Poštnina plačana v gotovinl Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. ,/,/ Naročnina znaša uiesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL Cefie, petek 1. septembra 1939 Štev. 36. Med dežefo in mestom Celje, 1. septembra. Cudo čudovito: na vseh shodih go- vorijo, da bo prinesla izboljšanje prilik politična in gospodarska samouprava, če greš pa po deželi, čuješ same pritožbe proti samoupravnim davkom, banovin- skim in občinskim, medtem ko povsod priznavajo, da so državni davki upravi- čeni. IX A-*-^ -v- ¦-—•¦.,, -.--¦•¦ . .^^-v ^d^te t$fc&* $gw» •••*» "^ SW® P?^ *«••»<»— •—; "¦•-*> -^cs«"«1 ^**^ .—*u. -*a To se bo moralo nekako urediti, kajti kričeče nesoglasje bo ved- no znova vzbujalo nevoljo, nezadovolj- stvo je pa največji sovražnik države. Cisto enako je z občinami. ki so zo- pet država v državi, kar se tiče obdav- čitve. Kaka razlika tostran in onstran meje v davčnih predpisih, ko pa je sicer življenje čisto enako! Napačno je, da morajo nove občine plačevati obveznosti starih, nepravilno, če so se nove občine okoristile s premoženjem starih. To vse kali lepo in mirno sožitje, povzroča nove pretresljaje, nove pobude za zopetne preureditve občinskih mej. Pri tern pa še dragi aparat sedanjih obcin napram cenenemu izpred vojne. Ljudjc ne uvi- dijo, da mora dobiti »občinski mož«, Če gre gledat celo spotoma kako brv, za to pot svojih 5 kovačev, kajti zakaj se da voliti, če mu ni za čast, marveč le za denar? Dovolj je takih, ki bi oprav- Ijali vaaj v svoji občini občinske posle brezplačno, kakor je to bilo nekoč. Tako pa plačaj in placaj; odkod vzameš, te nihče ne vpraša. Težko je življenje na kmetih in ni mogoče zameriti, če je toliko nezado- voljstva povsod. Mnogo je takega, ki bi ga ne bilo treba, če bi bilo malo več obzira tudi za naše podeželje, kar bi šlo včasih kar brez stroškov in brez žrtev s samo dobro voljo. Vzemimo samo primer nedeljskih vo- znih kart na železnici: Ugodnost traja od sobote opoldne do ponedeljka opol- dne, vendar tako, da moraš vmes upo- rabljati nedeljo. Krasna uredba za one, ki hočejo na deželo bodisi na oddih ali tudi po opravkih, kajti na deželi lahko meščan tudi v nedeljo vse opravi, skle- ne kupčije, nakupi živila, se dogovori, skratka, menda ni posla, ki bi ga ne mogel opraviti tudi v nedeljo. In na- sprotno: tudi deželan se lahko pelje z nedeljsko karto v mesto, a kaj opravi: uradi so zaprti, trgovine zaprte. Zijala lahko gre prodajat po mestu, denar za- pravljat, če ga ima... Ali bi se ne dalo urediti, da bi bilo vsem pomagano, ce že res mora biti ugodnost omejena na 48 ur: v nedeljo in ponedeljek, da si pomagata mesto in dežela, ker tako zahteva kmetijski sestav našega prebi- valstva. Vedno poudarjamo 80-odstotno veči- no kmetijskega prebivalstva, zanj pa se ne stori nie: industrije vseh vrst so zaščitene, da mora kmet izdelke še dražje kupovati, od tega, kar sam pri- dela, mora pa takoj plačati davek in si ne sme še z lastnim pridelkom poma- gati, kakor ve in zna. Vino je pridelek, kakor vsak drug, le težji in zato dražji. Pa mora kmet odrajtati trošarino, če p-a sme sploh prodajati s težkimi ome- jitvami. Nikjer zaščite in pomoči: pač, pri pšenici, ki ji je določena cena nad pariteto svetovnega trga, da si poma- gajo tisti, ki so zaradi izredne rodovit- nosti zemlje itak v zelo dobrem polo- žaju, v Vojvodini, povsod drugod pa plačujejo pšenico dražje nego je treba in še vračajo razliko državi v obliki dav- kov, da jih stane pšenica dvakrat več. Kmet, nikamor ne more s svojim blagom: račun in umno kmetovanje mu pravita, da je njegov obrat pasiven, da vsaj za svoje delo ne sme zahtevati ti- stega zaslužka, kakor ga ima najskrom- nejši industrijski delavec, pri tem pa mora biti kmet: kemik, da ume svoje poljedelstvo, zdravnik, da ume svojo živinorejo, trgovec, da more sploh priti do denarja, pa še pravnik, da se spozna na celo ploho predpisov, ki se ga tičejo, poleg pa äe vremenoslovec, sadjar, kle- tar ... skratka, vse bi moral vedeti pri delu, ki se mu najslabše izplača. Kaj čuda, da ljudje beže z grude, samo da leže v postelji in jim ni treba po smrd- ljivih hlevih in paziti na živino, da jim ni treba v solncu in dežju delati po zemlji, da jim ni treba prenašati pri- peke in mraza brez zaščite zunaj hiše in slabo oblečenim. Poglejmo v banovinski in državni pro- račun: koliko davkov gre za to ubogo kmetijstvo, koliko mora to kmetijstvo plačati že samo za sebe! In ni haska, kajti teh nekaj kmetijskih šol, tch ne- kaj vzornih posestev, ki sama dokazu- jejo pasivnost kmetske posesti, pač ni- so s temi žrtvami v nikakem razmerju. In vendar ni treba, da je vse pasivno: trta, koruza, pšenica, govedoreja, živino- reja, ko je treba uvažati toliko in toli- ko rastlin iz inozemstva za drag denar! Ali bi ne mogli strokovnjaki določiti za posamezne občine posebnih zelišč, ki jih v dobi nekaj let zajamčcno odkupi ba- novina, ako bi bil poskus sicer pretve- gan in morda združen z začetno izgubo ? Pomislimo na razna zdravilna zelišca, ki jih uvažamo, a bi jih prav lahko go- jili doma. Seveda bi ne bilo prav, če bi se zopet kar vsa banovina zagnala v isto kulturo, treba je razdelitve po okrajih ali celo po občinah ali le po poskusnih posestvih. Saj je takih zelišč, ki jih uvažamo za drage denarje in bi jih mogli pridelati doma toliko, da se bo mogel z njimi pečati, kdor koli bo hotel, seveda začeti in riskirati mora le banovina s skupno pomoejo. S skupno pomoejo je mogoče blažiti razne nesreče, vremenske in1 druge: za- varovalnine privatnih zavarovalnih bank so često previsoke, zavarovanja proti nesreči pri živini še pa sploh ni. Celo ozdravljenje je predrago in bi ne bilo pri dobri volji tako nemogoče tudi tega uspešnejše urediti. Zakaj pridejo svinje cepit šele po naročilu in na stroš- ke posameznikov, ko opravljajo to dr- žavni odn.sno banovinski organi? Naj bo tako cepljenje obligatno in brezplač- no, pa bo manj nesreč in manjša izguba narodnega premoženja. Seveda nekate- rim bi tak posel ne šel v račun, ker se jim hoče posebnih honorarjev brez ozira na mizerijo in nesrečo, ki je za kmetij- stvo s tem v zvezi. Ce mora biti cepljen otrok, zakaj bi ne bila cepljena še živina ? In pri tej mizeriji zahtevajo še mesta, da jih kmetijstvo podpira: saj ne smeš skoraj ničesar peljati v mesto, da bi ne plačal uvoznine. Nevidne šrange ločijo mesto od dežele, posebni tajni organi so na preži, da se ne izmuzneš plačilu. Zadovoljen si lahko, če te ne kaznujejo še s posebno vlogo. In zakaj? Zato, ker pripelješ v mesto svoj pridelek na pro- daj, ker od tega živiš, od tega dobiš denar, ki ga itak potrošiš zopet v mestu. Tako, da si zopet udarjen dvakrat, ko plačaš uvoznino zase in še za trgovca, ki je v srečnem položaju, da lahko svo- je stroške prevali na ceno robe in na kupca. Pa debatirajo, ali redi dežela mesto ali mesto deželo, in ne pridejo do zaključkov, kajti medsebojna pove- zanost je taka, da se ne da več ločiti, in vendar mora plačati deželan, če hoče v mesto, uvoznino, ko hoče pa nakup- ljeno peljati iz mesta, mu ne delajo ovir, da je le pustil denar v mestu. Za tako podpiranje mesta po deželi pa se najdejo še paragrafi, da kmeta kaznujejo. V poletnih mesecih, ko ima živina pašo in zato mnogo mleka, sme mestna gospoda kmetu mleko kar čez noč odpovedati, da ga je na trgu kar odveč in se kvari v izgubo prodajalcev. Ce bo pa tam pred božičem ali veliko nočjo hotel kmetič nekoliko poravnati to svojo izgubo in zahteval pol dinarja več za mleko, bo takoj policija in- tervenirala v korist meščanov. Ali ni potem upravičeno kmet nekako sovra- žen meščanu, ko vidi, da je mestu vse dovoljeno, podeželju pa vse naloženo, ko ne najde nikjer tiste pravice, ki bi jo zahtevala že enakopravnost, kaj šele toli hvalisano podpiranje kmečkega sta- nu, tega — baje — temelja naše države ? S—-. Šesti September dan, saj je mladi, iskreno ljubljeni kralj prva in največja nada, up in ponos nas vseh. Mladi kralj se skrbno in temeljito pripravlja na odgovornosti polno dobo, ko bo prevzel in vodil vladarske posle. Narod spremlja krepki telesni in dušev- ni razvoj mladega vladarja s stalno pozornostjo, velikim zanimanjem in najtoplejšimi željami. Zlasti sedaj, ko se zbirajo po svetu temni oblaki in ko smo začeli urejevati našo državo v bratskem sporazumu, da jo preustrojimo po svojih najboljših močeh, da bo zmožna popolnega razma- ha in napredka, ki jo bo povedel v ve- liko