, katere bi bili sami deležni ob vsaki novi kršitvi javnega miru in reda. Slike, katere je priobčil list, kežejo bičanje. Dve sliki sta bili vzeti na peronu železniške postaje v Kasurju. kjer so domačine privezali na neki železni steber ter jih pretepli. Podpolkovnik Macrea opisuje v svojem pričevanju bičanje šolskih otrok, ki so se nahajali med uporniki. Komisija je strogo obsodila tako postopanje z otroci, a Macrea je pojasniL, da se je pri i/vedenju tega povelja izbralo le velike dečke, dočim so bili ostali obsojeni na to, da so priče pri b?čanju. Rekel je, da je bil pri takih bičanjih vedno navzoč vojaški zdravnik. Ena slika nam kaže enega starejših dečkov, kako ga bičajo, privezanega na železen drog. dočim stoiji v ozadju vojaški zdravnik. N levi strani je videti dve postavi. Prva je oua vojaka s puško v roki, druga pa mladiča, ki je bil obsojen, da prisostvuje bičanju. Kapitan Doveton, ki je pozneje prevzel poveljstvo v Kasurju ter izvrševanj uprava, je pričal, da so domačini v resnici ljubili vojno pravo in sumarično kaznovanje, kajti to je bilo nekaj, kar so mogli razumeti in ceniti. Istočasno pa so se s tem izognili trublom. čakanju ter stroškom zapora in sodnijske obravnave. Rekel je tudi. da si je izmislil par grotesknih metod kaznovanja. pravka s sporadičnim nezadovoljstvom, temveč z organizirano u- ko po- Kajši sem pečlar. kot da bi mej služile drastičnih odredi«. — da vlekla ženska za nos. na ta način ubijejo domačinom v Med stotimi jih boste našli de-j stajo, ki bi kmalu narasla pre! vetindevetdeset, ki bodo rekli:—(kontrole, če bi se oblasti ne p ln vendar jih v nobeni deželi tako ne vlečejo kot ravno v Ameriki! • * * LISTNICA. J. P., Denver, Colo. — Pravite, da ste videli pred par dnevi hčerko nekega miljonarja. ki je tako strašno lepa. da ste se smrtno zaljubili vanjo. In sedaj hočete, da vam svetujem, kaj bi storili. — Najprej kupite fin bel papir in koverto, potem pa napišite v lepi angleščini pismo ter pojasnite v njem oboževani svoje občutke. Vsiljivi ne smete biti, ampak zlepa. čisto narahlo morate na delo. In ko bo pismo napisano, ga ža- gi a v o. da je upor nevaren biznes. Kljub dejstvu, tla branijo številni angleški listi odredbe vojaških oblasti v Indiji, pa obstaja vendar dejstvo, da ^o napravila razkritja, cenzurirana in zadržana za več mesecev, kaj mučen litis po celi Angliji. Mr. Montagu, minister za ?ndi-jo, je pustil v svojem odgovoru na kritike v parlamentu deželo v dvorau glede obsega, do katerega je eelo on sani poučen o dogodkih, ki so se završili, vendar pa angleškega en. l>a !>i se mogel nemoteno vrniti iz Celovca, je šel k okrajnemu glavarstvu celovškemu, da d<». bi legitimacijo. Tamkaj uradujoči uradnik N. Vnterluganer ga je na prošnjo /a legitimacijo nahrulil in ozmerjal, češ, da je slovenski žuj-an in da mora priseči (dvigniti tri prste desne roke), da bo pri plebiscitu glasoval za Nemško Avstrijo. sicer mu ne da legitimacije. Ko se vrnil Blaž Olip iz Celovca. je dal to izjavo na zapisnik, potrdile so j.» v polnem obsegu tudi priče, ki so bil»- pri glavarstvu v Celovcu pri tem prizora navzoče. Nemška nestrpnost! Arditi vlomilci. Iz Liakra z vojaštvu s strojnimi puškami. PRISMOJENI ULSTERCI. London, Anglija. 9. februarja. je večina angiesKega javnega,,. ... . ,e . ,, lwi . , J f\ poroi-ilu iz Belfasta na Atanehc- mnenja sprejela za primerno mu-' ■■ , • , • . i . . i . ister Guardian se glasi, da je vzbu- m est no njegovo prošnjo, naj čaka! . ^ , i j J^ . . . , , . Idi* veliko komentarjev govor bu- Massereene, katerega je narod na poročilo in izvide komi-i 1 ron let imela ua nekem unijonističnem lepite ter pritisnite ua koverto! je. kateri načeluje lord Ilunter i znamko za dvanajst centov, kajti in ki raziskuje vsa dejstva gled iV,*"tekom" katerega "ji -special delivery" je bolj sigur- te ustaje. preduo izreče svojo ko- j .yjaxihi ;,a ^ UKter okraj 1rdcu ne. Potem pa vzemite pismo in ga nečno sodbo glede teh obžalova-1 v ^ da ne ,)0 nikdja. vrzite--ne v poštni nabiral-Jnja vrednih dogodkov, ki nam raz-i nik, bogvari--ampak v peč, J odevajo, da tudi v Indiji vre kealitako ne uslišala. *- . # i pustil svojih pravic. Če se bo , |nI vprizorilo kak poskus, da se oil- kaiti miljonarjeva hči bi vas ta- da imajo Angleži opravka ne le j i i - * ,- Iloei I Ister od angleškega cesar- z nezadovoljstvom v tem ali onem' ! kiaju. temveč z organizirano za-|stva- Ulk°j Prižil možje 12 Italjanska vlada pravi, da bojreto, razpredeno po celi deželi. 'Angleške in Škotske, da pomaga-DrAnnunzia pravično kaznovala. —-----j«» v bojti proti "skupnemu so- Če ima res v mislih pravično in j ^ i iviažniku' *. zasluženo kazen, naj ga pošlje v[ ^OVICC IZ kako kraško vas za par dni na vxkance ter naj dovoli Krašev-eem. da se po svoji najboljši volji nekoliko pozabavajo žnjim. • * • — Funt masla. — Kakšnega? Najboljšega! — Kakšnega ste mi zadnjič dali? — —- Najboljšega. — Ne. dajte mi funt drugega. Juraslaviie i Stavke! Roparji! Nemiri! ** ' 1 Da boste pripravlenjl. morate kupit! ms 601etnica časomsa. Učiteljski TovarisV. glasilo! Strelja prave krogle 22. kalibra < tako] edini predmet svoje vrste na svetu, kombinacijskl NOŽ in REVOLVER. Nož lahko uporabljate vsak dan, In revolver 1 je vedno oripravljen v slučaj nesreče. jugoslovanskega učiteljstva. je z letošnjim 'letom prestopil v svoji 60. tečaj. Zato je izšla prva številka v letošnjem letu dne 7. januarja v slavnostni izdaji z bogato vsebino. gim. Ali ni unija poslala nekaj: kozarcih rajnega vinca in z vsa- 0 katerih je domneval, da se pri- aimatorjev v Somerset okraj kovrstnimi jedili. To nam je zelo ic]a?ajo zločinom, čeprav je izja-ento h rxli tnktti novenann nai_______» _____i.. .. *___I ______.... vedno odveč. Po mojem mnenju organizatorjev to jih poslali kapitalisti na q>očit-j(KJkrit» bodl povedano, da .prisojalo za naša žejna grUvtem'-j da,so bile te metode bolj mile nice, da bo ud krivi da w je stavka na tak imeli biti. ker se ramajo tako. ka- ^foč*tt. H kortett dopta po-|tak°j domačinu. naj spiše kor družba zahteva m ne po unij-| zdravi j tni vse ^J6venee in $ nkem program Za*6 delajo bossi venke tirom Amerike in jtm žel z deta vet kakor «e jim ljubi, kar'obilo napredka v vseh orirtfc, tebi:1«^ bo fapuK«i» na proste noge Pravi neki general: — O, še bodo vojne, boji, šc bo klanje, ljubi moji, svet je pa napredoval. V prihodnji vojni bode glavno vlogo plin igral. Vsak. kdor se ga bo nabral, bo brez bolečin zaspal. To je pač humanitarno in značilno 3fa tovarno novih ciljev in svobode. pač pa xe!o uporaben mi je dobro znano. Pa dovolj o > lint 6. N. pa obilo naročnikov, tem. ' Martin Abr&m. | In VOa Je to preeej lepa pes Initev, —- je dostavil kapitan. Angleško javno mnenje je Se vedno deljeno glede položaja kot je naslikan r pričevanjih podanih pred komisijo, kateri je riačelo-val lor Ilunter. Lahko pa se reče, d;: je polagoma izmrlo strogo obsojanje generala Dyer-ja in drugih. ki so bili sovdeleženi pri Am-r7tza aferi. V tem strogem obsojanju je bilo posebno glasno 15- kmet v Voglah, občina Medgorje. btralno ali opozicijonalno Sašo-je bil dne 18. novembra v Celo v- Straže na koroških mejah proti Avstriji. Vodia okrajnega glavarstva v Velikoveu dr. Kaki objavlja ta-le poziv; *'Na Koroškem je treba, da v smislu mirovne pogodbe za-' stražimo meje napram Nemški i Avstriji s stražami, sestavljenimi! revolver—'nož." izaieda"^kot "navaden rlft,načinov in H-i skrhiinn v in I SePnl noz ker J® ,sti velikost. KHnj« so Is u uoiiiacinov. m aa skrumio v pa-| najboljaega jek|a, noz jc Da DOnikiian. če su A ž njimi za red in mir. Zato i j« "prt, j« nož dola 3 in 3 četr. inče. Pe- ... .. . , - , ftelln In krogle so skrite v ogrodju noža se vabijo možje v starosti med 21. | ,avnotako kot k)inje. Tak nož nal bi in 45. letom prostovoljno v na- »«akdo imel v Slučaju Silobrana. Kombl- nacljskf nož je vreden najmanj $10.00, to da za kratek čas ga bomo prodajati po tvorniiki ceni za (4-95- Po&ljite nam 50 c. v Stem psi h takoj kot depozit, ostanek boste pa plačali ko ga sprejmete. Piilte nam danes. UNION PRACTICAL CO., Dept. 206 1065 Milwaukee Ave.. Chicago. III. rodno službo, da do časa plebiscita služijo svoji ožji koroški domovini. Prostovoljci naj se prijavljajo pri pristojnem občinskem u-radu do najkasneje 15. januarja 1920. Pogoji, pod katerimi morejo ti prostovoljci služiti, so na vpogled pri občinskem uradu." Prisega za legitimacijo. Blaž Olip. podomače Polanc. SANTA/ M \ nY Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. Vab W Vanrftetef hmUtsAl ■ . - vSR XARODA, 10. FEBR. 1920 Kako so bili Lahi favorizirani! na škodo Jugoslovanov Do let« 1866 je Avstrija hotela igrati v Italiji vlogo laške 4Vor-niaeh". Podlago za to sta ji dajali njeni dve, cisto laški proviuciji, Lomhardija iu Benečija. To podlago pa jc ojačila s tem, da je predstavljala kot laški proviuciji ne samo laški Trento, temveč tudi svoje jadranske provinci je o prišli iz odstopljenih provineij laški uradniki, ki so ostali zvesti Avstriji in ki so našli službe v jadranskih provincijah. Še bolj pa se j. .tkeentuirala italofilska politika v upravi teh provineij, od kar se jc sklenila trozveza. Z ozirom na Italijo se je v upravi opuščalo vse, kar bi moglo žaliti občutljivost avstrijskih l.ahov. Ti pa so smatrali zažaljenje svojih pravic vsako, i najmanje vpoštevanje slovanskega elementa. Vsako šolo, ki je bila vstanov-Ijena v jugoslovanskih krajih, imenovanje kakega slovanskega u-radnika, vporabo kake slovanske besede v uradih, v občevanju s slovanskimi strankami so primorski Lahi razkričali kot atentat na svojo narodno poses: in so klicali na pomoč laško vlado, ki je tudi its mnogokrat intervenirala. Znano je kako v Crispi v tem oziru iz-vršel presijo na avstrjsko vlado s posredovanjem BismArckovim. Jugoslovanom so se odrekale najprimitivnejše ljudske šole, na sodiščih so bili zaslišani potom tolmačev, a razsodbe so se razglašale v laškem jeziku in v nekih slovenskih okrajih na Goriškem v nemškem. , I)o zadnjega čas;, je izhajal službeni list "L' Osservatore Trie stino" v Trstu edinole v laškem jeziku, akoravno je velika večina Primorja slovanske l.arodnosti. Po laški okupaciji se je spremenil le grb; v ostalem ni b:lo treba niti najmanjše spremembe. Napisi na tržašk;h sodiščih, ki so bila namenjena tudi velikim slovanskim teritorijcu , so bili le laški. Na namcstuištvn, torej* na najvišji administrativni oblast:, sploh ni bilo napisov, da ne bi nemški ali slovanski napis žalil Italjanov. V mestu Trstu niso mogli Slovenci izposlovati za kakih 250C slovanskih otrok niti ene slovenske javne ljudske šole, dočiin so I .ali i razven univerze imeli vse šole in so smeli na graški in ino most ski univerzi polagati izpite v laškem jeziku. Vlada jim je vzdr ž«.vala laško obrtno šolo in trgovsko in navtično akademijo in je bi la pripravljena prevzeti tudi občinsko laško gimnazijo in realko, ki jih pa laski občinski svet iz političnih razlogov ni hotel izročiti Svoje šole so si morali Slovenci vdrževati iz privatnih sredstev. Vsi liapori Slovencev za dosego javnih šol so ostali pri vladi brezuspešni, ker se ni hotela samediti Italjanom. Velika večina uradnikov je bila laška ne samo po jeziku, temveč tudi po mišljenju in je pri volitvah podpirala liajradikalnejšo laško stranko. Celo .1.1 j višji uradniki, n. pr. namestniki Doprcris in Kinaldini so se odlikovali po svoji poitaljančevalni politiki; nemški namestnik liohenlohe pa je bil leta 1915 na zahtevo Lahov iz Trsta odstranjen. Mesto Trst je vživalo tako obširno avtonomijo kakor nobeno drugo mesto v Avstriji. Imelo je na podlagi takozvanega statuta od državne uprave skoraj popolnoma neodvisno zakonodajno moč. Na tako važnem šolskem polju je bil tržaški mestni svet. oziroma mestni odbor popolnoma lvtonomen. Vstanavljanje šol, določevanje učnega je/ika. imenovanj** učiteljskega osobja je spadalo v njihovo izključno kompeteiico. i,e v pedagogičnein oziru je državna oblast izvrševala neko nadzontvo, ki je pa bilo zelo problematične vrednoti. Tudi v stavbenih stvareh ni imela državna oblost nikake inge-rence. Do malo let pred vojno >ki upravi celo vse obrne stvari 1 rt n *Ii koncesij, kar je ob«"iiihki upravi dajalo neizmerno moč nad srednjim stanom. Volilni red za občinski svet pa je bil zgrajen na plutokratičnih načelih. Laško-nacijonalna buržoazija je vsled lega imela neomejeno go spot I s t v' o nad mestom. Šele v zadnjih letih je vlada pripravila občinski zastop kot provineijalno zakonodajno oblast do tega, da je tudi širšim masam dvolila omejeno zastopstvo. Slovenski element j" tvoril skoraj dve petini prebivalstva in vsled onega krivičnega vollilucga reda mogel priti do neznatnega števila občinskih zastopnikov le v okolici. V kljub ustavi, ki je zagotavljala vsem narodom jezikovno enakopravno'«!, m/ bili Slovenci nasproti občinski upravi brezpravni. Vlada jih jc na milost in nemilost prepuščala Lahom. V občinskih u-ludib so bile slovenske stranke izpostavljene najhujšemu zasramo-vanju, ako so hotele govoriti slovenski. In vendar so omorali tam 1 lačevati davke iu se cbrečati na nje v vsi^i vojaških stvareh. Tudi t« dve panogi javne uprave je namreč državna oblast prepustila ob-« n^ki upravi. Iz občinskih uradov ni prišia niti ena slovenska be-Mtla, a v mestnem svetu se j<* z brutalno silo potlačil vsak poizkus slovenskih zastopnikov, da bi se v razpravah posluževali slovenskega jeziku. Vse to je državna ot»la>t ne samo trpela, temveč tudi v svojih uradih posnemala. Edinole na sodiščih se jc v zadnjih letih vsaj de-loma omogočila slovenskim strankam razprava v njihovem jeziku. 1'rej so se zasliševali t- pomočjo tolmačev kakor kaki inozemei. V drugih uradih pa je suvereno vladal le laški in dclopia nemški je-iik. Vsa uprava je imela na zunaj laško lice; le v občevanju s cen-Iralnimi oblastmi so te uradi deloma posluževali nemškega jezika. »Sodišča mi občevala z najvišjim sodiščem na Dunaju skoraj izključno v laškem jeziku, dočim je bil slovanski jezik popolnoma izključen. Tudi najvišje sodišče je svoje razsodbe za Primorsko izdajalo večinoma v laškem jeziku, za neke slovenske okraje v nemškem, a niti ene v slovenskem. Enako je bilo tudi pri avtonomnih zastopstvih. K delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu jc vlada pri-klopila tudi čisto slovanske krono vine Kranjsko in Dalmacijo, a ji je dala tak statut, da to Italjani imeli v zastopstvu pretežno večino. Ostale slovenske pokrajine je priklopila k nemškemu Gradeu. Na isti način je izr»>čil* Italjanom penzijski zavod za civilne uradnike. Na čelo tega podtdnjega je imenovala voditelja laško naeijo-nalne srfanke državnega poslanca dr. Pitacco, ki je pred laško vojno pob SO funtov ......................lfir. pri funtu Oil do 1iuoajih odloč-Uli leta 1891. Ulobočina morja zna ameriške civilizacije tla je bilo j uo poševne. V .lukatami. s;« tam manj kot iztočnem poloto- nao beii straneh enkrat prebujeno vest, pro forma . a kontiuenta in si<.er v obliki!obeh straneh napravil tak korak v Nemčiji, da-! Uh po|žkov ki ŽWe le v sveži siravno mu je bilo znano, da ne'aJi sIani yodj kfltere je na-el na more ničesar več izpremeniti. kerjotoku Juan Fcrnandez ki se na. se ni čutil dovolj moenega, da In ^ y pacif.ku ^^ ^ obali vstavil mobilizacijo. Lahkomisel- Južne Amerikc nost in šibkost morajo strmogla- Juan Kernandcz je otok ki Je viti svet v strašno vojno, ki bi ga uničila. Mreža se nam nepričakovano zadrgtije nad glavo. Z zasme-ho mdoseza Anglija biljanten u-<%peh svoje protinemške politike, proti kateri smo se izkazali mi kot popolnoma nezmožni: Anglija nas je izolirala in iz naše zvestobe napram Avstro-Ogrski jc napravila ^mrko, da nas zadrgne". RUMUNSKE ČETE BODO ZAPUSTILE OGRSKO. London, Anglija. f#. februarja. Tukajšnje rumunsko poslaništvo ji* izjavilo, da je rumunska vlada sklenila od poklicati svoje čete iz Ogrske. Čete se bodo umaknile za ono črto, katero je označila pariška mirovna konferenca. je državna oblast prepuščala občin-•i, meti drugim tudi podeljevanje o- J poslal slaven po celem svetu vsled Robinson Crusoc-a. Ta pustolovec n i bil prav nič bolj presenečen, ko je videl sledove nog v pesku kot je bil proefsor !5ryanf ko je našel te polžke. Ti polžki so bili popolnoma slični vrsti polžkov, katere je bil našel na Havajskem otočju, — a sedaj nastane vprašanje. kako so prišli preko tistič milj morja ki se steza med obe-1 ma skupinama otokov ? Trditev, da so bile gore, kojih vrhunci so sedaj otoki, nekoč popolnoma nad pošiuo vode in da sr. predstavljale maso kontinenta, je izpostavljena vrjetnim ugovorom. Če pa se bodo polžki, katere je našel proesor Brvai, izkazali kot popolnoma iste vrste kot so oni •vi Havajskem otočju, potem bo to predstavljalo zelo prepričevalen dokaz, da je v resnici obstaja. tak kontinent. Nobenega sredstva ni. kako bi mogli drugače iiirjti ti polžki svojo pot od Havajskega otočja pa na .Tuau Fernandez ali nasproti kot potom teka rek. Če pa so obstajale reke, je morala obstajati tudi zemlja, po kateri so tekle te reke, to je zemlja ki se je stezala od Azije pa do sedanje Južne Amerike. --Za to teorijo je najti številne Učitelj: — Zakaj moramo sta-, teline opore. V tozadevnem pasu tc ljudi spoštovati in ljubiti? ;j<» najti namreč številne plitvine. Cene: — Ker imajo stari na- i kajti globina morja znaša na go-vaduo veliko denarja. tevih mestih le 400 čevljev. Sle- velikejra vodovja. Bolj vrjetno pa je. da so se člo-', . , . . . . , , . . » , katere podpirajo izklesane veska plemena. . ki so nastala v! , , .. . ... * .... .. t ve bradatih moz. Aziji, v poznejših easih selila na-; . . . ' Narod ^laja prazjrotlovinskt piej preko se obstoječega mosta 1 ali še v obstoječih mostov. Vsled pomanjkanja ooljše teorije se je že preti dolgim časom 400 čevljev, a te sipine ]>ada .'morje navpično v globino več kol je naj-!treh milj. To je potopljena gora, »i v prazgodovinskih razvalinah!u«asel ognjenik, ki se ne dviga kamenite plošče ter balustrade,! dost i visoko, tla bi molel pr-'ko posta-!l><-*vršine oeeana. Dr. J. \V. Gregory, profesor eologije na vseučilišeu v (Jlas-! Mehike je bil največji gradilec' p«wu. pravi v svoji knjigi glede piramid kar jih je kedaj videl j ust varjenja sveta; svet. Dočim so Babilonci in stari Ob zapadnih obalah republik ... , . , . , ; Lgipčani zgradili na ducate pira-fhile in Tern je najti par zelo sprejelo kt»t dejstvo, da jc bil No-1 . 1 1 v^ svet prvotno obljuden od Azija! ov, ki so prišli preko Beriugo-ve ceste. Ta ožina ki je široka b Ki id. so jih zgradili ti prazgodo- slarodavnih skal. ležečih ob vzno-j vinski Amerikanci na tisoče. Vča-! >ih so izpremcnili t ele griče ]»i-rjunide ter jih ojačili s pomočjo stiruleset milj ter v z mskem »-a-: ,. . . \ ,, , ... Uidov. Kronali pa so jih s svoji-su zamrznjena, je lahko služila kot prehod in teorija jc bila vsled trga vrjetna. Proti tej teoriji pa «kal ob obrežju nam pravi, da je Pacifik mogoče iz dobe Triasa, a čas. ko se je pogreznila zemlja, ki jc predstavljala most med Azi-y- in Ameriko, je treba staviti nazaj za najmanj 100.000 let. ujiee, da je Lilo mogoče priti na i vrh piramide in do svetišča. Slavni Babilonski stolp je bil baj j poti Nebukarlnezarjein. - ter bil 'tako čudovit, da so se ljudem 'zmešali jeziki, ki so skušali opi- se steza celo na božanstva suma. Domnevati tla so prišli prazgo- Jstga 2:10 proti PK) čevljev in pi-j r::mitla je visoka tisemdeset čev-/jev. Na vrhu je ravnina !»