bodočnost, hite vse naše misli še bolj kakor kdaj koli k njemu, ki je sim- bol veličine in sijajne bodočnosti svo- bodne in nepremagljive kraljevine Jugo- slavije. Najtoplejšo ljubezeni bomo zno- va poklonili mlademu vladarju za nje- gov rojstni dan z vročimi željami za nje- govo zdravje, srečo in nadaljnji razvoj v blagor vsega našega naroda. Zivel kralj Peter II.! Zivcl vzvišeni kraljevski dom! Živela kraljevina Jugoslavija! V sredo bo dopolnil Nj. Vel. kralj Peter n. šesnajsto leto svojega življe- nja. Cez dve leti bo mladi vladar zasedel prestol svojih slavnih prednikov in pre- vzel krmilo Jugoslavije v svoje roke. Ves narod čaka z veseljem na ta veliki Usodni dnevi Evtope Gdansk proglašen za sestav ni del Nemcije - Sovraž- nosti med Nemcijo In Poljsko so se ie prliele Zaradi spora med Nemčijo in Poljsko glede Gdanska in poljskega koridorja sc je položaj v Evropi v zadnjih dneh sil- no poostril. Poljska slej ko prej odloč- no odklanja zahtevo Nemčije, da ji naj Poljska prepusti Gdansk in poljski ko- ridor, t. j. svoj edini dohod k morju. Milijoni vojakov so pod orožjem v Polj- ski, Nemčiji, Angliji, Franciji in Italiji. Prav tako so mobilizirale več letnikov Holandska, Belgija, Svedska, Norveška, Rumunija, Svica, Madžarska in Litva. Ker je nemška vojska zasedla Slovaško in slovaško mejo proti Poljski, je Polj- ska v sredo odredila splošno mobiliza- cijo. Evropa izgleda kakor na predvečer velike vojne. Anglija in Francija sta čvrsto odločeni, da priskočita v prime- ru napada Nemčije na Poljsko takoj z vsemi silami Poljski na pomoč. Belgijski kralj, holandska kraljica in papež so poslali neposredno prizadetim evrop- skim vladam mirovne apele, ki pa niso pokazali vidnih uspehov. Nemčija je uvedla posebne nakaznice za vse pre- bivalstvo, s katerimi se dobe najvažnej- ša živila, obleka in obutev samo v ome- jenih količinah. Nemška vlada je v četrtek zvečer ob- javila razvoj dosedanjih pogajanj z An- glijo in' Poljsko ter pogoje, pod katerimi b pristala na sklenitev sporazuma s Poljako. Nemčija je zahtevala takojšnjo aneksijo Gdanska in plebiscit v polj- skem koridorju. Poljska se o teh pogo- jih na pqziv ni izjavila, s čimer smatra Nemčija, da je njene pogoje odklonila. Davi je poslal pokrajinski vodja Forster v Gdansku brzojavko kancelar- ju Hitlerju, v kateri ga obvešča, da je ustava Gdanska ukinjena in da je pro- glašena priključitev Gdanska Ncmčiji. Hitler je vzel to odločitev brzojavno na znanje. Danes ob 10. se je sestal nemški dr- žavni zbor. Kancelar Hitler je v svojem j govoru razložil svojo odločitev za reši- tev spora s Poljsko z orožjem. Izjavil je, da pojde na fronto. Za primer, da bi v vojni padel, je določil za svojega nasled- nika maršala Göringa, če bi tudi ta pa- del, pa svojega namestnika Hessa. V Od 2.-1l.septembra Ljubljanski velesejem Velika kmetijska razstava (semenogojstvo, zclenjad, sadje. evetje, Cc- belc in med, mleko in mleCnl prolzvodi, vino, koze, ovce, perutnino, kunci, golobi.ribe, gobe, zdravilna zelišSa, kmelijski stroji). Gospodinj- ska razstava, akvarijl, lndustrija, obit. Lepo zabaviSCe — velik variete Tekma harmonikarjev 10. septembra Nagradno yrebanje. — Stevilna lepa darila za obiskovalec velesejma. Polovlčna voznina na železnicah. primeru, da bi tudi ta padel, naj nemški narod sam izvoli naslednDca. Sovražnosti med Nemčijo in Poljsko so se začele danes okrog 9. dopoldne. Politika Kdo vse ima zasluge za sporazum? Po »Delavski politiki« posnemamo: Sedaj, ko je sklenjen sporazum, se oglašajo ljudje, ki so zadnja štiri leta vztrajno delali na tem, da pokopljejo sporazum, in> si laste zasluge, da je do njega prišlo. Ob decembrskih volitvah so grmeli proti dr. Mačku. Dr. Stojadi- novič je v Ljubljani javno grozil: »Kdor izmed državnih nameščencev bo glaso- val proti vladi, zanj ni mesta v državni službi!« Za te besede je žel viharno odo- bravanje izvestnega dela zborovalcev. Kdo ima torej zasluge za sporazum? Zasluge za sporazum In to nesporne zasluge ima vsch tistih 1,500.000 volil- cev, ki so dne 11. decembra 1938 kljub terorju in šikanam ter preganjanju od- dali svoj glas za dr. Mačka, tako da so odgovorni faktorji videli, da ne morejo prepustiti vodstva države šarlatanom, ki se bore proti takemu pokretu, am- pak da je potrebno takemu gibanju utreti pot na vodstvo države. Ko je to spoznanje zmagalo zgoraj, so ga morali sprejeti tudi tisti, ki so se mu upirali. Preganjanl morajo dobiti zadošcenje »Hrvatski dnevnik« je objavil, da mo- ra po vstopu Hrvatov v vlado zadeti korupcijo smrten udarec. Pričeti se mo- Stran 2 »NOVA DOBA« 1. IX. 1939 Stov. 36. fporaziffii in nova vlada Razpust narodne skupščsne in senata — Ustanovitev avlonomne banovine Hrvatske — Predvidena je tudi nova feriforiafna uredilev osfafe države Pooblastilo za nove politicise zakone — Dr. Mačefc - podpredsednik vlade ~ Dr. Šubašič - ban nove banovine Hrvatske Kraljevski namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. v soboto 26. avgusta sprejeli ostavko vlade Dragiše Cvetkovica in imenovali novo vlado pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča. Ime- novani so: za predsednika vlade Dragi- ša Cvetkovič, predsednik vlade n. r., za podpredsednika ministrskega sveta dr. Vladko Maček, odvetnik v Zagrebu, za pravosodnega ministra dr. Lazar Mar- kovič, minister v p., za ministra prosve- te Božidar Maksimovič, minister v p., za ministra za zgradbe dr. Miha Krek, mi- nister n. r., za ministra za šume in rud- nike dr. Džafer Kulenovič, minister n. r., za ministra za telesno vzgojo naruaa Jevrem Tomič, minister n. r., za promet- nega ministra inž. Nikola Beslič, mini- ster n. r., za ministra za zunanje zade- ve dr. Aleksander Cincar-Markovic, mi- nister n. r., za ministra vojskc in mor- narice Milan Nedic, armijski general, za ministra za pošte, telegraf in tele- son dr. Josip Torbar, odvetnik v Zagre- bu, za finančnega ministra dr. Juraj Su- tej, odvetnik v Sarajevu, za ministra brez portfelja dr. Bariša Smoljan, od- vetnik iz Zagreba, za ministra za trgo- vino in industrijo dr. Ivan Andres, od- vetnik v Zagrebu, za ministra za social- no politiko in narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič, odvetnik v Za- grebu, za kmetijskega ministra dr. Branko Cubrilovič, za ministra brez portfelja dr. Mihajlo Konstantinovič, univ. prof, v Beogradu, za ministra za notranje zadeve Stanoje Mihaldžič, po- močnik bana savske banovine. V smislu doseženega sporazuma sta bila 26. avgusta razpuščena narodna skupščina in senat. Isti dan so kraljev- ski namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. predpisali uredbo o ustanovit- vi banovine Hrvatske, ki obsega doseda- njo savsko in primorsko banovino ter sreze Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gra- dačac, Dervento, Travnik in Fojnico. Sedež banovine je v Zagrebu. V pristoj- nost banovine Hrvatske se prenesejo po- sli kmetijstva, trgovine, industrije, sum in rudnikov, javnih del, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje upra- ve. S posebnim ukazom je predvideno, da se izvrši nova teritorialna ureditev ostale države in da dobijo nove edinioe enak delokrog kakor banovina Hrvat- ska. Za bana nove banovine Hrvatske je bil imenovan narodni poslanec dr. Ivan Subašič, za podbana pa univ. prof, dr. Ivo Krbek. Banovina Hrvatska obse- ga 66.323 km- in ima okrog 4,500.000 prebivalcev. Kraljevski namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. tudi predpisali uredbo o političnih zakonih, s katero se ukinja zakon o volitvah narodnih po- slancev z dne 10. septembra 1931 z vse- mi svojimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter se pooblašča ministr- ski svet, da izda uredbo z zakonsko mo- čjo o volitvah narodnih poslancev za na- rodno skupščino. Obenem se poblašča ministrski svet, da z uredbami z za- konsko močjo spremeni zakon o tisku, zakon o združevanjih, zborovanjih in dogovorih, kakor tudi ostale politične zakone. V novi vladi je od 18 ministrov 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 Slovenec in 1 mu- sliman. Sedem ministrov je iz Srbije, 5 iz Hrvatske, 3 iz Bosne, po 1 pa iz Vojvodine, Hercegovine in Slovenije. Predsednik vlade in štirje resorni mini- stri pripadajo JRZ, podpredsednik vla- de, «tirje resorni ministri in en mini- ster brez portfelja so zastopniki HSS odnosno KDK, trije ministri so iz dru- gih političnih skupin, štirje pa so poli- tično neopredeljeni. ra doba temeljitih reparacij in morajo dobiti zadoščenje vsi, ki so bili prega- njani zaradi svoje vere v zmago pravice. Reviiina bivših borcev Zagrebška »Nova riječ« poroča, da je pri proslavi 25-letnice bitke na Ceru padlo v oči zlasti bedno stanje slabo oblečenih bivših borcev kmetov in dru- gih mladih ljudi, ki so na svojih hrbtih ter s svojim velikim idealizmom in po- žrtvovalnostjo ponesli zmago v tej veli- ki borbi. Beda teh ljudi se je očitovala še bolj v tem, da je bilo pri proslavi tudi več sto najbolj luksuznih avtomo- bilov, s rLaterimi so se bili pripeljali Beograjčani na Cer. Ob tej priliki je vojaški ataše neke tuje bogate države dejal, da v njegovi državi ni mogoče vi- deti na enem mestu tako velikega števi- la luksuznih avtomobilov. 