<) čev- volilni okraji (na Primorskem namreč, izvzemši Furlauijo, "ni nikjer kompaktnega laškega teritorija) so priklopili < ]»a zahtevajo strojevodje, jim pa odgovarja - "Ja. vvir sind eben in Jugoslavia!" no Ameriko s Havajskim otočjem vred, najdemo, da predstavljata . „ . , .dva glavna in konečna oboka vc- natropolog Smitgoinaii zavoda.',., , , . ° ® like vulkanske for POLJSKA BO IMELA SENAT. pravi: — Ko gremo proti jugu Amerike zavzame delo človeka tako raznolike in izvanredne da se pogosto stavi vprašanje, če so bila severna vrata edino sredstvo vstopa v starodavno Ameriko. Raznolike in značilne so tudi slienosti ki obstajajo med stavbin- maeije. Havajsko otočje obstaja iz vrhuncev velikih ognjenikov in vsakemu je znano, da je še vedno opaziti tam!j.- glasoval za stvorjeuje senata, Varšava, Poljska, 5. februarja. I stavni odbor narodne skupšeine oblikt. | m(H-no vulkansko delovanje. ki bo štel sedemdeset članov. • ■iiiiiiiimniiiiiiHiiiuuHit« Ši župan puljski is deželni glavar istrski in vitez Searamaga, tržaški poslanec, dočim tržaški Slovenci niso bili nikdar deležni odliko- skimi in kiparskimi preostanki vanj, na katera, v ostalem, niso asplrirali. S centralne Amerike in južno-iztoč- Ob izbruhu vojne leta 1914 je laško prebivalstvo tržaško prire- he Azije. V obeh pokrajinah so dilo patr jotične demonstracije in je smelo nekaznjeno razsajati proti Slovanom. Demontiauti so napadli srbski konzulat iu so razbili srbski grb. Lsii dan so vsenčiliščni dijaki na Dunaju hodili po dunajskih ulicah, držeč se pod pazduno s svojimi nemškimi tovariši in. prepe- Ti greš lahko v Evropo — ne moreš pa prinesti Evrope sem. Lahko pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.S5. Vojna je končana. Ali hočete videti »tra- , , . , . i bitke. Ki si se vršil« v Franciji. Bel- glavna poslopja Starodavnih mesti glji. Rusiji, Italiji, Srbiji, na Angleškem vaje patrijotlčne nemške in laške hiinne, so manifestirali pred Ra- {svetišči. piramide ,na katere se pride po štirih strmih stopnjicah iz kamena. obdane o«} kačam podobnih balustrad ter pokrite z majhnimi Maske kiparskih izdelkov rodn deckega spomenikom. Ziliotto, zadrski župan, ki se danes odlikuje po svoji propagau- j Maja nas nehote spominjajo na ui za združenje jadranskih dežel z Italijo, je ob isti priliki poslal truplo slona in navzgor obrnjena vdanosno brzojavko tesarju Francu Jožefu I. ; čeljust mistične kače nas sporni Tržaški in istrski Ijahi so zlasti ob začetku vojne, ovojali civil- £ja na čeljust kobre na daljnem l*ri Lahih jc pr:š**l 1 poslance na 40.394 prebivalcev, pri Xem-jvilnim in vojaškim oblast vom Slovence kat srbo- in msofile in s tem iztoku. Zidovi svetišč so pokriti s ah na približno 41,00(1 prebivalcev, pri 61oveneih na 67,000 prebi- povzročili mnogo aretacij in internacij. strehami na knpolami, ki so zgra- v alcev in tako naprej v vedno rastoči proporci ji, pri Malorusih ce-| Tako so se torej tudi ob tej priložnosti dunajska vlada iu pri- jene po načinn kitajskih in ja^on- lo šele ua 140,000 prebivalcev.* Da so še »ploh mogli formirati laškil morski Lahi našli združeni v sovrastvnu proti Jugoslovanom. ] skill pogod. ■ n drugih evropskih mestih? Ali ho£es videti spopode med submarini in bojnimi tad lam i na visakem morju? Bo te aero-pianov v zraku? Dežele, vasi in mesta uničena ter cerkve razdejane? V resnici vse strahote vojne, v katero je bil zame. san ves svet. Vse to lahko vldis v svojem lastnem domu brez stroskov, vse iasno In natančno s pomočjo naseoa ateroskopa, zadnjo tznaidbe- Vsi ti orlzori so bili vzeti na bojiisčMi in če gledaš nanje s stem stereo skopom. jlN t»os vide* tako jasne kot da bili v resnici. ČHanje časopisja In knMo ti ne mor« dati takega jasnega pojma kot če vdis vojne slike skozi naso stereoskop. Ta stereos kop je krasno izdelan In jako močan. Traja več let in pogledi so neizbrisen spomn na svetovno vojno. Ta st»r«skop s oestaml serijami vsebujočiml 150 slik. lahko kupla za kratek čas za S3.SS. vreden Je najmanj $10.000 In se ga zamore dobiti edinole od nas. To je nekaj čisto nevega Inzanlmivega za vsak dom. hočeš priateditl denar pošljite takej naročilo, prodno ae mu cena zviša. Ne pošlji denirja naprej. Pošljite samo 3d centov v stem psih kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga bos dobil na dom. takoj na: UNION PRACTICAL CO., 1065 Milwaukee Ave., Dept. 12«, Chicago, III. - ' V-" -- Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORfOiUEANA 27. OKTOB&A 1906 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Olivni iidii: Denver, Colorado. Km JOHN P£KSC. MM Wuh. It, Podpredsednik: JOHN FAJDIGA. Bok 33, Lastrtla, Glavni tajnik: FRANK SKBABEC, 4M4 Wul. St.. Z*planik*r: HO BERT ROBLECK. Sta. S. PhNo, Colo, Glavni blagajnik: JOSIP VIDETI C. 4485. Locaa St, Denver. Gol«. Zaupnik: FRANK ZJLITZ, »14 W. Cestnot St. I—d tU«, Gol«. NADZORNI ODBOR: Predsednik : JOHN GERM. 131 lfoffat Are. MIHAEL KAPSCH. BOS N. Spruce St, Cola GEORGE PAV LAK O V1CH. 4717 Grant St, Prednednlk: ANTON EOCHEVAR. 1208 BerwM Ara. Poefalo. Ooto. JOHN KOCMAN. 1303 Mahren Are, Pueblo, Colo. FRANK C AN J AR, &00-501 — 45 Afe^ Denrer. Gol«. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYT7, RR. 2, Box 132, Pueblo, Colo. PRANK MARTIN JAK. Box 2G», Wy, Mian. PUTTER GESHELU 4404 Wash. Bt. Denver. Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R S BI RKETT. 4467 Waaltiaston SL. Denver. Goto. •LAS NARODA R Cortlandt Street. New Fork, H I. Vm denarna Mkanlee la rae urada* atvarl m poVJaJo adka. ihHmHii aa twirtaiilnlii |L Nekatera naiocHa Izdano po vladnem zdravstvenem j uradu — United States Public Health Service. Washington, D. C. OLiAfl NAKOPA 10. 1920 Dosetlaj ni ae nikake zanesljive metode, po kateri bi ne moglo trditi v poedineni slučaju, da gre za mflueneo. Na drugfi strani pa je prav lahko »poznati influenco. kadar imamo več slučajev skupaj. Nasproti izbruhu običajnih ka-šljev in pre hlajenj. ki se navadno pojavljajo v zimskih mesecih, se influenca utegne pojavljati v vsaki letni dobi; tako je zadnja epidemija razsajala najhujše v Ev ropi v maju. juniju in juliju leta 11118. Razun tega niso v slučaju navadnega prehlajenja splošni simptomi (nirzliea, bolečine in potrtost) nikakor tako hudi ali ne nastopajo tako naenkrat ob začetku kakor ob influenci. Končno oči. ušesa, glava ali krii, trebuh itd. in utegne čutiti tudi bolečine po vsem života. Mnogim bolnikom se mede, nekateri bruhajo. Večinoma se bolnik pritožuje, da ga zebe. hi s tem nastopa mrzlica, katere temperatura raste do 100 m 104 stopinj F. V večini slučajev puis bije razmeroma počasi. Tudi ua zunaj paeijent res izgleda. da je bolan. Njegove oči so nekoliko krvavet. Teka mu iz nosa in utegne imeti kašelj. Ti znaki preMajenja so dokaj neznatni, vzlie temu se on čuti bolnega in jzgleda kakor tak. V nekolikih slučajih tekom zadnje epidemije se je pojavila tudi dijareja (dri-, ska). Razun po zunanji prikazni ter po omenjenih simptomih more zdravnik ugotoviti influenco po preskuMiiji bolnikove krvi; našlo se je namreč, da se število belih teleseev v krvi tekom te bolezni nič ne poveča ali le malo. Večina slučajev je navidezno infekcija dilialuih organov in je podobna nalezljivi sorti **prehlajenja"'. Xe- dina sveta, koliko meeee tehta in j leto preteče, stopi ta pred cesar-koliko sem jaz vreden? Če tega ja. se izda za gospodarja in odgo- ne uganež, izgubiš vse svoje premoženje. " von: "Kje je sredina sveta, vprašaš? Cesar odide, gospodar pa živijNikdo ni zmeril in nikdo ne ve! zadovoljno dalje in ipreudarja, da Toda v Ljubljani stoji lipa. ta je bo sčasoma že pr&la pametna mi- ua sredi votla in taui je sredina sel. Saj eno leto je dolgo. Ali čas;sveta.. Tudi meseca ni nikdo teli-j je tekel, misli pa le ni bilo. j tal! Cel mesec tehta funt. pol me-1 s-, . - * - , --i- seca pol funta in krajce eno unčo. Gospodar je postajal zamišljen. 1 prejšnje veselje je izginilo in za- ki ste mi ga poslali, v vrsto vaših povprečnih del. bi bilo po mojili mislih treba za vas par kitov, ki bi jih potrebovali v sedanjem ča su. Ne ravno največje vrste, tem več enostavno dobre, srednje vrste kitov. Najlepša žena na Francoskem. Koliko da si ti vredenCesar nad] - dovoljnost je nadomestila skrb. vsecesarjei.i kralj i-ez vse kralje j Viiniko kinematografsko dni-Zato je dal napis s hiše odstraniti, f bJ Prod«11el *la hiše. I sliko žen. Koncem tedna se poka- val m pri tem popolnoma zmedleL Nekega dne pride vesei potova-lee. vpraša gospodarja, kakšna skrb ga teži, da tako slabo izgleda, in ko mu ta svoje težave pojasni, reče veselo: Zapihal dr. Josip Šašel. navadna prehlajenja se ne razširjajo med občinstvom tako hitro in katerikrat. pa ti dihalni simptomi tako razsežau kakor influenca. ! \ Večinoma se oni. ki zboli na m- I fluenci. čuti bolnega kar naen-! krat. Čuti se slabega, bolijo ga ŠESTMESEČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE oil 1 .II LIJA do 31. UBCKiiBRA 1919. N AS VET MLADEMU TELJU. PISA "Glej ga bogataša v skrbeli! Meni Bog ni dal drugega kakor — Da. A^issi/. priporoča do i ibe. ka.it i fost'«»r v ribali, dela možga-užene. ker nimam ničesar izgubiti. I ne. V toliko imate popolnoma Ije brez skrbi bodi. cesarju bom;prav. Xe morem vam pa pomagati poka že v kinu občinstvu vseh sedem slik in ono izbere najlepšo. Tako I »o sedem nedelj zaporedoma. O* mo nedeljo se pokaže v kiuu vseli j sedem zmagovalk s prejšnjih n«-1 del j in občinstvo izbere izmed njih i »no. ki se mu bo zdela najlepša pisa-./ena ua Fraucoskem. •bistro pamet in s to pridem po ee-^teljem, naj j leni svetu, pa me nobena skrb ne: ki se nahaja m h 3 L. "3 •30 jš cn t! S es o 3 iT o ; . -i M »X M « cJ š •o e J* m u 00 • M« O ^ — b« ^ jm S rlr ž i 1 JO l «3 a M aa 1. ik 540.23 .* ."»44 ."h» * 8®.!*;: > 1.25 * 284.53 $ 1.463.34 >3t».4U * H;7..M» >13.00 il 58.70 •f 1.75 3.75 * 260.20 $ 2.152.85 l •i * 143.4<> $ 136.50 * 3 .00 * 24.80 $ 75 $ 50 # 49.50 $ 358.51 O. ♦723.41 > 72G.OO > 9.00 >125.60 $ 3.00 > 1.00 $ 235.16 $ 1.823.17 0 * 111.32 $ 120.7". * 7.00 $ 17.40 $ 1.75 ^ 1.75 $ 14.05 $ 274.17 i. 324.34 3:J9.00 * 17.00 * 58.95 $ 3.00 * 3.50 $ 116.98 $ S63.17 * 191.14 199.50 $ 1.00 * 34.90 $ 2.00 $ 69.68 $ 498.22 'J. 25G.17 * 279.00 6.00 $ 43.10 $ 3.25 $ 50 $ 85.83 $ 673.85 10. sls 19.52 * 17.2". $ 3.10 $ 2.91 $ 42.78 11. * 123.72 $ 139.50 » 1.00 * 24.50 $ 25 $ 25 $ 40.00 $ 329.22 12. * 43.52 .f 55.50 * 9.87 $ 14.48 $ 123.37 i::. * 107.CG * 114.00 ^ 1.00 $ 20.80 $ 75 $ 25 $ 34.58 $ 279.04 14. 151.49 * 180.00 •i« 2.00 $ 37.33 $ 3.25 $ 50.74 $ 424.81 lf>. 4:1.26 * 39.50 $ 7.20 25 $ 14.42 $ 104.63 IG. $ G94).34 $ 754.25 * 5.00 $135.75 $ 2.50 $ 2.25. $ 289.81 $ 1,891.90 17. •t 111*.10 * 128.25 $ 20.30 $ 3.90 $ 39.70 $ 311.25 19. 52.20 $ 58.50 * 10.40 $ 17.40 $ 138.50 20. 100.57 * 117.00 * 2.00 $ 18.00 $ 50 $ 25 $ 32.56 $ 270.88 21. * 282.47 * 289.00 * 4.00 $ 41.51 $ 6.00 $ 1.00 $ 94.77 $ 718.75 Ov $ 241.94 $ 154.2"» 34.94 $ 74.85 $ 505.98 2a. $ 113.54 $ 132.75 * 100 $ 20.95 $ 95 $ 25 $ 38.13 $ 306.87 L'4. 100.72 * 91.10 $ 13.80 $ 2.50 $ 50 $ 17.29 $ 231.91 25. * 37.84 $ >4.00 • • $ 5.50 $ 12.38 $ 110.72 JK5378.36 46537.15 Povrnjeno tul posmrlnine .John $72.00 Obresti Levstek $958.23 $37.30 $15.75 za iskanje dedičev po časopisih $1898.85 $13,897.74 $ 191.76 $ 5.00 [popolnoma manjkajo in paeijent j čuti ]K)trtost. slabost, bolečine po j udih iu nekaj mrzlice. A' drugih j slučajih je zopet driska glavni j simptom. i Navadilo traja uirzliea »tiri doj l>ei dni i« bolnik okreva. Ali do-;čini je razmerje smrti navadno nizko, je epidemija nekje hujša in »lučaji smrti bolj pogosti. Ako' .bolnik umre. je to navadno posledica razvoja influence v pljučnico! ; pneumonia in druge komplika- 1 i c i je. Ako mislile. da imat*- "flu" i Ulite v pwtfljv in pokličite takoj, J zdravnika že jaz odgovoril, da bo prav!" Gospodar se je na to zanesel. Potovalca je dobro gostil m ko Edina rešilna pot. do sklepa, glede množin« ribje; ,vk: — Vsak ua,m hrane, katero potrebujete,— vsaj.*»*mljam ceno zvišati. Bolj niajh z natančnostjo ne. Če spada spis 'oih »uorem ve.- pečL! Skrb Narodna pripovedka iz Roža. ŠESTMESEČNI Skupaj dohodkov od 1. julij i do 31. decembra 1919... .$14,094.50 STROŠKI Z. S. Z. Mogoče:: eesar se je peljal mimo h'še. na kateri je bral napis: "Ali čisto brez vse skrbi živimo." Cesar postane radoveden in premišljuje, kako morejo taki navadni ljudje brez skrbi živeti, ko ima on, mogočen vladar, toliko skrbi na glavi. Zato stopi v hišo in govori z gospodarjem. Ta mu pojasni: 4'Hvala Bogu. nobene skrbi ne poznam. Založen sem z živežem in pijačo za vse slučaje, zdravi smo vsi in srečo imam v družini in v vseh podjetjih." Cesar mu odgovori: k:Tudi jaz imam skrbi in dobro je, ako se vsakdo seznani ž ryio. Zato ti bom naložil skrb, in sicer mi moraš v enem letu odgovoriti na ta-le tri vprašanja: Kje je sre- IMučuuu 1'luculiu leol. »mri n in« podpora 1 $ 500.00 3. $1MJ0.00 •f 624.0'» 4. $ 400 00 * 108.00 f 1100.00 * 313 . 50 it > 50.00 t. $ 500.00 * 21.00 * 399 .OC i* * 50.00 $ 313.00 10. # 20.0<» 11. $ 17 00 12. $ 21.00 13. $ 77.0C 14. -f .^oo.oo * 234.00 13. $ 10.00 1«>. * 5001)0 * 776.0T- 17. $ 61(H) 3D 21 * 2'{8.00 * 322.50 23 $ 161.0** 24. $ 78.00 1'ošk. iu Podpora za epe rae i je porode Skdpaj * 175.00 *ir,o.oo $ :>o oo $ 50 00 $ so.oo * 40.00 * 90.00 * 10.00 $ 20.00 * 10.00 * 40.00 * 80.00 * 20.00 G"5.00 2.654.00 ">08.00 1.4 "3.50 50.00 011.00 459.00 163.00 '20.00 37.00 SKUPNI PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV. Skupni dohodki od 1. julija do 31. decembra 1919 Imovina v irotovini dne 30. junija 1919 $14,094.50 $20,917.71 * * * «k * * * 77.00 $ 1.044.00 * 10.00 * 1.316.00 * 111.00 * so.oo •t 258.00 * 322.50 * 161.00 $ 18.00 Skupaj...$35,012.21 Skupili izdatki od 1 julija do 31. deccmbra 1919 $11,010.71 Preostanek v nlagajni dne 31. decembra 1919. Denar je naložen na sledečih bankah: U. S. Liberty bonds, prva izdaja V. S. Liberty bond*, tretja izdaja I'. S. Liberty bonds, četrta izdaja I*. S War Saving Stamps Colorado National Bank po 4 odst. 21.00!first Nat. Bank. Denver, Colo., po 4 ocUt. Denver Nat. Bank. Denver. Colo . po 4 odst. Denver Nat. Bank. Denver, Colo., po 4 odst. Denver Stock Yard Bank, po 4 odst. Denar na čekovnem Skupaj ua obrestih. prometu Colo. Nat. Bank. .$24.001.50 $ 1,000.00 4,000.00 6.000-00 830.00 3,000.00 2,000.00 2.000.00 1.000.00 1.000.00 .$1S,S30.00 .$ 5.171.50 $5150.00 $4144 OC ¥42a.00 Razni drugi izdatki. Polletna plača gl. tajniku Stanarina za se*t mesecev Tiskovine in znaki (da silo > r. Skrabcc, vožnja in zamuda časa na zdr. konferenco Zamuda časa In vožnja nadz. in zapisnikarja Poštnina Zavarovolniua proti ognju Poprava pisalnega stroja in 'poprava istega Vrhovni zdravnik, Dr. Burkert Poroštvo gl. uradnikov $390.00 $450.00 39.00 100.50 120.00 81.03 52.38 5D0 31.10 3.45 11-00 . 36.25 $10,109.00 Smrtninski sklad Bolniški iu poskodbeni sklad Rezervni sklad Upravni sklad Skupaj____$24.001.50 t jen po skladih tKkffl*: $11,740.96 $ 8,295.66 $ 3,323.94 $ 640.94 • * * ' L - Skupaj____$24.001.50 $901.71 $ 901.71 Skupaj izda to.., .$11,01071 Spodaj podpisani glavni nadzorniki Zapadne Slovanske Zveze zbrani pri reviziji knjig Zapadne Slovanske Zveze v Denver, Colo., dne 25. in 26. jaguarja 1920, izjavljamo, da smo dobili knjige in drugo poslovanje v lepem redu. Nadaje izjavljamo, da je predsto-ječe poročilo pravo ter resnično, kar tudi potrjujemo s svojimi podpisi, pred javnim notarjem. Denver, Colo., 26. januarja 19210. John Notts, jiiMiiinlli Prank iknboc, tajaik. < fPMfh YMMieih frkisjalk. Krm, L nsdzornik. Mlhool Kspoch, XL aodsoraik. Goocp^o Parlakorteh, m. milna oft Signed and sealed th» S6Ui day of January 1920 in my presents. (SEAL).. My Cmuwnnoa- expires Mmh 1921. Oiaial JtM% Mottfy Pmblk. Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Vefiko več'slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,! povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrezite ta kupon, pridenite za 40 cento? štempsov ter pošljite nam. • SLOVENIC PUBLISING CO., e 1 82 Corfclaadt Sureet, New York, N. 7. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam sa 40 centov stempsov. Naslov ............................................. Mesto in država ... ... ... .............. .............. / *' ... .. , , r<\ r» iSBB n^n i i I 1 'i i » ■ o 9 v f oiiasnabopa. 10. fkbb. 19» Iz spisov Marka Twaina O RtTDOBlVSBt MAT.KM DEČKU. Nt* koč je živel hudobe« m al de- ček, kojeg* ime ae je gladilo Jiiu, ep pav boste takoj zapazili, da se x . . .. , . . 1 . . .. . » j niapa ženi prt h urnem delu. imi> :m©nuj# v knjigah vase nedeljske' ...» .. . tole hudobne male dečke skoro \t-dno Jame«. Bilo je čudno, a vendar r«*mičn;», cm drugaee pa je bilo J * f . . Kaj pa morete potem storiti » i v - i J Pa dr> naslednjega nozica m ni- , . , v , , - . d< ku. Njegovo ime je j J 7 . denarjem? Kako ga liocete do svojega dečka, ter skrbi, da bo s v rt mogoče okrut in mrzel proti njemu, kadar bi odšla. Večina hudobnih dečkov v nedeljskih knjigah nosi ime James in \si imajo bolne matere, ki jih učijo peti: — Moja glav'ea je že zaspana, moja postelj'ea postlana — t.-r nh za/ibavajo v spanje s sladkim glasom, j šli ;> h^ boij but iznad bolasai. ki na-•ijajopouai. ViMHaMlM *nsaaat|Mi ia laa^a aktski Severn's Antisepsol (Severov Antisepcol). Rabi h za ereranje ali izpirasj* kosale vamk dan. V porablja aa tndi za proti- okuleTilso lz*inaj« cam. cedri-njenja in kožnih izpoKaJav. Zdravi prizadele dala. oiaJAa hrtrarost in poKi » ustih prijtwa okus. Ca-na 35e ia ledarka, v neb takar- W F . SFVERA Cf> CED9.R ftAfiDb, i O W A ga moža in je vsAed tega brzoja- set dolarjev za našopanje Dana! vila: "Da.' Ali ro mislili vragi, da bom otvo- Ob primernem času pa je prišel rila muzej m da se bom pečala s račun za balzaniiranje in bil predložen vdovi. Divji in žalosten krik ki se je izvil iz prsi ženske, je pre- taknili dragimi kurijozn ostmi?'' Bančni uradnik je rekel, da ni stuil srce -vseh: V^Petrasedemde-btto*suhega očesa v eeU hiši. Inozemska valuta^ — kaj je in kako posluje Piše Henry Hazlitt. j raditega. ker ne kade. Seveda si lahko pr ihranite denar, če t;e odpoveste vsem tem majhnim zlim navadam tekom petdesetih let. s tem kdar ne boste naleteli na ka j slic-Ne. ne. Našli boste, da uto- rabiti ? Denar upo- ne more rešiti vaše nega. nc k na vod jemalec, kateremu Ste prodali svoje blago. Tudi ni koucčno banka, pri kateri ste dvignili denar. Dotična oseba je neki drugi Amerika-nee nekje, ki je knpii blago iz Evrope. On ne plača osebi, od katere je kupil dotieno blage. On plača vam. Mogoče se prav tako ne zaveda, da plača vam, kot se ne zavedate vi, da vas je izplačal on. Čudoviti mehanizem inozemskih izmenjalnili nakaznic, ki je prav tako priprost kot varljiv, je ustvaril iluzijo pri vas obeji. Ker smo žalili s>oj zdravi človeški razum s procesom, potom {katerega kupec ne pia^a blaga ter vam isto plača nekdo, ki vam ni {prav aie dolžan, hočemo videti, kaj se v resnici zgodi. Prva stvar, katero si mora človek izbiti iz glave, je misel, da !so bankirji ljudje, ki rabijo svoj lastni denar. To delajo včasih, a {ue