20.000 vagonov izdelkov ieleznine uvažamo letno v našo državo. To pred- stavlja zaposlitcv 100.000 delavcev v dr- Žavah, iz katerih uvažamo. Naši ljudje, doma brez zadostne zaposlitve, pa be- gajo v svet za bednim zaslužkom in igrajo vlogo modernih sužnjev. Domače vests Pouina izleta iz Celia Dnc 17. septembra v kozjanski pragozd Junijskega izleta v kozjanski pragozd se nekaj priglašencev ni moglo udele- žiti, ker more voziti zaradi ozkih cest le manjši avtobus. Priglasilo pa se je še nekaj novih izletnikov, tako da je neoddanih le še nekaj mest. Vabimo, da se še priglase novi. Izlet bo preko Jur- kloštra, Planine, Pilštanja, Kozjega, Podsrede, Sv. Petra, Podčetrtka in Smarja. Voznina znaša 45 din za oscbo. Obed bo v Lesičnem. Dne 24. septembra v Slovenskc gorice in Prekmiirje Da ustrežemo pogosto izraženi želji, prijpravljamo izlet, ki bi vodil preko Rogaške Slatine, Ptujske gore, Ptuja, Ljutomera, Murske Sobote, Radencev, Sv. Trojice, St. Lenarta in Maribora, ako 3e prijavi dovolj izletnikov. Voznina bi znašala za osebo 60 din. Prijavite se in voznino založiti je treba za oba izleta čimprej pri »Putniku« v Celju. — Vpisovanje v enoletno državno pri- znano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti —, Ljub- ljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne osebno ali pismeno. Solska izvestja in novi ilustri- rani prospekti brezplačno na razpolago. Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edin- stvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti. Učenci uživajo iste pravice kot na drž. trgovskih šolah tako glede rodbinskih doklad kakor tudi dijaških železniških kart. Izpričevalo velja kot dokaz sposob- nosti za raznovrstne pisarniške službe in posebej tudi kot dokaz polne učne dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Solnina zmerna! Pišite po prospekt! Sprejemajo se učenci(nke) z malo maturo in posebej tudi z nižjo predizobrazbo. Starše, ki nameravajo šolati svoje otroke na trgovskih solan, o]M)zarjamo na ta najstarejši naš zavod, ki ga obiskuje vsako leto veliko število učencev(nk) iz Štajerskc, zlasti iz Celja in okolice. — Vpisovanje v zasebno dvorazredno trgovsko šolo Združbe trgovcev v Mur- ski Soboti. Ministrstvo trgovine in indu- strije je dalo na podlagi § 8. zakona o srednjih šolah dovoljenje, da se otvori v Murski Soboti zasebna dvorazredna trgovska sola s pravico javnosti. To za- sebno šolo vzdržuje Združba trgovcev v Murski Soboti in jo upravlja poseben šolski odbor. Vpisovanje v I. razred bo 4., 5. in 7. A. :"., vsakokrat od 9. do 12. dopo''"1:-1'' v ^:i:.t.ni Združenja trgov- cev v Murski Soboti, Trgovski dom. Sprejemajo se učenci in ucenke, ki so dovršili 4 razrede srednje sole z nižjim tečajnim izpitom oziroma 4 razrede me- ščanske sole z završnim izpitom. Učenci ali učenke, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali njej podobne sole v ino- zemstvu, se smejo vpisati v I. razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predme- tov, katerih se niso učili, ali katerih so se učili v manjšem obsegu, po direktor- jevem predlogu in po odobritvi kr. ban- ske uprave. Vpisnina znaša 100 din in mora biti položena na dan vpisa. Solni- na znaša prvo leto 2250 din in se lahko odplača v tromesečnih obrokih. Mesečno odplačevanje šolnine (225 din) dovoli šolski odbor samo v izjemnih primerih na podlagi zadevne prošnje. Liubliana v ieseni Ka§ bo nudil letošnji Ijubljanski jesenski veiesejem? Ob poletni vročini, ko je vladalo splošno mrtvilo, je na velesejmu v Ljub- ljani delalo in ustvarjalo mnogo prid- nih rok ter pripravljalo jesenski veie- sejem, ki bo otvorjen v soboto 2. t. m. Ta prireditev bo imela dva dela: in- dustrijo in obrt ter kmetijstvo. Znan je izrek »Kmet bogat — vsak bogat«. Po stanju kmetijstva se ravna v pre- težni meri tudi stanje trgovine, obrti in industrije. Eno izpopolnjuje drugo. Velika kmetijska razstava bo razdeljena v več oddelkov. Semenogojski oddelek bo pokazal, katera semena in poljedel- ske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. To je za našega kmeta zelo važno, če hočemo imeti v bodoče boljši pridelek. Zelenjadni odde- lek bo navajal, kako vzgajati zelenjad- na semena, kako je treba zelenjad pra- vilno gojiti, pokazal bo vrste zelenjadi in zelenjadno hrano, modele šolskih vrtov, kakšni naj bodo zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah, pomen zelenjadi v tujskem prometu. V sadjarskem od- delku bodo na ogled vsa sadna plemena in vrste, ki pridejo za nas v poštev, da- lje vse priprave za domačo uporabo sadja in podčrtana bo važnost sodob- ne kmečke uporabe sadja, zlasti suše- nja. Vrt je zdravje družine, gojitev cvetja plemeniti značaj — to bo vodilna misel vrtnarske oziroma razstave cvet- ja. Cebelarstvo kot »poezija kmetij- stva« je pri nas izredno razširjeno in staroslavno. Pa tudi tu je treba napre- dovati, zastoj bi pomenil nazadovanje. Cebelarski oddelek bo posvečen napred- ku našega čebelarstva. Mlekarski odde- lek bo med največjimi in bo podal mno- go pobud za napredek v kakovosti naših mlečnih izdelkov. Vinarske razstave se bo udeležilo mnogo vinogradnikov iz vseh pokrajin Slovenije. Razstavljena bodo sama pristna, nerezana in tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in nakup. Razstava ma- lih živali bo prirejena v doslej še nedo- seženem obsegu in bo prva banovinska. Namen ji je, še bolj povzdigniti rejo malih domačih živali, predvsem ovac, koz, perutnine, golobov in kuncev. Ri- barski oddelek bo prikazal gospodarsko važnost in stanje našega ribarstva ter navajal na smotrno izkoriščanje vode in ribnikov. V velikih kasonih in akva- rijih bodo na ogled vse glavne vrste na- ših rib. Prvič v Jugoslaviji bo prireje- na razstava gob. Napoti naj naše ljud- stvo k še pridnejšemu nabiranju gob ter mu tako poveča vir dohodkov. Ker jc gobarstvo zelo važna panoga našega gospodarstva, bo ta razstava velikega pomena. Slovenija je na samorodnih zdravilnih zeliščih zelo bogata. Zal, da nabiranje teh zelišč pri nas še ni prav organizirano. Razstava bo podala smer- nice in praktična navodila. Na veliki razstavi kmetijskih strojev in orodja bo našel kmetovalec vse, kar mu more pri delu koristiti. Razstava cvetja bo izpo- polnjena z mično razslavo akvarijev in eksotičnih rihic. Drugi del sejmišča pa bo zavzela razstava industrijskih in obrtnih izdel- kov. Tekmovanje harmonikarjev za jugo- slovensko prvenstvo 1939-40 bo v nede- ljo 10. t. m. Na zabavišču bo prirejen tudi variete z izbranim programom. Ku- poni vstopnic bodo tudi tokrat žrebani za nagradna darila obiskovalcem. Zre- banje bo 11. t. m. Obiskovalci imajo na žcleznici brezplačen povratek. Kino METROPOL Celje Danes 1. septembra zadnjikrat JUNAKI SSBIRIJE (Sibirija 1918) Vest, da je Poljska osvobojena, prodre do koč sibirskih ujetnikov. Mladeniči se stavijo na razpolago domovini, osnujc se slavna »sibirska legija«. Film je v poljskem jeziku! Glavne vloge: Junosza Stempovski, Adam Brodisz, Kristina Ankvič. Ne zamudite ogled tega filma!! 2., 3. in 4. sept. Melodija ljubezni Prekrasne melodije, originalna vsebina »madžarskega slavčka« Vam nudi dve uri prijetnega oddiha. Gita Älpar, najslavnejša subretka in njen partner Neil Hamilton, idol londonske publike. Celiemokolica Proslava kraliewega roistnega dne v Celju Celje bo letos zelo svečano proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. V torek 5. t. m. ob 20.30 se bo za- čela v Mestnem gledališcu slavnostna •akademija Sokolskega društva Celja I. V sredo 6. t. m. ob 6. zjutraj bo po mestu budnica vojaške godbe. Ob 8. bo služba božja v opatijski cerkvi, ob pol 9. pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Ob pokanju topičev na Miklavškem hribu se bo pri- čel ob 9.30 vojaški defile pred mestnim poglavarstvom. Ob 10. bo istotam slav- nostno zborovanje, ki se ga bodo udele- žili zastopniki oblastev in uradov, druš- tva in korporacije, sole in ostalo občin- stvo. Najprej bo godba zaigrala držav- no himno. Sledil bo govor župana. Nato bodo zapeli združeni pevski zbori, sveča- nost pa bo zaključila himna »Hej, Slo- vani!