normalno. Ponavadi so le posredovalci, agenti in komisija, ka-Itero d<*be, je plačilo za službo, da so spravili skupaj dve osebi, ki --I se ne pdfcnata in ki skleneta kupčijo s posredovanjem banke. Oitatelji finančnih strani časopisov čitajo v teh dneh veliko o, Keeinio, da je eden izmed nas ameriški eksporter. ki je prodal 'inozemskih valutah. Tako na primer slišijo, da je padel angleškima tisoč dolarjev vrednosti pšenice nekemu trgovcu v Liverpoolu in I funt na $3.65, da so stali francoski franki 11.37, da stoje lire 13.52 j da se je dogovoril, da bo dobil svoj denar v dolarjih v New Yorku. in da je bilo pred krttkim mogoče kupiti marke, ki so bile vredne j Angleški trgovec mu bo poslal obvestilo, v katerem bo rekel, da fnormalno nekaj nad 23 eentov, za manj kot po dva centa. j dolguje Amerikaneu tisoč dolarjev za pšenico. Amerikanee bo vzel Kaj pomenijo vse te številke? Zakaj toliko kričanja glede it jih ? obveznico ali bili, jo nesel na banko ter dobil zanjo tisoč dolarjev. .Zakaj leta toliko ljudi naokrog in kriči, da je treba nekaj ukreniti I Ameriški trgovec je seveda mnenja, da mu je plačal Anglež teh ti-I glede tega T Kaj imajo krediti posla s temi številkami? To so vpra-jsoč dolarjev. Kako pa banka zainore izplačati mu teh tisoč dolar-jšanja, ki se pojavijo v glavi navadnega človeka, celo povprečnega jev? Kje je dobila te. denar? Ni ga dobila od angleškega kuper. in moža z Wall Streeta ali bančnega uradnika, ki slučajno ni zaposlen tudi ni dobila denarja iz. njegovega depozita. Ce ni imel dotični tr-v inozemskem departmentn. On nejasno spoznava, da ima ta ali oniigovec nobenega depozita, bi kljub temu izplačala denar. Nekje dru-priliko napraviti dobiček ali pa izgubiti dosti denarja, kadar greigod je neki ameriški importer, ki je kupil platno od nekega angle-vrednost navzgor ali navzdol. Ali pa ni to stvar, ki je briga izključ-; škega trgovca in kot platno je bilo vredno tiseč dolarjev. Kupčija no le bankirjev in zjkaj skušajo slednji vzbuditi tudi pri drugih je določala, naj se plača za to platno v Londonu v angleških funtih, zanimanje za to? Kaj ima izmeujalna valuta opravka z menoj,'/, va- Odšel bo v banko ter ponudil plačilo tisoč dolarjev za tozadevni mi in drugimi poštenimi ljudmi, ki hodijo po svojih opravkih? I kredit v Londonu. Dot;čiia banka pa je že kupila obveznico za tisoč Te stvari pa boljše razumejo v Londonu, kajti London je bil dolarjev in ta obveznica ni nič drugega kot nakaznica na londonsko c jo' neizprosno vsi hudobni deč- mulouko.st'le duse-^sa korist. ka-jskozi Poletja finačno središče celega sveta. Bil je borza za medna-! banko za isto svoto denarja v funtih. Banka je kupila obveznico v i. ki gredo v nedeljo s čolnom tem m , ^ v teni> I rodno trgovino. Pred vojno je dobil trgovce v Uruguayu. ki je pro-namenu, da jo lahko proda kakemu import erju. ki bi prišel po svo- Vsi hudobni dečki, ka-!.Z,"J"U_ 1?°,; "F.1 J; m:dal nekaj blaga trgovcu v Chile, svoje plačilo z nakaznico, izstav- jih poslih v banko. Vslcd tega vzame banka tisoč dolarjev od ami'- i 1 jen o za London. Inozemska izmeujalna valuta pa bo postala vedno iriškega kupca platna in teh tisoč dolarjev predstavlja nadomestilo trre zaloti vihar, ko lovijo ribe v veselje tega življenja. Ker pa ste sovražnik komforta in veselja. nedeljo, so neizprosno in neodo- vai", tore "korist i"k'* " "-if"'J<7'i" večjega pomena za New York in vslcd tega je primerno, za denar, ki sra je izpiačala meriškrmu eksporterju. Sedaj pa glej- Ijivo zadeti st. i sami veste dobro, da vi ljudje, ki;«jalnih valut ter sredstev, ki jih je treba za ustaljen je. j delo. — nimate nikakili majhnih napak.i Takozvane skrivnosti inozemske valute odbijajo od prvega pri-' Na drugi strani Atlantika pa sc je odigral medtem sličen do-je poslal svojo obveznico v la tako skoparite v zadevi hrane.!naučiti imen inozemskega denarja, nato koliko je ta denar soraz-; Ameriko, je moral slednjo kupiti pri banki. Za 1o izmenjalno obvez- la J lin J c moral imeti začarano i ^aste njkdar od sebe centa in!eetka vsakega, ki hoče priti na jasno glede tega. Najprvo se mora jgOdek. Angleški ktiponilee pšenice, ki življenje. — to je moralo biti m - - - - - - i - - ^^ . . n-----. j------ ------ » - * , * • i ■ i do. Nato pa je napolnil posodo^ smolo, da bi mater nikdar ne Ul* Nobe|ia. st^ar 1HJl m|da ste veduo slabotni in lačni. Ni-Verno vreden in konečno metodo kvotacij. V nekaterih slučajih, kotiiiico je moral plačati dvesto šest funtov •o/nala razlike. Ni |>a se ga na-|luo",u Jt" . ®nu;kdar si ne upate smejati se po-jnaprimer pri funtih, je kvotacija v dolarjih za funt. Pri frankih pajlarjev, in banka je lahko vzela to obveznico, ker je pričakovahi. da ukr;it lotilo strašno čustvo in ni v menazeriji kos tobaka m slo«;dnevi k -ti bojite Se. da bo kak!je v frankih za dolar in Če so franki v ponedeljek 11.10 ter m \-nt .Ii mu nokdo »nu ni razbil erep m je s svojim ril- , t , .. . ,, - mu /.delo. kot da mu neKao ^J^ x. ^ iH)tikal kroir omare, da uho? hutli:*- ki vas bo videl p« do-j rek 11.20, govore lisli o "padanju izmenjav oe omare. kar predstavlja tisoč do- kdar si ne upate to-: bo prišel kmalo v banko nekdo, ki je prodal blago v Združenih dr-e v frankih. To je se-j zave ter bo imel ameriško kreditno pismo za tisoč dolarjev, katero skušal izposoditi si odi veda preveč za onega, ki hoče priti na jasno glede tega ter posveti; hoče izpremeniti v Angliji v gotov denar. Anglež, ki je prodal plat- N, nato pokleknil na tla iz - odstreli, treh aH štirih P~*ov. astnitra nagiba ter obljubil, da Udaril je svojo mlajšo sestro po ^^ O wi^ to I, bo nikdar več hudoben, ter seneu s pestjo, ko je bil jezen iu J1^ l>or(Klla ° d0 .tal z lahkim, arečnim srcem, sel ^žala v bolečinah skozi cerkAi ste vedno na ojimi očmi zakopani-ko pride nabii*alec prispevkov naokrog. Davčnim u- i*es dohodkih. Vse te stvari veste sami. kaj vsled tega svojo pozornost strani, ki je posvečena športu. no v Ameriko ter hoče vedeti, če bo kupila banka njegovo tirjatev, Ze sedaj hočemo pustiti na stran denar in njegovo kvotacijo, i ki jo ima na naslov Amerike, bo izvedel na banki, da je slednja pri-ki je konečno le stvar onih. ki so v tem poslu ter se lotiti neposred- [ pravi jena kupiti njegovo tirjatev, kajti že je prodala eno človeku, no prizadetih principijev. ki brigajo vsakega in katerih ni težko j ki je ni imel. Banka je že dobila od angleškega kupca pšenice de-ražumeti. i nar s katerim laliko kupi nato tirjatev. Prva stvar, katero si mora človek zapomniti, je ta, da je trgo-i Inozemska izmenjava je v svojem bistvu in namenu proces, po-vina z inozemstvom normalno in konečno vedno zadeva izmenjave j tom katerega se uravnava mednarodne tirjatve na vaši lastni stra-produktov. Za blago,, katero pošeljmo v Evropo, nam plačajo /. bla-ini Atlantika. Edine stvari, ki gredo faktično preko morja, so obvez- in povedal v*e svoji materi ter jo dolge poletne dneve ter umrla s ^ . ~ - za odpuščanje, nakar ga je sladkimi besedami odpuščanja na ne ; ^bio torej. Kaj vam torej j gom, ki ga pošlje Evropa nam. Vzemimo, da pošljemo Angliji pše-jnice in tirjatve. Denar ne gre nikdar preko morja, kajti slednji je muti blagoslovila > solzami pono-svo'ih ustnicah, kar je še podvo- korist izvleči svoje žalostno in mi-|njeo ju ona nam vrne v zameno platno. Ker pa pridelujemo pšenico | izmenjal lastnike le med Ameriko in Anglijo kot tako. sm in hvaležnosti v svojih oč Ne. tako s*e vedno zgodi pri hu- dobnih malih dedkih v teli knji- _ koristi vleči svoje žalostno in mi ____ j,.hjilo bolest njegovega potrtega sr- zernc> življenje naprej do suhe inj^ XC\^Q večjo lakhoto in večjim pridom kot pa Anglija in ker lr.liko! ca. Ne. prestala je udarec. Konč- P^Pe^ starostih Kaj vam izdeluje platao večjo lahkoto kot pa mi, je taka zamena! no je pobegnil z doma ter šel na r,lstl, hraniti denar, ki je takoj^običkanosna za obe strani. Očividno je, da ne moremo prodajati; ue da bi kupili v j • ... .___ .__ __• , , , ' /.rtUU IIU A« i&u blago ali proizvode drugih narodov. Dobiti moramo lici čudno. Pojedel je marmelado 'lenega na svetu, dočim so nje-1 uinr^ me*lo aa eeno za ^ q na ali oni način baste, da, v de- in rekel, da je to fajn. na svoj!e<»vi ljubljeni spali na mirnem po-l^10 ^1^^3^^ grešni v posodo (lo')nin 111 a l ri l U«TMU V I' II ^ » " ----- --- --- - , - , , J* . uuuannuuaua t-a uu- nitaiu, vi-1' , it« gnh Zgodilo pa se je pov*m dru- tnorje. Ni prišel nazaj ter našel, KraJ"° ,>rez vsaKe vn-dnosti za m prestanka svoje proizvode zunanjemu svetu, ...e e pri tem Jimu, kar je v res- samega sebe žalostnega in zapu-j^^^ "10 Desed0- zaka;J ^ l^eno kako blago ali proizvode drugih narod in vulgarni način l)al je! kopališču ter .ie z vinsko-trto po- P«st^ejo tako krepostni in nelju-k,nolo in rekel da jefrastli dom njegove mladosti raz-|^znjm kot ste vi sami. s svojimi tudi fajn ter se smeial iu pripom- P^dal. Ne. ne. prišel je domov p i-neznosnimi moralnimi štatistika-nil da bo stara ženska godrnjala Jan kot kanon in prva stvar je bi- Jaz odobravam razsipno-in skakala ko bo to zapazila. Ko Is, da je prišel čez noč- v luknjo rezine ni ost. ter ji tudi nisem Dorastel je ter se oženil. Imeljudau- :N,tl Galilee zaupanja pa ni-je veliko družino in v neki noči jejmaiil v človeka, ki nima nikakih razbil vsem glave s sekiro. Postal i lua>,mih ter nočem v-sled on rekel je v resnici zapazila, je da ne ve ničesar o vsem tem. in ona ga je močno pretepla. Jokal pa je prav sam. Vse glede tega dečka je bilo čudno. — vse j^ prišlo ven na i»ovsein drugačen način kot >e zgodi to pri Jamesih v knjigah. Nek«>č je splezal na jablan farmer ja Acorna