« Po tej svečanosti bo v veliki dvorani Narodnega doma sokolska proslava kra- Ijevega rojstnega dne, pred mestnim poglavarstvom pa bo promenadni kon- cert vojaške godbe. Ob pokanju topičev na Miklavškem hribu in kresu in umetnem ognju na Starem gradu bo krenila ob 20. z Dečko- vega trga baklada po Gosposki ulici, Glavnem trgu, Ulici dr. Gregor ja Zer Ja- va, Trgu kralja Aleksandra, Aškerčevi ulici, Mariborski in Kralja Petra cesti ter Prešernovi ulici do mestnega pogla- varstva, kjer bo razhod. V bakladi bo- do korakale godbe, zastopniki oblastev in uradov, sokolstvo, slovenski fantje in dekleta, gasilstvo, članstvo drugih korporacij in društev ter ostalo občin- stvo. Vabimo občinstvo, da med bakla- do okrasi in razsvetli okna svojih sta- novanj. Celiskenw sokolsivu! Sokol x Celju bo proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na naslednji lyacin: V torek 5. septembra ob 20.30 slav- nostna akademija Sokola I. v Mestnem glcdališču. V sredo 6. septembra ob 8. cerkvena proslava v opatijski cerkvi in nato v pravoslavni cerkvi. Ob 9.30 zbor sokol- stva na Dečkovem trgu in odhod k skup- ni proslavi pred mestnim poglavarstvom Po proslavi pred mestnim magistratom odhod v Narodni dom, kjer bo sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Ob 19. /bor vsega članstva in naraščaja \ mestni telovadnici in odhod na Deekov trg k slavnostni bakladi oziroma povorki Vseh proslav se morajo udeležiti vsi krojaši v krojih, ostalo članstvo v ci\ilu z znakom. Udeležba stro^o obvezna za vse elanstvo in naraščaj! SOKOL-MATICA, SOKOL I. c Nj. Vel.* kralj Peter II. v Celju in Savinjski dolini. Prebivalstvo ob glavnih cestah od Bleda do Ljubljane in dalje do Celja je bilo v ponedeljek popoldne Stev. 36. »NOVA DOBA« 1. IX. 1939 Straa 3 priča lepega izleta, ki ga je napravil Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim sprem- stvom. Dan je bil krasen, solneen, ozračje mirno. In tako se je mladi kralj po kosilu odločil, da obišče Savinjsko dolino, ki je zdaj ob obiranju hmelja najzanimivejša in najbolj vabljiva, na- to pa, da vidi tudi ljubko Celje, ki so ponaša z znamenitimi razvalinami gradu nekdanjih mogočnih grofov. Nj. Vel. kralj Peter II. je spet kakor po navadi sam vodil svoj avto, 3ledila sta še dva lepa dvorna avtomobila z njegovim obi- eajnim spremstvom. Ljudstvo je kralja spoznalo in ga povsod toplo pozdrav- ljalo. Zlasti tudi v Ljubljani, kjer pa se ni ustavil je vzbujal rnnogo pozornosti in simpatij. Ob 16.10 so vsi trije dvorni avtomobili privozili iz Savinjske doline v Celjc. Drčali 30 v lagodnem tempu po Krekovi cesti, dalje po Prešernovi ulici in Ulici dr. Gregorja Zerjava ter zavili na Trg kralja Aleksandra. Zapeljali so do kolodvora, nato se obrnili in se vr- nili po isti poti proti Savinjski dolini. Celjsko občinstvo, ki je bilo ta čas slu- čajno na ulici, je mladega kralja takoj spoznalo in ga navdušeno pozdravljalo. Vest o visokem obisku se je bliskovito razširila po vsem Celju in po okolici. Savinjsko ljudstvo je imelo na kralje- vem povratku marsikod priliko, da da izraza svoji ljubezni do mladega kralja in do vsega kraljevskega doma. c Slavnostna sokolska akademija. So- kolsko društvo Celje I. bo priredilo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 5. t. m. ob 20.30 slav- nostno akademijo v Mestnem gledališeu. Akademija bo po pestrosti in načinu prireditve nad V3e zanimiva, saj obsega spored 13 točk. Sodelovala bo godba 39. pp. Vabirno Sokolu naklonjeno ob- činstvo, da se v eim večjem številu ude- leži slavnostne akademije. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdove. c Trgovine v območju celjske mestne občine bodo na državni praznijc 6. t. m. in na praznik 8. t. m. ves dan zaprte. c Skupna vaja vseh moških pevskih zborov za proslavo roj3tnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v Narodnem domu. c Celjsko pevsko društvo bo imelo drevi pevsko vajo moäkega zbora za proslavo kraljevega rojstnega dne. Vse pevce prosimo, da bi prišli polnoštevilno in točno. Po pevski vaji bo odborova seja. c Celjska strelska tlružuia vabi svoje člane in članice, da se udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo v sredo 6. t. m. dopoldne pred ma- gistratom, zvečer istega dne pa baklade po mestu. Zbirališče ob 19.30 pred Oficirskim domom (vojašnica Kralja Petra I.). c Društvo »Soča« v Celju poziva svo- je članstvo, da se polnoštcvilno udelcži proslave in povorke na rojstni dan' Nj. Vel. kralja Petra II. — Odbor. c Dijaško zavetišče v Celju. Zenska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bo imela tudi v šolskem letu 1939-1940 zavetišče za one dijake in di- jakinje, ki se vozijo v solo. V velikih zračnih prostorih v Strossmayerjevi uli- ci 1 lahko počakajo učenci na odhod vlakov. Pod nadzorstvom, ki ga oprav- Jjajo od podružnice nastavljen nadzor- nik in požrtvovalni člani in članice naše obrambne družbe, lahko delajo dijaki svoje naloge in se pripravljajo za drugi dan, zlasti ker se jim nudi v zavetišču potrebna pomoč. Prijavnice se dcbijo pri šolskem slugi g. K0Su v realni gim- naziji. c Glasbena Matica v Celju. Vpiaova- nje novincev in tudi starih gojencev bo v soboto 2., ponedeljek 4. in torek 5. t. m., vsak dan od 9. do 12. in od 15. I do 17. Vse podrobnosü so na lepakih I in razglasni tabli v Glasbeni Matici, | Slomškov trg 10-1. | c Pododbor Udružcnja rezervnih ofi- cirjev v Celju obvešča člane - icvariše ki so se prijavili za potovanje na Ople- • nac, da jim bo razposlal objave za vož- | njo v soboto, tako da jih bo dobil vsak- j do pravočasno, t. j. najkasneje v pone- deljek 4. t. m. Tovariši, ki stanujejo v Celju, naj blagovolijo priti po objave osebno k tajn'iku tov. Vrečku v cinkarni v soboto med 11. in 13. c Sokolsko društvo Celje-matica spo- roča: Zaradi ovir tehničnega značaja se bo prieela redna telovadba članstva, i^.raščaja in dece 19. septembra. Vpiso- vanje dece vsako sredo in soboto od 17. do 18.30. c K sokolskemu nastopu društva v Kozjem bo vozil- v nedeljo 3. t. m. avto- bu3 iz Celja. Prijave sprejema tor. dr. Kloar do sobote do 20. Odhod iz Ce- lja ob 12., povratek ob 21. Cena vožnje 20 — 21 din. Vabimo brate in sestre, da pohitijo polnoštcvilno v nedeljo v Kozje! c Drustveni sestanek upokojencev. V nedeljo 3. t. m. ob 10. dopoldne bo v posebni sobi Nabavljalne zadruge v Ce- lju društven scstanek mariborskc orga- nizacije upokojencev, na katerem bodo funkcionarji društva poročali o delova- nju društva v letih 1933-38. Vljudno vabimo vse tovariše upokojence in upo- kojenke iz Celja in okolice na ta sc3ta- nek. — Drustveni odbor. c Dfuštvo »Soča« v Celju vabi vse članski scstanek, ki bo v čctrtek 7. t. m. ob 18. v društvenih prostorih. Udeležba je obvezna. — Odbor. c Mnša na Korošici. Pri Kocbekovem čani želijo, da bi- obeina to parcelo obdržala, dokler ne bo postavljena nova sola, in da bi šele potem prodala eelo- kupni stavbni prostor kakemu podjet- nemu domačinu, ki naj postavi prvoraa- reden hotel, da ne bo treba gostov, Id se dnevno prijavljajo, odklanjati zaradi po- manjkanja prostora. Obeina ima zaradi nedovoljnih prostorov za nastanitev tuj- cev vsako leto ogromno škodo, pa tudi občani, kmetje, obrtniki in trgovei so oškodovani, ako gostov ne moremo spra- viti dostojno pod streho, d Avtobusna tarisa j« prcvisoka. Do- mačini se že dolgo.potegujejo za to, da bi se znižala tarisa dobrnskega avtobu- sa. Vožnja iz Celja na Dobrno spacla ne- dvomno med najdražje v naši državi. Zato se avtobusa kmetje, kaj šele cie- lavci in drugi revnejši sloji, ne more jo posluževati in hodijo dolgo pot z Do- bme v Celje in nazaj pea. Saj mora da- lavec dva dni delati, da zasluži toliko, | kolikor stane vožnja v Celje in nazaj! Čas je že, da mestna obeina celjska uvidi nevzdržnost sedanje tarjfc svojega avtobusnega podjetja in jo revidira ta- ko, da bo avtobus dostopen- tudi rev- nojaemu človeku, ki mora računati z vsakim dinarjem, ako se hoče za naj- večjo silo vzdržati. Koniice Koniiško pismo Konjicc, 1. scptembra. . Nikakor se ne moremo načuditi našim klerikalcem, da vidijo že povsod stra- hove. Razni dopisi iz Konjic in Loč so polni mržnje do vsega, kar ni njihovo. Pri najzavednejših nacionalistih vidijoJ bele nogavice in nacionaliste kar pro- glašajo za renegate. Res čudno j'e, da v svojih vrstah prav ničcsar ne vidijo. Nimamo nič proti temu, če so gospodje postali dobri državljani in nacionaliati. Smo pa seveda odločno proti temu, da poštene državljane blatijo in jim jemljs- io cast. Gospodje, ki bi morali oznanjati ljubezen do bližnjega in resnico, bodite pošteni in iščite najprej tarn, kjer bosle kaj našli. Ce ne veste kje, vam homo pa mi povedali. ' V sedanjem koujiškem občinskem od- boru sedi kot podžupan človek, ki je bil pred vojno turnvereinovec (slika na raz- polago). Njegov sin hodi po izobrazbo v Nemčijo in doma je obeevalni jszik men da nemški. Nadalje je v odboru še druga veličina. Tudi pri njem doma je obeevalni jezik nemski. Njegova žena se v dvajsetih letih v Konjicah ni mogla naučiti slo- venščine, čeprav jc Konjičanka, hčorka gostilničarja. Ta gospod je akademik, pa ni mogel svoje žene v 20 letih naučiti našcga jezika. In ae nadporočnik je bil, kar je čitateljem gotovo še v spominu. Njegovi otroci ncmškutarijo, žena pa potrebuje na sodišču tolmača. V občinskem odboru sedijo tudi mo- žje, ki so bili nekoč navdušeni člani Orjune, cel^ pri Sokolu so imeli nekateri prav važne funkcije. Pa je zapihal drug vetcr in jim je obrnil plašče . . . Mi se nismo zgražali, ko so nosili sinovi njihovih prvakov bele nogavice, oni se pa zgražajo nad tistimi, ki jib. niso nosili in jih tudi sedaj ne nosijo. Ti gospodje zamerijo nacionalistom vse. Ce Nemca malo prijazno pogledaš in mu odzdraviš, si že nemčur. Ce pa oni vsak dan sedijo v lokalu, kjer ima Kulturbund svoj sedež, je to v redu in prav. Ce izvestni gospodje državni urad- niki nemško govorijo z gospodično, ki je rojena Konjičanka, je to tudi prav. Ce bi pa kdo izmed nas govorii nemški s tistim, ki je Nemec in res ne zna slo- venski, se zgražajo. »Slovenski gospodar« je mnogo pisal o taborjenju dijakov v Konjicah. Baje je ves trg odobraval njihovo delo. Vidi- te, kako lažete, da sami sebi verjamete. Ravno v vrstah velmož JRZ je največje nezadovoljstvo in mnogo kritike zaradi ponašanja teh študentov, med katerimi smo videli tudi razne neštudcntske tipe. ' O teh študentih smo že poročali kaj so počenjali, zato s tem ne bomo več iz- gubljali časa. Ce je imelo to taborjenje nacionalni in verski značaj, potem bo res, gospod- je, da bo marsikatera mamica plakala, , namesto da bi se veselila otrokovega početja v Konjicah. Ali je to versko, če deklice z raznimi gospodi po temni noči hodijo okrog? Ali je to verska vzgoja, če decki pozno ponoči razgrajajo po trgu in budijo mirnc tržane iz spanja? Gospodje, kdo Vam naj še kaj verja- rae, če kar vidno lažete? Ali ste taKo naivni in mislite, da Vam bodo Konji- čani verjeli, kar ste napisali, ko pa vsak otrok ve, kako je bilo in kaj je res? Ni čuda, da vas vse zapušča. Najboljši poštenjaki vam obračajo hrbet, ker se jim gnusi vaše početje. S tem početjem malo koristite slovenstvu. Priporočamo vam slcdeče: odstranite iz svojih vrst tiste ljudi, ki so bili, so in ostanejo sovražniki Slovencev. Kdor je zmerjal nacionalno mladino z »Win- discher Hund«, ta ni bil, ni in ne bo nikdar prijatelj Slovencev ali pa zave- den Slovenec. S takimi janičarji ško- dujete sebi in vsemu, kar je slovenskega Kaj ste napravili v teh letih vašega paševanja? Niti tistih javnih del nists dokoneali, ki jih je imel še naš režim v programu. Kolikor smo mi v enem letu preskrbeli denarja za srez, ga niste vi ves čas svojega paševanja. Hvalile se, kaj ste v srezu vse napravili. Ali ste kaj prispevali, ali ni prišlo v srez same nekaj odstotkov tistih milijonov, ki so jih davkoplačevalci plačali? Pobirate za orgle, ki jih še vedno ni, nabijate davke, da »gospod« udobno sedijo v svojem gradu, da imajo župnijski prašiči mo- derne hieve itd. Kje^bo davkoplačevalec vzel, tega pa ne vprašate. Kdaj se je plačalo več davkov: ali pod našim re- žimom ali sedaj, ko vi grmite in obia- čite po srezu? Kdaj je bilo izvršcnih več javnih del: tcdaj ali prej? Kdaj so bili ljudje pre- ganjani: sedaj ali prej ? Koliko je bilo prej kaznovanih in koliko sedaj in zakaj ? Se kaj. Pred volitvami ste vse poznali in> snubili, pa najsi je bil Ne- mec ali rencgat, vsak vam je prav pri- šel, samo da je dal glas za vas. Ce ni šlo izlepa, pa izgrda. Vidite gospodje, da imate toliko gre- hov, da bi, če bi našteli vse, kolikor nam jih je znanih, bi bilo za vas najbolje, da bi se od sramu pogreznili v zemljo. Ce bi bili mi hudobni, pa bi izdali o vseh vaših deiih, ki vam jih lahko dokažemo, lično brošurico in jo razdelili med po- šteno kmscko ljudetvo ter mu odprli oči, — kaj bi bilo potem? Ne bojte se, tega zaenkrat ne bomo storili, pač pa imamo vse vase pregrehe dobro zapisa- ne in če boste še naprej lagali po ka- toliškem časopisju, potem ne bomo vec poznali usmiljenja! Poudaijamo, da je v tem času nujno potrebno mirno in strpno sožitje. Zato proč z lažnivimi klukci, ki samo ško- dujejo narodu. k Zastave ob priliki shoila JKZ v Ko- njicah. Sresko načelstvo v Konjicah je poslalo ob priliki shoda JRZ, ki je bil 27. avgusta v Konjicah, vabilo z dne 25. avgusta s podpisom sreskega načel- nika Bavdka vsem šefom uradov v Ko- njicah, da izobesijo ob priliki shoda JRZ na uradnih zgradbah državne zastave in da se uradi udeležijo shoda po svo- jem zastopniku. Temu uradnemu pozivu so se odzvali vsi uradi. k Se nekaj o sadni kupčiji v konjiš- kem srezu. Ob začetku sadne sezone je hotela Kmetijska družba takoj začeti nakupovanje zgodncga sadja. Obljubila je za jabolka 1.50 din za kg. Kmetje so bili s to ceno zadovoljni In so z vese- ljcm čakali na čas, ko se bo lahko za- čelo obiranje jabolk. Ko Je neki vsem dobro znan konjiški trgovec to izvedel, je poslal svoje agente med kmete z ob- ljubo, da bo on jabolka boljše plačal. Seveda so kmetje čakali na boljšo ceno. Kmetijska družba ni bila v stanju pla- čati te od trgovca obljubljene cene in je jabolka nakupila drugod. Kmetje so čakali na tega trgovca, a njega ni bilo. Ker je sedaj položaj tak, da nihče ne kupuje in ne naklada jabolk, se je Kme- tijska družba odločila, da bo kupovala lepa jabolka po ceni 1 din za kg, bolj- še vrste pa plačuje dražjc. Tako je oni trgovec škodoval s svojimi obljubami v prvi vrsti kmetu, ki je čakal na njega in njegovo boljšo ceno, škodoval pa tudi vsem tistirn, ki živijo od kmeta. Kmet- je naj sedaj zahtevajo od tega trgovca, da vzame od njih jabolka po obljubljeni ceni, v nasprotnem prhneru pa si naj dobro zapomnijo, kako delajo izvestni narodni »voditelji« z ubogo kmeckq ra- jo. Ko se bo položaj v jabolčni kupčiji izboljšal, pa si bodo kmetje dobro pre- mislili, komu bodo prodali zabolka. Za- pomnili si bodo, kdo jih v težkih časih rešuje in jim pomaga. Zaiee z l>i'/. meščanska sola v Zalcu. Vpiso- vanje v vse razrede bo v petek, aoboto in nedcljo, to je 1., 2. in 3. t, m. vsako- l:rat od 8. do 12. V I. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. šol- sko leto brez slabih ocen, ali ki so do- vr&ili razred višie narodne sole in niso do 1. januarja 1939 prekoračili 14. leta. Osebe, ki hočejo sprejeti učence in učen- kc na stanovanje in hrano, morajo ob vpi.sovanju predložiti dokaz, da v druži- Štev. 36. »NOVA DOBA« 1. IX. 1939 Stran 5 ni stanovalca ni nobenega primera od- prte tuberkuloze. Preiskavo izvršuje v našem kraju banovinski zdr?.v:::i:. V prvi vrsti bodo sprejeti učenci iz lastne- ga šolskega okoliša. Prošnjo za spregled šolskega okoliša je treba vložiti pri upravi šole. Prošnji mora biti priložena izjava občine rednega bivališča dijaka, da bo za prosilca prispevala k vzdrževa- nju one meščanske šole. Otvoritvena služba božja bo v soboto 9. t. m., redni pouk pa se bo pričel v ponedeljek 11. t. m. Podrobnejša pojasnila so objavlje- na na razglasni deski v šoli. Zabffcovca za Proslava kraljevega rojstnega dne. Uprava drž. rudnika v Zabukovci bo le- tos na svečan način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Pri pro- slavi bodo sodelovala vsa društva iz Griž in Zabukovce. Na predvečer, v to- rek 5. septembra bo baklada. Zbirališče bo ob 18.30 pred električno centralo v Zabukovci. Spored je sledeč: Celo ba- klade: 3 konjeniki z državno zastavo. Godba prostovoljne gasilske čete Zabu- kovca. Gasilci v kroju. Občinska uprava, župni urad, uprava sole, uprava rudnika. Predsedniki poedinih društev in korpo- racij. Solska mladina z lampijoni in za- stavicami. Telovadne organizacije v kro- jih in civilu. Prosvetna in kulturna dru- štva. Rudniški nameščenci in uslužbenci z jamskimi svetilkami in baklami. Osta- lo občinstvo. Tako formirana baklada bo krenila do prostorov uprave rudnika, kjer bo slavnostni govor. Po govoru bo zaigrala godba državno himno, nakar bo občinstvo zapelo »Hej Slovani!