in si ni zlomil noge. Tudi ni padel ter si zlomil roko in ni ga raztrgal veliki pes farme rja. Ni nato stokal na bolniški postelji skozi tedne, s«1 kesa! ter j »ostal dober deček. O ne! Nakra-del je toliko jabolk kot si jih jej želel ter prišel srečno z drevesa ; Bil je tudi pripravljen na psa ter. ga pt narju. A v kojega denarju? Angleški denar ne more krožiti tukaj.! Gekli boste v zlatu. Dobro, tako se tndi vrši, če kaka dežela nimaj zadosti blaga, da ga da v zameno za blago, katero ste ji poslali. Zla-j to je z drugimi besedami rečeno sredstvo, s katerim se izpolni dife-j renco med nakupi in prodajami, ko je vsako drugo sredstvo nemo-j goče. Med narodi je plačevanje v zlatu zaduje sredstvo, ne pa prva • misel. i Ni težko uvideti, zakaj mora biti tako. Ce pošljemo govedino, ie bogat s pomočjo vseh vrst va-1 te"a "ičesar več si šati od vas. Mi-j bombaž, pšenico in in premog zunanjemu svetu, oropamo seme se-ranja in sleparij. Sedaj pa je naj-'ste vrste mož kot oni,(be kot kousumente teh stvari in njih cena je v tej deželi višja kot bolj peklenski in najgorši pasjilkl mi ^ pretekli teden držal dolg sin v svoji domaČi vasi. je splošno; govor glede ponižujoče navade ugleden ter elan zakonodaje. kajenja cigar ter prišel nato v pa bi bila drugače. Ce pa vzamemo drugo blago v zameno, potem več nadomestimo to izgubo. Če pa vzamemo zlato, ne mOremo slednjega jesti ter ga nosimo pri sebi le za bahaujc, nc pa za dejansko' Kot vidite, ni bilo še nikdar no- .^"V10*11 nazaj z n.,t*nimi 1 uporabo. Edina resnična uporaba zlata je ta, da se z njim kupuje I\eC* kajti lla ta način lahko zahtevata več blaga od kakega druge- j _ _______, ira. a kot narod bi ne imeli od tega nobenega dobička. Ce bi se za-; PROTEST ynoVB ^^ ,loga zlata v tej deželi povečala ter bi ne prišlo poleg zlata ničesar! Ena najbolj žalostnih stvari. cLrugega. potem bi bil edini učinek tega ta. da bi poskočile cene vseh i kar sem jih kdaj doživel. — je re j^vari po celi deželi. Vsakdo, ki bi imel več zlata, bi ponudil več vi kel bančni uradnik, se je d°-'/ameno za blago in tekmovanje med lastniki zlata bi jih napotilo, da , godila tukaj v C-orning tekom voj-!bi poniadili že veC.. Dežela kot taka. ki bi ne imela nič več potreb-1 Jaz nočem vaših Statistik. Vzel|ne. Dan Murphy je stopil v voja-J^iu ^ ^ ^ komforta kot preje, bi ne bila prav nič na boljšem.) i Bila bi uasprotno na slabšem, kajti manjkalo bi ji blaga, ki liko sreče kakor ta grešni Jim s svojim začaranim življenjem. ODGOVOR MORALNEMU ŠTATH3TIKU. je To ni slika namišljene dežele v kakem namišljenem svetu Mi >bil na tla / opeko, ko je pri-iseui eeli sveženj ter prižgal žnjiinlke kot prostak ter se boril šel. da ga raztrga. Bilo je zelo.!svojo pipieo. Jaz sovražim ljudi junaški. Fantje so ga ljubili, in ko; lala y mozemstxo zelo udno. Nobena taka stvar sej kot ste vi. Vi vedno računate, ka- ga je rana polagoma tako oslabila^1 ^ ^ . namjg|- ni doiftxlila v onih milili, majhnih ko ifškodovano je zdravje člove-|da je bilo nositi puško zanj pre-! . ° 111 s 1*!.. ^ , .. . . .... ... m uom*in» m... j - - - x ^ , . sami smo preiskusih eksperiment ter vzeli zlato v plačilo za velik knjižicah s slikami moških in ka, kako zelo trpi igegova pameti težko delo. so ga nastavdi kot v""1 F y * * J - žensk V starinskih oblekah. No-jin koliko ubogih dolarjev in een- kantinerja. Takrat je delal denar|del kl smo & Prodal' zunanjemu svetu tekom let l9lo in 1>ena taka stvar se ni dogodila v tov potroši tekom dyaindevetde-1 ter ga redno pošiljal svoji ženi. — knjigah nedeljske šole. setih let usodepolnega izvrševanja da ga spravi v banko. Ona je bila; Evropa, predvsem Anglija, iam je poslala za več kot tisoč mi- NVkoč je ukradel žepni noitflstabe navade kajenja, igranja bi-'perica ter se naučila vsled težkih j Ijouov dolarjev vrednosti zlata tako da imamo vsled tega v svojih računate, koliko žensk se je opa-; trosila. Nasprotno, pričela je po lilo do smrti vsled nevarne nava- i stajati zelo skopa, ko je svota v »telja in ko se je bal, da bo pri-lljard od časa do časa. zavživanja j izkušenj obdržati denar, katerega šlo na dan in da bo tepen, je po- čaŠe vina pri obedu itd. Vedno j je dobila. Niti enega centa ni po-taknil nožič v čepico George Wil-soua. sina uboge vdove Wilsono-ve. nioraličnega dečka, dobrega malega dečka v vasi, ki je vedno ubogal svojo mater, ki ni nikdar srovoril neresnice, ki se je rad ueil ter ljubil nedeljsko solo. Ko pa je iiožič padel iz čepice ter je ubogi George povesil svojo glavo in zardel kot človek, ki se čuti kri vini. ter ga je jezni učitelj dolžil tatvine in bil ravno na tem. da ga prične mlatiti po hrbta, tedaj ni naenkrat pojavil belolas mirovni sodnik v njih sredi in rekel: — Pustite tega plemenitega dečka! Tam stoji grdi krivec. Šel sem mimo šole tekom odmora ter videl izvršiti tatvino. Jim ni bil tepen nato in čaatit- rokah eno tretino cele zaloge zlata na celem svetu. To je zelo lepo za nas kot narod, da kc postavljamo s tem, a je tndi eden izmed glavnih vzrokov, zakaj večina naš mrmra radi visokih življenskih stroškov ter radi takozvanega dolarja, ki je vreden le petdeset de. da nasijo široka krila itd. Vi!banki naraščala. Žal ji je bilo lo-! centov, nikdar ne vidite vee kot ene stra- 'citi se od centa, uboga sirota, kaj-; Tega vprašanja zlata pa se lahko izuebimo s še veliko večjo lahni celega vprašanja. Vi ste slepi i ti dvakrat v svojem trdem &vl je-j koto. Na celem svetu je manj kot deset tisoč miljonov denarja v zla-vs pričo dejstva, da večina starih'n ju je spoznala, kaj pomeni bitijtri in ker imamo mi že. tretino iega zlata, preostane le še šest ali se-liiož v Ameriki kadi in pije kavo, lačen, brez prijateljev, bolan in ^em tisoč miljonov dolarjev v zlatu za ostali svet.* Ker pa smo po-čeprav bi morali soglasno z vašo brez dolarja na svetn. Vsled tega slali v letu^ ki se je končalo z dnem 30. junija preteklega leta iz de-teorijo umreti kot mladi: da pi-'je imela strašen strah pred zopet-|žele blaga v vrednosti več kot sedem tisoč miljonov dolarjev, bi nam Angleži vino in kljub nim takim trpljenjem. jejo stan temu žive; da kadijo in pijejo možati stari Holandci ter postajajo vedno starejši hi debelejši. Nikdar ne skrhate ugotoviti, koliko solidnega komforta, utehe m užitka dobi človek od kajenja tekom svojega življenja (kar je vredno desetkrat več denarja, kl bi ga prihranili, če bi pustili kajenje pri miru) in tudi nepresenetljive ljvvi sodnik ni napravil ganljive množine sreče, katero izgubijo va- te r prijel George* xa nko in rr de vrste, ljudje + avljenjn ravno Lds se takaaira nj«Mfa, pokojne- Weil, koneno je Dan umrL V dokaz rešpekta do njega so fantje brzojavili Mrs. Murphy, da izvedo, ee ga hoče pustiti balzam irati ter iKislati domov. Kot veste, se je ponavadi takega ubogega vraga: kot je bil on, vrglo v plitvo jamo ter šele nato informiralo njegove prijatelje, kaj je postalo iz njega. Mrs. Murphy je prišla do sklepa, da bo stalo le dva ali tri dolarje, moral ostali svet. če h ine mogel plačati v blagu, poslati vse svoje preostalo zlato, da kupi eksporte enega leta. Na kak način bi potem prodajali svoje blago v naslednjih letih? Manj kot 500 miljonov dolarjev vrednosti novega zlata se prodneira vsako leto in narodi bi ne mogli plačevati Še nadalje z zlatom za naie blago. Njti pa je Še vedno ljudi, katerih ni mogoče prepričati. — Jaz selb v eksportni trgovini, — ali ie rekel nekdo, — in vi mi ne morete ničesar natveziti. Jaz ne vzaftem drgega bliga v zameno za svoje blago. Moji inozemski odjemalci mi fc>o£ljejo nakaznico fin j4z jo odnesem na banko, kjer mi izpUinjo gOtov denar. To delam iefo in dan in vasl^ drugi eksporter dela istotako. To je vse lepo in dobro, a osfba, ki ▼«■ plača v gotovini, ui od Dnevni pogovor. Jaka: Jože: Jaka: Joše: Jaka: Jože: "Kaj je novega, Jože?.' '' Slovenski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si is nabavil iztis?" "Ne ie sedaj, pa bom kmalo." I w Jaka: tot: Joie: Jaka: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred. no prideš ti na vnto. "Kaj pa je v letošnji izdaji?" "Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse nastati. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil'Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &de je eela kopica. Zanimivosti j« zvrhana mera." \ ' v * "Koliko pa itaM?" ^ ------. ^ Mi "fttlri dajmo. To vendar ni dandanašnji nohte dinar. Vreden pa j« desetkrat toliko." "Kje M pa lahko dobil en Iztiri" "frofljl denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 82 Oortlandt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj posla«." ""jtiohro, dobro, bom po storil tako. Se danes ■ > n OLAfl KABflPA, 10 Gozdni romar m PRAMCOBKI BflBAL OARRIML Ftttt. 151 Sa "01m Haroda" prtridd Q. f. (Nadaljevanje.) bilo čuti v nočni »išiiii žalostno iu zategnjeuo sko- V resnici j vikanje »ove. — So še nad al j ne. ki odgovarjajo na to. Videti je. kot da je c«ia tropa na tej strani. I^ihko pa so tudi spuznavalna znamenja. — je odvrnil Ka-uadcc. k- «*.• j.- navadil citati v w»b «1 asovih s»tepe resnični pomen, ki laliku imajo. Sove -o nekako take narave kot orli ter ž've le r»-dkoke«laj v dru/bi Na vsak način je znaeilo to združenji* njih f>ri-jatelje*' ali pa *u\ražlifcov. Strel, ki jbil približno tako oddaljen kot skovikanje sove, je pietrisel ob.