« S tern bo slavnost zaključena. Med proslavo bomo žgali kresove. Ti ognji naj povedo, da je naša ljubezen do kralja, da je na- ša radost ob njegovem in naSem prazni- ku kakor kresovi velika in kakor njih plamen vroča. Ta večer bodo še svetlej- še zažarele lučke ob Barbari in po vsej tihi dolinici pod Mrzlico in Gozdnikom tja gori do Bukovce. Ne bo nas motil ropot strojev, da ne bi v sveti tišini pri- sluhnili temu velikemu dogodkü, ko je postal naš mladi kralj zopct za eno leto starejsi in se je zopet za eno leto pribli- žal dnevu, ko bo prevzel v s'vojc roke dediščino svojega velikega očeta. Ta ve- čer bomo izpričali, da je tudi za nas v revirju črnega diamanta ta praznik naj- večji in najlepši. Sv. Peter v $av. dos. št Proslava kraljevoga rojstnega dne. Tukajšnje sokolsko društvo bo proslavi- lo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. pestrim sporedom. Na predvečer, 5. sep- tembra ob 20.30 bodo članske in nara- ščajske štafete prižgale »Kraljev kres« pri Sokolskem domu. Ob tej priliki bo živa slika na prostem, z bengaličnim ognjem. Drugi dan, 6. septembra se bo članstvo udeležilo službe božje ob pol osmih v krojih. Po maši bo proslava v narodni soli, ob devetih pa bo svečana seja v Sokolskem domu v proslavo kra- Ijevega rojstnega dne. Vabimo občin- stvo, da se teh proslav udeleži v čim večjem številu. št Premestitve. S postaje Pragersko je bil premeščen na našo postajo urad- niški pripravnik Henrik Biber. Na no- em službencm mestu mu želimo obilo uspehov! Iz Beograda je bil premeščen na našo postajo prometnik Nikolaj Ro- žanski, po rodu Rus. Tudi njemu želi- rao na novem službenem mestu obilo uspehov, njemu in njegovi rodbini pa srečno in1 zadovoljno bivanje v naši lepi Savinjski dolini. Z naše postaje je pre- meščen prometnik Nikolaj Hvastija na postajo ZagorjeTv kratkem času, ko je služboval na naši postaji, si je pridobil mnogo prijateljev, ki ga bodo zelo po- grešali v družbi, posebno pa uslužbcnci postaje. Bil je vedno vesel in dobre vo- lje. Na novem sluibenem mestu mu že- limo mnogo sreče in uspehov! št Tombola. Prejšnjo nedeljo je bila pri nas sokolska tombola. Uspela je v vsakem oziru nad vse pričakovanje. Karte so bile vse razprodane. Večino p0- setnikov tombole so tvorili obiralci hmelja. Tombol je bilo enajst. Vse ra- zen enega kolesa in kavnega servisa so odžle z lastniki v oddaljenejše kraje. Ob tej priliki se sokolsko društvo zahvalju- je vsem darovalcem in vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi tom- bole. Bratska jim hvala! Braslovce b Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. Sokolsko društvo v Braslovčah bo tudi letos svečano proslavilo rojstni dan na- šega vzvišenega starešine Nj. Vel. kra- lja Petra II. v sredo 6. t. m. Zjutraj bo odposlanstvo s praporom prisostvovalo slovesni službi božji. Po službi božji bo svečana proslava v Sokolskem domu s sporedom, ki ga je dolocil Savez SKJ. Brate in sestre prosimo, da se udeleže te proslave in tako znova izpričajo svojo globoko vdanost in ljubezen do našega vladarja in starešine. b Sokolska telovadba. S pričetkom so- le se bo pričelo tudi redno delo v naši telovadnici.-Brate in sestre, naraščaj in deco opozarjamo, da bo načelništvo sprejemalo novince za vpis k telovadbi do konca meseca septembra. Redna te- lovadba vseh oddelkov se bo pričela v torek 5. t. m. Urnik redne telovadbe bo nabit na vratih telovadnice. b Sokolska tombola. Dne 1. oktobra vsi na naäo veliko tradicionalno tom- bolo. Vse one obiskovalce, ki že vsako leto prihajajo na sokolsko tombolo v Braslovče, obveščamo, da bomo igrali letos za 15 kompletnih koles in 500 dru- gih dobitkov. Ze danes opozarjamo .naše prijatelje na 1. oktober, da pohitite vsi v Braslovče na veliko sokolsko tombolo. Slovenigradec s Planinski tabor na Plešivcu. Kakor som poročali že v zadnji številki, bo pri- redilo Slovensko planinsko društvo v nedeljo 3. t. m. na Plešivcu (Uršlji go- ri) velik planinski tabor, ki bo združen s proslavo 20-letnice Mislinjske po- družnice SPD v Slovenjgradcu. Kakor znano, je Plešivec oddaljen od S3 oven j- gradea 4 ure hoda. Zato je Mislinjska podružnica SPD preskrbela avtoprevoz. S tem bo skrajšala čas za 2 in pol ure hoda. Prvi avto bo vozil v soboto ob 14.30, drugi pa v nedeljo 3. t. m. ob pol 6. zjutraj. Zbirališče obeh partij za avto bo pred sreskim načelstvom v Slo- venjgradcu. Ker je ta planinski tabor združen z nacionalno manifestaeijo na naši severni meji, pozivamo planince in planinke, da se ga udeležijo v čimveč- jem številu. Na svidenje! s Samci : Poroeeni. V našem mestecu so se odločili samci in poročeni, da se sestanejo na zelenem polju. Kakšni bo- sta moštvi, kdo bo igral, to je še tajnost. Kolikor smo mogli doslej dognati, bo igral pri samcih med drugimi tudi slav- m Planička v golu, v napadu pa same zvezde našega žogobrca. Povabilu sam- cev se je odzval, kakor ti zatrjujejo, cclo naš slavni Aca, da jim pomaga pre- magati poročeno gardo, ki bo prispela na igrišče s svojimi ženami; seveda bodo morale te lepo izza barijere gledati, ka- ko se bodo njih možički l)orili za pre- stiž na zelenem polju. Vabimo vse, ki se žele do solz nasmejati, da pridejo na to res zanimivo in napeto tekmo. Sodil bo sodnik iz Liliputa. Del čistega do- bička je namenjen* dijaški kuhinji v našem mestu. Ne zamudite prilike! Na praznik 6. t. m. vsi v Slovenjgradec na zanimivo tokmo, na kateri boste videli, kako bi morala igrati naša Ljubljana, da bi dosegla državno prvenstvo. Lasfro Resnična deistua iz zgodovine laškega gasilstva (Dalje.) Gosp. Gerkman tudi govori na koncu članka v »Večerniku« o zaslugah dr. Roša za razvoj laškega gasilstva, o raz- rešitvah in o 2.000 din, ki jih je spravil dr. Roš skupaj v štirih letih. Zakaj ni g. Gerkman napisal v »Večerniku«, da je blagajnik pred prevzemom dr. Rosa našel v gasilski blagajni komaj 157 din ? Dalje ni pojasnil laškemu občinstvu, kako ie bilo z manjkajočo vsoto 16.000 din, zaradi katere je nekdo dva dni ta- val po Humu, ker se je bal javnih or- ganov, da bi ga prijeli. Tudi ni povedal, kdo je dal jamstvo za kritje navedene vsote, kar se kljub temu ni nikdar izvr- šilo. Tudi ni povedal, da je sresko na- čelstvo v Laškem samo razrešilo staro upravo in imenovalo komisarja Šipka. Baš zaradi manjkajočih 16.000 din so morali gasilci prodati deske, določene za postavitev gasilskega doma, v iznosu 8.000 din. Te deske je kupil pokojni Ivan Sket, mizarski mojster v Laškem. Gosp. Gerkman tudi ni povedal, koliko je dr. Roš nabavil raznega orodja, za katerega ie društvo izdalo samo od ma- ja 1931 do konca 1. 1935. znesek 16.008 din 65 par. To orodje je bilo nujno po- trebno, zanj pa prej nikakor ni bilo kredita. Kljub prejšnji idavrni zgodo- vini društva in raznim nabavam je dru- štvo pod vodstvom dr. Rosa zapustilo g. Gerkmanu nad 30.000 din v gotovini in opremi, ki jo je nabavilo pod njego- vim vodstvom. Naduto govorjenje o 2.000 din je Ie pranje zamorca. Isti go- spod se precej bahavo izraža v »Vecer- niku«, ko pravi: »Sedanja uprava pod mojim predsedstvom pa je kupila leta 1938. gasilski dom, letos pa nov orodni avto«. Na očetov račun kupovati domo- ve in avtomobile ni umetnost in idealno društveno delovanje, ki bi bilo vredno ziatih kolajn. Zakaj ni povedal vzroka, kdo je pravzaprav kriv, da so morali stari avto prodati in kupiti novega ? Tu- di ni povedal, da ni dr. Roš nikdar pri- rejal pompoznih prireditev in »fehta- rij« po našem mestu, kakor je to bilo pod vodstvom g. Gerkmana, ko sta ho- dila po našem mestu V. in P-k ter po- birala za nov gasilski dom 50, 100, 200, 500 in celo 1000 din. Ce bi bili nek- danji gospodarji v gasilski četi v svo- jem delovanju res nesebični, bi bil tudi njihov dom že davno stal. Niti toliko niso bili pametni, da bi bili vsaj ohranili zgodovinski gasilski arhiv, kaj šele, da bi bili zmožni zgraditi primeren dom. Gosp. Gerkman pa zagovarja ljudi, ki jih je javna oblast razrešila baš zaradi negativnega delovanja v društvu. Na letošnji prireditvi smo tudi opazili, da ni treba posebnega truda, da doseže nekdo zlato kolajno. Na bojnem polju je marsikdo izkrvavel zanjo. Nekateri bi zaslužili zlate kolajne za junaške podvige v letu 1936. (Dalje prih.) 1 Spet je imela »Nova doba« prav! V trgovinf na vzhodnem koncu našega mesteca čitamo v izložbi velik lepak, da novi trgovec zaradi preselitve v lastno hišo prodaja manufakturno blago po znižanih cenah. Tako bomo Laščani še za eno trgovino bogatejši. Selilcc pravi, da v tej trgovini zaradi visoke režije ni mogrel izhajati. Gosp. Casl, ki ni imel soprogo, nameščene pri cestnem odboru, ni prodajal opeke, ni mel obrtne delav- nice, ne pogrebnega zavoda, pa bo spet lahko brez skrbi otvoril svojo staro trgovino . .. Včasih se pogodbe same avtomatično razveljavljajo ... Le tako naprej! 