« lovea. li»* da bi j»oja^nil njih dvomov. - Jas ne po/uaMi zvoka te puško, — je rekel Ito^-Hose. — \ ^sakeiu slučaju |tu je sovražnik tukaj. Naj je to puška Komuča ali A^urM, midva ne »m*v«t slediti dvojnemu sklepu. Po t«4i l»»*edah j« «*lšcl Katiader. kateremu st.i sledila ostala dva lovca. hi«lih korakov v »meri, iz katere je prišel pok. Komaj *.» korakali par tu i Met. ko so še našteli dvanajst nadaljnih, ki so pričali, tla v vri. taiu obupen hoj. Le poča»i. IVp«, je reke Kanadee. — Nujno potrebno jc. tla na» n«* /|rreše naši ii »je zav ezniki, če bi se hoteli umakniti do nas. ..Mi nimamo nobenega spozna'valucgra znaka s Komanči. To je bila eiika napaka katero moramo s«>d*j popraviti kot pač moremo. V sledi .ejr ne |H>j«b tuo p«> indijaiskem načinu drug za drugim, temveč drug pob «r drttgega in sieer dosti narazen tla se lahko dogovorim. Lovci s«i *|edili narom Boii-ltoseja ter se oddaljil drug od drti-g« ira tolik«i, da »o predstavljali stoinpctdeset korakov dolgo «"rto. katero so morali njih zavezniki prekoračiti, če »o hoteli dospeti na določeno zbirališče. Šb no hitrih, enakomernih korakov proti mestu, kjer je bilo čuti 4e nadalju* >tr»-le. (iayfero* je tvoril središče, dočim sta se nahajala Hoi* H«r*e in Pep- na vsakem krilu. Meti oba lovca postavljeni gauibusino je moral vsled tega iti paralelno z njima. Boi* Ros«* je bil prvi, ki je čutil na svojih licih sveži zračni tok. Psr korakov naprej je zapazil skozi grmi i po ki mit Hoseju. Neustrašeni lovec pa je bil trenutek presenečen. a ne pr«-strasen. S silnim skokom' trmi > >x»j Imlijain-a. koje?a roki sta skušitli za- 8 povratno epidemijo Je iafluenea nevarna. Šdtltf samega in družino s tem. da nsimiralf zdravje. Prva eaamcuja «k>: v« iiHjf uOm. nahod. bolečine v križu, ictavl iu mišicah, mraz. mrzli«-a tu spu/šic« utrujenost. Kot brumbuo Ui prvo zdravljenje pripumV mu naslednja*: Izpirajte jrrlo iu nos z Severavim Ani!«rfs«kai. Kn del uporabite a tremi deli *<»rke vmic. V «lucaju mrzlice ali mraza vzemite euo Severov« TaMeto zoper preklad in sripo. in potiavtjajl«* to t sake tri ure. d«*kler se ne iz^istite. lH»bro ««» (Mjkrite. t> X i-nem dneva ne boste »Irovi. pokliči!«* zdravnika iu ravna it e po njegovih narotlilib. Ta zdravila vam l»odo zelo i*« nnt^la. «i;i se »w.Me varovali proti . pi.lemiji in v«W*«Ueca jih nm-a f- imeti vt^jiin ,,ri r..fcnli. Xapr««laj v vaeta lekarnah i*i sUMeviU wimh: S<»v*»r«>v AntlMpfwoI. centov iu 2 »fiitn tak«. S.-vcrove Tablete Zoper Prehl:iil in «;rii«r.. .TOi». in 'j,-. t:ikse. s*'v«-n-v Palrrm j-a PijtM'n. in rfv. ter 1 in 2e. ta k ne. «.«• inorvU ga s svetotajstvi za umirajoče, soproga oziroma očeta ALOJZIJA KOLAKIČ. nazhinilo m vabilo. Sheboygan, Wis. I V nedeljo dne 15. februarja bo v cerkveni 'dvorani dramatična predstava 4'Kmet iu vrag". Poleg te bo še precej drugih točk, tako da bo obširen program. Prebitek te predstave bo poslan na American Jugoslav Relief v New Yorku za pomoč bednim otrokom v Ju-' 1'iiirL je dne 31. januarja ob U.jgoslaviji. uri 15 minut zjutraj pri polni za-; po vseh slovanskih naselbinah vesti do zadnjega v starosti U8 letjse prirejajo dobrodelne predstave n S mesecev. Pogrelf se je vršilca!i veselice, zato gotovo tudi She-dne 2. februarja oh 2. uri popol-, lx»yjcančani nočemo biti zadnji.I ; lne na katoliško pokopališče na Želeti bi bilo. da se na ta dan zbe-75. St. v Gary, Intl. Pokojni je bil re «-ela zavedna naselbina in pri-| rojen pri Sv. Bolfeiiku v Jastreb-j speva vsaj nekaj za lačno in raz-jeih. itrgano mladino v stari domovini. Tem potom se iskreno zahvalim ■ Čeprav jc to predstavo aranži-društvoui Slov. Nar. Podp. Jed-iralo žensko društvo 4'Kraljica note. Jujfoslov. Kat. Jednote ter-Maiuika". bo prebitek Iste poslan Modern Woodmen društvu št. 121 j v imenu shebovganskih Jugoslo-li tudi Cloverleaf za prekrasni, vanov. Vabimo torej prav prisrč vsa tukajšnja slovenska in lir- Cosulich Line Dinktaa pot na Grško in v Trst Parnlk Belvedere odplu|a tO. Februarja s Parnik Prea dent Wilson odpluje t Marca Pzrnikl odplujejo oo pomota 7. o* vznožju 41. ulic«. So. Brooklyn Za cena In drug« Informacija aa obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. PliMnger Department 4 Wert Street New York Iščem svoje sestre sina FRANKA ŽAGAR ŠKERJANC. Prosim: da se mi sam javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani. za kar ntu bom hvaležen. Jacob Žajrar Škerjanc. Box 1. Liberty, Texas. (9-10—2 Kayon Brullant. Kajii on je bil eden izmeti obeh vojuikov, je za | kr-ž ^ cvet,ic ki ^ je dobi, 7a!RO vsa tukaiSnja slovenska in hr- lcxas- (J-1U— tre nt tek ,ol>stal vspr.čo Krka svojega zaveznika. Ta trenutek je za- j zadnJi SjKmiillj kakor tudi hvala; vatska društva, da se polnoštevil- S .. tlostoval za drugega itlijanca, ki je skočil z enim skokom preko pre-[za obilo vdeležbo pri pogrebu no vdeleže. Pri poročamo se pev-vIa.T,' * jia« a ter padel ua svojega nasprotnika, pri čemur je zaklical: jSrčna hvala vsem, kateri so mi skenni društvu "Danica" za vde * . ' Je ^ 1 . na' v°' — Antilopa zna skakati dalje! stali 115l strani v mojih muenih ležbo in sodelovanje. Radi po.: ^J« kmetova, i ro«m »nj. j»a«i;i ter i>adel na svojega nasprotnika, pri čemur je zaklical: - Antilopa zna skakati dalje! jst.ir, I1a stran| v mojih mučnih Bois-Rose jc ravno hotel ustreliti, a v tem boju moža proti mo-!urah ter mi pomagali za e2fi» bo-žn je bilo nemogoče vzeti Apača na piko in trem lovcem ni preostalo lezni, kakor tudi onim, ki so ga nič «lru?«*^a kot biti neme priče naporov obeh vojnikov, tla pahneta drug drugega v prepad. Ta boj ni trajal dolgo ter sc končal kot se je moral končati, namreč s tem, da sta oba vojnika padla -v vodo. (Dalje jatri.) TRUE UBITI IH SEDEM EA- Elektrika v službi dlooincev NJSNIH V BOJU Z DE8PEBA-! TOM. | Veliki zločinci zadnjih let se sv Men.je nad zvezdami! --poslužujejo pogosto elektrike pri Žalujoči ostali v Gary, Intl.: Fin« Bluff, Ark., 7. februarja.! svojih činov. Neki) Ana Kolarič, rojena Zadravec, sodelovanje. Kadi po manjkanja časa ni bilo mogoče vsa društva uradno obvestiti; za-| premrli k zadnjemu počitku. i to prosimo, naj to povabilo zado- Naj Ti bo lahka ameriška ženi-:stuje. Ija. nepozabni soprog in oče, po-| Začetek je ob pol 8. zvečer, čivaj v miru! Tvoj dtih pa bo ž:-j Za žensko društvo "Kraljica! I vel vedno meti nami v trajnem Majnika" Upominu in molitvah, kajti mil so 1 Mary Prisland, tajnica, j | prop, oče si bil, za nas si prav le-j (9-10—2) I po skrbel; za ves trud. trpljenje!---j imijo Bog Ti večno daj plačilo! izvedel, kje se nahaja MA-j JOŽEF GOKSIK od žene h rojake, če kdo ve za njen naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. Pred nedolgo s»* jc nahajala v Mollinauer, Pa. Johanna Pogachar, 421 East 35. St., New York. N. Y. PISMA IZ STABEOA KRAJA imajo v našem uradu sledeči: M«- t ni detektiv Lvnn! Mrs. Sam^11 miljo^arju Beuto-| .. . . - - . . , ,..:uu neki mlad gospod, ki mu je: So.tz in neki črnec so bili ubiti , , . . f, , . i . ....... .... i razlagal, kako dobro uemkuje U ^eUemi " \ Je »»lo ranjenih, ko!t?lektrika . revmatizmiL pokazal S« JC neki George \V ,ckS potem mu jc noy apar&t katere?a je bUi k<. je ustrelil Lynna in emca, za- Beutou ves vcsel> ker je tPpcl že; bankadiral v neki hiši ter več kot|dQlgo :.aStl Jla reVmatizmu. Poset-1 tn ure zadrževal od sebe poso, ob-; Ilik p0!rtavi Beutonu aparat na ra j stoječo iz več sto mož. i me. Sledil je električni udarec in očeta, mater, 2 brata in 1 sestro. soproga. Frane in Bogom'r, shiova. Teres ja Sitar, rojena Kolarič, sestri. Franc Sitar, svak. Janez, Jožef, Franc in Pavel, njeni brati. V starem kraju zapušča: Konečno jc padel pod krogi ja- j Benton s© je onesvestil. Zločinec ir:i množice, a šele potem, ko soijc ju »bral denar, ki ga je našel pri pri žgali hišo. i Beutonu, par tisočakov, ter nato Truplo ustreljenega so nato Izginil, vb kli po lncMlnih ulicah dečki in ■ odrasli. IT NOVO! — NOVO! ^K (9-10—2) TIJA PEROVŠRK. Doma je iz! Martinjaka. Svoječasno je bil v vasi Junce, pošta Št. Gregor; ^-elandu, Olno, na 1422 Last Ortenek. I*rosim cenjene roja-'00' _ ke, če kdo ve za njegov naslov, ALOJZIJA MIKL1C, omožena naj mi ga sporoči, za kar mu' SMITH, od svoje heere Antonije bom zelo hvaležen; če pa sam;"5 I>rage. bere ta oglas, naj se ini javi, ker ANA ,P0JE ^ Franjice Zbaš-mu imam zelo važne stvari spo-;n,k 12 C'abra- Svoječasno je bila ročiti iz starega kraja, iloj na-l"a 312 GraLatn Ave- Brooklyn, slov je: Anthony Jelene, 611 West 3. St., Leadville, Colo. j _2) jModere iz Gorice ter od brata in i svaka. JOHN GALIAN od Mijo Ceti- !N. Y. LOULS MODERC od Giovanni DCBRO ZASTRAŽENI EEC. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjant; vsem znancem, prijateljem in so-. pač I« h l nazaj j« daviti. o /a |»ot. roko dr*, ti pušuo pre.I seboj ter /, «b >no prijeti za jjrlo ttvojeya nasprotnika ter ;ra kol mrtvejra vr^i ua tla predse, to je bila za velikana M vat ircnutka Boia-ltose je i>otegiiil sajni vas« ter sakl eal z grmečim |U#m; - Na pomoč. P« j»e ! * < ib*-ncm pa .)«• težko kopito njegov«- puške sagrmelo na »rlavo tlri'trcga sovražnika, ki j«' padel ua tla. tla ue vstane uikda rvesč. Gr-mičevje |.M>leg nje^a seje razganilo in pred njim jc stal Pepe. Ta pes n<- 1m» več lajal. — jc rekel Pepe, ki se je sklonil nad ludijam-a ter mu prei.zal vrat. - Za božjo voljo, ti izgubljaš čas, — je rekel Kanadee. — Ali »Hm mogoče vujeu zadeti, ne da bi iibil? Pri i»4t be^slah «• namer I na enejra izmed bežečih Indijancev in Pep«- je storil i-t«» Oba >trcla stu padla isto«a>«no a brez uspeha. Apaci no ravno izginili /a grmičevjem. Ko sta oba razočarana lovea planila /a njimi, s«» planila tri črna telesa v vodo ter izginila pod debli ki Mi plavala v reki. Z vragom bi moralo iti, če se IkhIo od tam izmotali, — rekel IVpe, ki se je hotel tolažiti na ta na«"-:n. Naprej, tjakuj' — j*' vzkliknil Kanadee v trenutku, Lo ac jima j«- pri«lru/il (!«> f<*n>> tt-r j«' na nasprotnem bre«ru galopifala akupina indijanskih jezdeeev. — Tam nas potrebujejo. Par str* lov je bil«, še vedno čuti, a )>omešanih z bojnim krikom ki je skoro prexpil streljanje. - • Ali čuješ bojni krik tega neustrmaeneya mladega moža? I »a, — je odvrnil Pepe. — Tudi mi bomo dvignili svojega. — pa so vrgli, kot junaki starih časov, svoja imena v bojni me- Pazite na najnovejše ravnokar ■ dogotovljene prave, najglasnejše ZAMO- Columbia gramofone v tem llstn! rodni kom. da me je za vodno za-. V par dnevih bomo dali sliko v pustil moj soprog --List. Cena bo sauio jjs£!.i>0. JOHN OBERCH. Lexington, Ky.. ts. februarja.' Vsem onim. koji so od nas na- rmrl je dne 30. januarja 1920' 1 >; mcs >.• bo začela v Fayette so- kranjske plošče, naznanja jv starosti 31 let. Doma jc bil iz. n obravnava proti zamoreu :no* v 1>ar tlne"11 dobimo in vasi Allade vina. farsi Šmarje t a naj Y» 11 ia m u Roi-ketu ki jc one«-astil!takoj Pr^nciuo razpošiljati vsem. Dolenjskem. V Ameriki je bival it; usmrtil de^tletno Genovo Had-Po2drav 1,1 llvala VSem! Ji> let- ^ h[[ sa,nt> ^ nuiii. Sodišče straži tristo vojakov" ,VAX Vzrok s,»rti Je pljučnica. Po- IŠeem svoja dva prijatelja FRANKA BASA. podomače Kovačev, in JOŽEFA JAKSETlC, podomače Venclov iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za n ju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa i vtomatičnimi puškami. Oblasti • boje. da bi sc množica ne pola-zamorca t«*r ^a liučala. Ki: V ADA ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. ■ Tlsno, Nevada, 7. februarja. —. Z;« k on oda ja Nevade je danes v po cbni seji odobrila amendment k zvezni ustavi, tikajoč se ženske vo'ilnc pravice. V senatu je bil: >k;« p soglasen, v poslanski zbor-| n?< i pa je bil le en butelj proti! Id:: ti. Pozdrav in livala vsem! IVAN PAJK. 24 Ma iu St.. Conemaugh. Pa lkojni je b'1 jako priljubljen v tej (10-12—2) naselbini ter je pripadal k dvema ,----tukajšnjima društvoma, namreč Kad bi izvedel za moja prijatelja j k št. 3 Slov. Svoliodoiiiiseliic Pod-ANTONA liOŠTJANČIČ podo-|p«mie Zveze in k št. 59 Slov. Nar. | inače Doganov iz Gornjega Ze-i Podp. Jednote. mana in FRANKA STEFAN-' Na tem mestu se najiskrenejše ČIČ iz Male Bukovce, oba blizu zahvaljujem obema društvoma za Ilirske Bistrice. Prosim cenjene'krasne vence, kakor tudi za ob- na iz Petrinja na Hrvatskem. FRANK GABRENJA od Fran eiške Gabrenja iz Martinjaka. ANDREJ ŠTEFANlC otl svoje hčere Rcziko Krkovič iz Gornje Pcrušiee. FRANK ARH od svoje ličerc sama oglasita, ker poročati nji- jelice iu Gabrijele iz Ca bra ma imam nekaj važnega iz sta- j01fX KUD0LF ol Ivanke Ru-repra kraja. — John Poklar, dolf iz vasi Kavna. Svoječasno jo Box 741, Marquette, Mich. bival v Kich>Voodu, AV. Va., Camp (7-11-2) l50> - FRANK PETERNEL od svoje IŠČEM DOBRE DOGARJE. ! sestre Marije iz Poljan pri Cirk- Piacain visoke cene iu iionni najbolj , 51 !es v Texas. Napravite lalikO dva-! hLZI HRO} AT od svo.ie sestre krat toliko kot i>a tlagje v močvirjih,1 matere iz St. Vida. Svoječasno k«*r ne nlorete delati več dni po vsakem tležjtt. Moj les je ua visokem in nikdar priplavijen. Max Kleischer.258 Lewis St., Memphis. Tenn. L'lx VABILO na plesno in maškaradno vesel co, katero prirede slovenska dekleta rojake sirom Amerike, da mi ja- »^e in krasen sprevod, katerega vThomasu, W. Va., 17. febr. t. j. vijo nju naslov, za kar bom zelo>ta mu oba društva priredila. Pri-jna pustni večer v ^lirkent dvora-hvaležen; ako pa sama čitata ta srčna hvala tudi gospodu in go-jni_ vljudno vabi vse rojake* in oglas, naj se mi takoj oglasita.'^pej Mach^c za krasne šopke, ka-' ker m slini odpotovati v staro|kor tudi go«potlu Komp in gospo-domovino, zato rojakinje v tej okoliei, kakor tudi i tudi me de-prireditvi na _ _ imo, da nas strani ob njegovi bolezni in smrti;boste v obilnem številu posetili bi rad znal nju du Kukman. Lepa hvala tudi k]eta naslov. — Frank VičK-, Box otvin. ki so ranjskemu stali na, razpolago. 540, Sheffield, Pa. (10-11—2) pozor. rojaki! v okol ci Milwaukee, Wis. | 'Cdor ima naprotlaj par akrov ro-lovit ne zemlje blizo tovarn, »o-J !«• n cerkve, naj oglasi v tem li-»;ti*. da se domenimo. je bila ua 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio. LUKA J AM NEK Alt od svojega brata iz Rožne doline. Bil jc pri vojakih pod imenom Jeuinger v Nogales, Ariz. ANTON ZORMAN, ki je bil v Mammoth, CaL, od brata Zoruia-na iz Ro« v Istri. JOŽEF MEGLIC', mizar, ki jc delal v I»rooklynu. N. Y., od svoje žene Ivane Ivane-Meglic iz Ljubljane. URBAN STRAŽl&AR od Helene Stražlšar iz Škufce. j IGNACIJ MASTEN od Ane Masten iz vasi Središče na Štajer- tei — Orel Snežnih i'ora, — je zakri«-al Bois-Rose s strašnim gla-aom. — ■ , — Oponašale«*, - je tulil Pepe, ki je skušal pri leni oponašati pti-a, kojfjra ime je bil dobil radi svojega ostrega jezika. Edinole Gavferos ni dvignil svojega bojnega krika ter ni instil »vojega strašnega imu ''Krvava glava ". Ubogi gamhusino je ves preplašen zaetil to tulenje, ki ga je spominjalo na izgub«« svojih las ttr na strašni strah, katerega je prestal takrat. Sele počasi s? pri-! vatli človek na ogenj tepa moža proti možu. !«»» Drugi plasovi ponavljali ta imena, dočim so šli trije lovci;«"' —i b:čka pri kokoših in pu-krQorj NA CjO, Oba sta doma iz obči- za vedno v Gospodu zaspala nje-pe ne bo manjkalo. Najlepša ma-. jqžEF ŽAGAR od svoje sestre »e llrenovice na Notranjskem. »ova ikarfl dobi tudi nagrado. Začetek Ivane Žagar iz Iške vasi pri Stu- Prosim cenjene rojake, ako ka-i .rf*^ HOOTVAE, ob 6. uri zvečer. Vstopnina za dencu In o«l očeta Jožefa ŽaKar. teri ve za njun naslov, da mi ga sT/,ra ^ let» |oma 12 vasi Mlade-.moške 50r. za ženske 25<. Na ve-IKRAXCE ŽUN od svoje družine, naznani, ali naj se pa sama ja-,™* Ta™ ^niarjeta na Dolenj-jSelo svidenje 17. febr.! Odbor. Štefana gora št. 5. pošta Cerklje vita na spodnji naslov. Prvemu ^^" .Bo,ohala ' .4 (9-10-2) pri Kranju, Jugoslavia. V pismu žmam poročati nekaj iz starega| vodenici. Tu v Ameriki zapora|- kraja in se nahaja nekje v ^va brata, eno sestro m vw sorod- (J^ ^ ggg Westmoreland. Pa. — Alovsius n Uv' kakor tudl »o- j je več važnih novic, (5&SSJ 1 nemudoma oglasi. zato naj se Debeve, Box 32, Dodson, Md. (1011—2) proga. Tudi tu izrekam najprisrč-nejšo zahvalo gospej A. Machek ^^______;7H krasen šopek, kakor tudi vsem, Rad bi izvedel za mojo sestro kateri rajnico k sad- MARV RENKO. Pred enim le- n*emu Po^tk«-tom se je nahajala v Clevelan- Vaina- kl 8ta .nas MP08tril' Pa du, Ohio, sedaj pa ne vem, kje kll,V,no: Na »vrenje nad zvez-sc nahaja. Prosim cenjene roja-:dami- ke, da jo opozore na ta oglas. , Joseph.no Oberch, soproga. jjrna druir od drngeg* komaj sest čevljev. Vse jc kazalo, da sta se oba bregova nekoč držala skupaj, da pa je moral kak potres napraviti razpoko in da je reka preje tekla sko- gi podzeiifljttki kanal. , To .»«• b 1« ožtna. Lun« jr živahno osvetljevala višek obeh strmi li breirov in aovotloili wo lahko videli, kaj se godi na tem obokn, ki > bil raztrgan kot tla je zidar pttzabil vdelati zadnji kamen (10-11—2) NAPRODAJ JE KOVAČIJA Reka je bila na tem mesto stisnjena med dva bregova, ki *ta sej*'— v^eli, na i sc oglasi na: John da ^ mi oglasi na sledeči tia- Jo^Dhnm. 10 vihala nekako štirideset čevljev nad površino vode ter bila od,-|w U.. IH« 72._ Brooksville. Fla. S^M* S lSf7u£ /jn ji_.ov Ivanka, 3 leta. otroci. _____Dc Pue. 111.. 6. februarja 1930. Box 371. z vsem orodjem in dvanajstimi Hojakc v italjanskeni ujetn:itvu rsr'*t«rrstiilmi stroji. Obratuje se 7. »-'»Vtrtko. Zaslužek dober. Kn-t>' ;i lahko dva v kompaniji v pri-^ff^S^^ffB . . -ia mestu v Penitsvlvaniji. To. kar se je dogujalo pred očmi obeh lovcev, se je vršilo tako ^ ^ ^ zawdi odhoda v stari ro. da so m o? I i lovi le z tK-m« slediti dogodkom. Na eni stran* Katerega veaeli ima priliko strganega oboka r skušal neki vojnik preskočiti prostor rud kvpiti po 2a pojasnila «e je obrniti na: Kovačija, Glas je zakričal Kanadee, ki je a Pepe torn X.troda. 82 Cortlandt St- New — Prepusti stvar nreiu. Tukaj sem! York, N. Y. <1(K12—2)t pros m. da mi poročajo, če kdo _ ve za mojega brata MELUIOR ~~~ GROŠELJ. Doiua je iz Doba in R: d bi l»o poklicu mesar. Ujet je bil RIT. meseca oktobra 1918 m od takrat ne vemo nič za njega. Ce pa sani čita. me bo pa še naj-l»olj veselilo, če mi pSe. — Johanna Medved. 421 East 15. St., New York, N. V. U. S. America. izvedel za JOHNA NE-Doma je izpod Slevniee pri Cerknici. Od njegov'b staršev imam pismo iz stare domovine. zato naj se oglasi na naslov : John Otoničar. Box 728, Ricliwood. W. Va. (10-11—2) DOCTOR LORENZ COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK \ Spec i j al 1st moških bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnjo v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moc in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moški t bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja ukrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit* čim preje. Jaz ozdravim nrtru»l|«n« kri. masulj« In IIm oo tdwu. bolmi v grlu, padanj« la«, boMint v koatah. at ar« ran«. Sivina bolaznt, eatato«loat. boinnr v mahurlu. Mcah, Jatrah In lalodcu. rmanico. r*vmatlls«m. katar, zlato tllCb naduha Itd. Uradna ur« m: V pond«lJ«k. arvdatt in oatklh od »■ ur« zlutraj 0« fc, oaooldna. v torkin. tankih in aobotah od «. ur« zjutraj d« a. . ur« zv«č«r. OS n«d«l)ah pa d« C. ur« oiooldn«. OO POtTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NI POZABITE IM« IN NASLOV. Dr. LORENZ §4I Fcbb Ave PHTSBURGH, FA. NskaHrl drue> zdravniki rabi J« tolmač«, d« vat-j-azumajo. Ju znam hrvatak« So Is atarapa kraja, uto va« laija zdravim, ta