1 Kaj ugotavljajo nekateri občani? Da so čistokrvni odpustili cestnega de- lavskega nadziratelja R., ki je bil pri zadnjih občinskih volitvah najradikal- ncjši agitator današnjih vodij; da da- nes nič več ne poznajo starih, onemog- lih občanov, ki so jim pri volitvah od- dali svoj glas; tako leži že več mesecev bolan ubogi Jernej Droško, brez kakšne občinske podpore in nima sredstev za nabavo zdravil, niti za preživljanje; da piše glavni vodja D. sodne pritožbe glede bivših agitatorjev, katerim je obljub- ljal vse mogoče službe. Tako izjavlja, da J. E. živi po milosti staršev kljub temu, da je že nad 30 let star, da je že 10 let brez posla, ne pove pa, zakaj je prav- zaprav brez službe in zakaj mu jo je pri volitvah tako svečano obljubil. 1 Manipulacija z brezposelnim fondom. Občina ima v proračunu postavko 10.000 din za podpore brezposelnim. Na zadnji seji občinskega odbora se je opazilo, da se te podpore delijo poleg del, ki so namenjena za javne potrebe, tudi za dela, ki so bolj zasebnega značaja. 1 Nczaslišno izkoriščanje v Laškem. Mesarski milijonar v Laškem, ki je brez otrok, je nekega dne ponudil nekemu brezposelnemu 10 din, če mu žene par volov dve uri daleč po hribovitcm tere- nu na njegovo posestvo. Mnenja smo, da je vsak nadaljnji komentar docela nepotreben, zlasti, ker se taki milijo- narji silno radi kažejo v skupini strogo katoliških pobornikov, ki imajo vsak dan na jeziku ljubezen do bližnjega ... 1 Mestna godba v Laškem bo priredila v nedeljo 3. t. m. veliko veselico na pro- stem, na letnem telovadišču Sokolskega društva, z bogatim srečolovom, plesom, s šaljivimi točkami itd.t Dopoldne bo imela domača godba pred občinskim uradom koncert, takoj nato pa še pred poslopjem »Radiotherme«. Gostovala bo tudi steklarska godba iz Hrastnika. Pred veselico bosta priredili do- mača in steklarska godba pohod po mestnih ulicah. Ob slabem vremenu se bo vršila prireditev v Sokolskem domu. Glasbeno društvo pričakuje od vseh La- ščaraov prijateljski odziv, ker godba s svojim delovanjem mnogokrat oživlja tujski promet v LaSkem. 1 Cudno postopanje. Neki trgovec z Gorenjskega je nakladal nekega dne v juliju na kolodvoru v Laškem vagon prašičev. Omenjeni trgovec je že opol- dne zaprosil živinozdravnika, da bi pra- šiče ogledal in izstavil živinske potne liste. Prašiči bi bili namreč morali biti odpremljeni brzovozno. Zivinozdravnik je odvrnil, da se gre najprej kopat, na- kar bo šele izvršil pregled. Zivinozdrav- nik pa je prispel prepozno, tako da so vagon s prašiči odpremili šele ob 20. Zivali so bile tako izpostavljene podnevi največji julijski vročini, v Ljubljani pa so morale čakati vso noč do 8. zjutraj, da so jih iztovorili. Za tak pregled ima zivinozdravnik itak 70 din honorarja. Mislimo, da je poseben komentar k te- mu nepotreben. 1 Poroke. V nedeljo 27. avgusta so se v Laškem poročili: Gdč. Pavlina Petri- nova, prodajalka knjigarne Goričar v Celju, in g. Cvetko Jagrič, organist opa- tijske cerkve v Celju, posinovljenec g. Karla Bervarja, ravnatelja bivše or- glarske sole v Celju in organista v po- koju. Sobni slikar g. Jožef Dergan in gdč. Karolina Vale, zasebnica v Laškem. Pivovamiški delavec g. Martin Vodišek in gdč. Marija Koludrova, služkinja pri g. Bernardu v Laškem. Vsem novoporo- čencem iskreno čestitamo in želimo obilo sreče! 1 Nenavadna eksplozija v JRozinovi go- stilni. Preteklo soboto zjutraj je dal ne- ki kmet napolniti pri tukajšnjem meha- niku g. Pepelu 6 gumijastih :>Bata« ba- lončkov, da bi lahko z njimi pokal pri blagoslovitvi svoje kapelice. Z acetile- nom in kisikom napolnjene baloneke je odnesel domov grede v gostilno Rozin, kjer se je hotel pokrepčati. Baloneke je položil poleg vrat na stojalo za dež- nike. Ko je kmet nameraval zapustiti lokal, so balončki iz doslej še nepojas- njenega vzroka eksplodirali s silno de- tonacijo. Razbitih je bilo 14 šip, poško- dovan je bil radioaparat, zidni omet, stenska ura, poleg tega pa je odtrgalo prednji del točilne mize. V hipu so bile sobe napolnjene z dimom. Natakarico gdč. Stefko Bregarjevo je vrglo v kot, prav tako ostale goste, ki so bili takrat v lokalu. Zanimivo je, da je zračni puh zmetal s polic vse cigaretne škatle In uničil precej steklenega pribora. Skode je okrog 2000 din. Orožništvo je prispe- lo takoj in ugotovilo vzrok eksplozije. Sreča v nesreči je bila, da so bila vrata na obeh straneh odprta, sicer bi bilo razdejanje še večje. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 2. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 3. t. m. ob 17. in 20.30 komedijo Viljema Ver- nerja »Ljudje na ledeni plošči«. To je eno izmed najznačilnejših čeških humo- rističnih del. V glavnih vlogah Fr. Smo- lik, Lida Baarova, J. Bohač, Zvonimir Rogoz. Tednik. — V sredo 6. t. m. ob 20.30, v četrtek 7. t. m. ob 20.30 in v petek 8. t. m. ob 17. in ob 20.30 si oglejte velefilm »Zena na razpotju«. V glavnih vlogah Magda Schneider, Karin Hardt, Hans Söhnker. Predigra. Hrastnik h Sokolsko društvo bo proslavilo roj- stni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v So- kolskem domu s slavnostno akademijo in s svojo interno proslavo. Sokolsko društvo poziva vse članstvo, da se pro- slave korporativno udeleži. Vsi, ki imajo kroje, naj pridejo v slavnostnih krojih. h Povratek naših rojakov v Francijo. Dijakinja iz Hrastnika nam piše: V soboto dne 26. avgusta so se vračali naši rojaki, ki so prišli pred tremi tedni v svojo domovino nazaj v Francijo, kjer so zopet nastopili svoja težka dela. Se- veda so se s težkim sreem poslovili od svojih staršev, sester in bratov ter do- movine. Bila sem navzoča pri pop.Hvlja- nju. Težko mi je bilo pri sreu, ko sem pomislila, s kakšnim sreem ostavljajo domovino, ki nima kruha za nje, zaradi Cesar so jo morali zapustiti. In vendar jo tako ljubijo! Pri poslavljanju so klicali »Zivela Jugoslavia!«. Med solza- mi so zagotavljali, da bodo prišli branit svojo domovino, če bo treba. Nobeno oko ni ostalo ob poslavljanju suho. Od- Stran 6 »NOVA DOB A« 1. IX. 1939 Stev. 36. šla sem z željo, da bi sreča spremljala naše rojake v tujini in da bi se čimprej vrnili med nas v svojo domovino, ko bo urejena in bo v njej dovolj dela za pridne roke vseh njenih državljanov. h Nov grob. Dne 29. avgusta je umrla v starosti 56 let soproga gostilničarja in občinskega upokojenca ga. Antonija Er- ženova. Pokojna zapušča mojsa, sina Viktor ja, poduradnika pri TPD in hčer- ko Vido, soprogo obratovodjc g. Zelez- nika v Trbovljah. Pokopana je na dol- skem pokopališču. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Dos pri Hrattniku V poiasnilo! Dol, 1. septembra. Govori, razpravlja in celo piše se, da Dolani ne plačujemo vodarine, ker ni v skladu z običajem Hrastnika. Da jav- nost čim bolj seznanimo z zadevo, hoče- mo podati nekaj pojasnila. Pred kakimi 40 leti je šolska občina Dol z denarno pripomočjo cerkvenega predstojništva zgradila vodovod z izto- kom pri cerkvi, kjer je tudi sedaj izli- vek. Vodo so zajeli iz studenca poleg hi- še Franca Kotarja v gornjem delu vasi. Vsled rudoslednih del TPD na terenu je studenec usahnil, s čimer je bil vodovod uničen. Oba prizadeta činitelja bi bila morala prisiliti TPD, da bi zgradila na- mesto uničenega nov vodovod. To se pa ni zgodilo, ker je sklenil občinski od- bor takrat le iz ene katastralne občine obstoječe upravne občine Dol zgraditi za vas Dol večji vodovod, s katerim bi se dovajala v še tako razširjeno vas za vse potrebe zadostna množina vode, h gradbenim stroškom pa je itak prispe- vala TPD okoli 90%. Projektirani vodovod so zgradili z več hidranti in 6 iztoki ter ga napeljali v vsa javna poslopja. Voda iz vodovoda naj služi in se oddaja vsem vaščanom, občanora, župljanom in potnikom brez- plačno. To je bilo mnenje takratnega občinskega odbora. Vsak poscstnik v vasi si je smel brez plačila ali odškodni- ne napeljati vodovod v svojo hišo proti obvezi strokovnjaške izvedbe. Z ozirom na te ugodnosti so tekmo- vali vaščani v svoji pripravljenosti, da podprejo občinsko upravo, da čimprej dogradi vodovod. Dali so na razpolago brez odškodnine vse zemljiške parcele, po katerih so napeljali vodovod, stav- bišče za rezervoar itd., kar se ne bi bilo zgodilo, ako bi bila graditeljica zahte- vala za vodo kakršno koli plačilo ali od- škodnino. Ugodnost te naprave uživamo že nad 10 let. Vsi stroški vodovodnih popravil j so bili poravnani iz občinske blagajne. Smatramo, da smo si priposestvovali služnost do brezplačnega uživanja vode in to tembolj, ker je vse stroške gradnje vodovoda plačala občina Dol v svojih starih, prvotnih mejah. Zgradili smo nadalje vodovod na Ka- lu, za Brce in Marno ter dali znatne vsote za zgraditev vodnjakov v Turju in Kupči vasi, a nikjer z namenom, da bi naknadno obremenili potrošnike. Ob združitvi Hrastnika z Dolom smo imeli vse dotakratne vodovodne napra- ve plačane. Nasprotno pa je bil na hrast- niškem vodovodu še dolg v znesku nad 170.000 din, ki ga mi dolski davkopla- čevalci lojalno pomagamo odplačevati. Da je v Hrastniku uveden sistem pobi- ranja vodarine, je zadeva tamkajšnjega prebivalstva in njegovih pripadniköv. Pri nas pa vodarine nismo uvedli in se je bomo tudi branili in ubranili. Po- jasnili smo, zakaj. Hvaležni pa bomo občinski upravi, če bo uresničila načrt škropljenja cest z avtomobilom. o Bratci med scboj ... Dol je res kraj senzacij. Ceprav je po imenu le vas, ven- dar se zgodi od časa do časa kakšna novost, ki se obelodani včasih tudi za širšo javnost. Osebnih slabosti ne raz- našamo. Strankarski boj je pa zelo hud. Da pa pride do nesporazuma med pri- staši enega tabora in to med krščanski- mi, uglednimi možmi, kakor se je zgo- dilo v nedeljo 20. avgusta pri neki go- stilni, ko so se podžupan občine Hrast- nik - Dol, ki je obenem predsednik ob- činske organizacije JRZ in1 njegova so- delavca javno klofutali, res lahko sma- tramo za nekaj izrednega. Takšni obra- čuni so nenavaden pojav celo v indu- strijskih krajih. Očividci trdijo, da so možje ugleda in katoliške morale likvi- dirali svoje obračune najbolj enostavno, tako da ni bila potrebna intervenes a varnostnih organov in končno tudi so- dišče ne bo imelo opravka s to neljubo zadevo. o Tombola bo! Ze več let je prosto- voljna gasilska četa na Dolu obljublja- la za tombolo glavni dobitek: stanovanj- sko hišo. Vsled raznih zaprek pa obljube ni bilo mogoče izpolniti. Letos je pa četa zgradila lično stanovanjsko hišo, ki jo bo srečni dobitnik na tomboli, ki bo v nedeljo 3. t. m. popoldne, mogoce dobil za 3 din. Tombolskih tablic je ome- jeno število, zato si jih je treba pravo- časno nabaviti. Gomilfko Gomilsko, 1. septembra. Zavednost, delavnost in marljivost sa- vinjskih Sokolov izpričujejo številni so- kolski domovi, ki so poscjani po lepi dolini. Prednjači s ponosno stavbo trg Zalec, po kratki vožnji vas ob cesti s svojo eleganco pozdravi dorn v St. Pe- tru, in če se potrudite od tod še na Polzelo, v Braslovče, v St. Pavel ali v St. Jurij ob Taboru, boste povsod videli sokolske trdnjave, ki so zrasle v zadnjih letih ko gobe po dežju. Kažejo moč so- kolske volje, ki ne kloni in hoče na- predka. Prav nenadno se je dvignil najmlajši pobratim sokolskih domov, na Gomil- skem, na lepem prostoru ob državni ce- sti na Rezani. Ni še gotov, pod streho pa je že in želi s slično lepot ostopiti v krog bratskih domov v Savinjski dolini Videti ga bomo imeli priliko v njego- vem nastajanju na praznik 8. t. m., ko bo imelo Sokolsko društvo na Gomil- skem svoj telovadni nastop. Zbrali se bomo že ob 14. na gmajni, kjer smo imeli prejšnja leta nastope. Od tod bo- mo krenili v povorki na lastno zemlji- šče na Rezano. Ze prej, ob 13., pa bo- do bojne tekme članov vranskega okrožja Radi bodo pohiteli ta dan Sokoli na Gomilsko, da podpro naše brate in se- stre, da čimprej izgotovijo novo sokol- sko trdnjavo. Na svidenje! Instrumentalna sola Gf aibene Mat ice v Celiu Poleg ostalih dosedanjih predmetov in instrumentov bo uveden letos na soli Glasbene Matice v Celju še pouk slede- čih solističnih odnosno orkestralnih in- strumentov: flavte, oboe, klarineta, ro- ga, trobente, pozavne in tube. Vzrok, da se ti instrumenti razmero- ma sicer tako poredkoma gojijo, mora- mo iskati predvsem v tern dejstvu, da se jim pri površnem gledanju ne pripisuje tolika pomembnost, kakor ostalim in- strumentom, ki dominirajo med ljud- stvom ali bolje rečeno med družbo, v kateri uživajo večji ugled. In vendar si ne moremo predstavljati orkestrske- ga zcfruženja, v katerem bi manjkali zgoraj navedeni instrumenti. Drugi vzrok pa je v tern, da se pretežna veči- na glasbe učeče se mladeži, zlasti od- rasle, ne zaveda, kako važno vlogo igrajo v glasbenem svetu, zlasti v sin- foničnih in drugih resnih orkestrskih udruženjih baš pihalni instrumenti. Do- ber flavtist, dobcr oboist, dober hornist ¦ :.: povsod zaželen in čislan. Razumljivo je pa tudi to, da prihajajo za vse te instrumente, bodisi za lesena, bodisi za medena pihala v poštev v prvi vrsti mladeniči z dobrim sluhom in zdravo telesno konstitucijo. Strah pred veliko napornostjo je pre- tiran, kajti ob pravilnem šolanju in sistematičnem vežbanju je napor v re- snioi mnogo manjši, nego izgleda stvar na videz. Ta bojazen bi bila še tretji razlog, da te instrumente kolikor toliko zapostavljajo. Tudi eksistenčna možnost in izgledi so pri dobrem instrumentalistu te pa- noge verjetnejši v današnji dobi, kakor pa izgledi n. pr. srednjedobrega igralca kakega godala, med katerimi zopet tvo- ri redkost čelist, če je dober. Priporočamo zlasti našim mladeničem, da se lotijo kakega pihala, saj vidimo danes vsepovsod veliko mnogostranost v tern pogledu: n. pr. pianist, ki je na svojem instrumentu že dosegel visoko stopnjo, se loti še saksofona ali pa tro- bente. Ta pojav prihaja čcdalje bolj v ospredje, kar potrjuje eksistenCno upra- vičenost in še bolj potrebo po gojitvi pihalnih instrumentov. Vpisovanje gojencev bo 2., 4. in 5. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. favini* Jra posoiilnica v Žalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun PoStne hranilnloe St. 10-094 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon št. 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11- Vse šolske knjige za srednje, meščanske in ljudske Sole, kakor tudi vse šolske potrebščine kupite pri tvrdki Franc Leskovšek, knjigama in trgovina s papirjem Celje, Glavni trg 16 Dwe prazni sobi za stanovanje ali pisarno oddam. Naslov v upravi Iista. Sprejme se s takojšnjim vstopom sobarica, nad 25 let, ki je v tern svojstvu že služila, in konjski hlapeo, nad 30 let, v trgovsko hišo. Služba stalna. Ponuditi in predstaviti se pri And. Elsbacherju, Laško. Bela spalnica in kuhinja se takoj proda. V najem se odda soba in kuhinja. Ogled dopoldne do 10. : Celje, Cesta na Dobrovo 28. Rimske toplice Vas vabijo no IZIBl! Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostilna-trgovina, Rimske toplice Hiša Majhna parcela za postayitev male tovarne v Gabcrju se išče proti takojšnjemu plačilu. Ponudbc na upravo »Nove dobe« pod >Plačilo takoj«. Lepo 4-sobno stanovanie s kopalnico, v centru mesta, se odda s 1. oktobrom. — Naslov v upravi Iista. v Skofji vasi pri Celju po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. Nova hisa dve sobi s pritiklinami, visoko pritličje, pod- kletena, v bližini okoliškega pokopališča, se zaradi selitve takoj proda. Naslov v upravi »Nove dobe«. Prodam malo rabljeno hrastovo pohištvo za pisarno. Mizarstvo Majerič, Celje. PRraODNJÄ STEVIOLA. »NOVE DOBE« bo izsla zaradi praznika že v četrtek 7. t. m. popoldne. Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije sfrelovodne naprave Prevzema vsa v igora) navedene stroke jpadajota dela In popravlla — Cene zmerne — Poitrežba točna in solidno Karl Goričar vdv. - Celje KUPUJEMO TUDI ANTIKVAHIČNE KNJIGEl Kralja Petra c. 7 Celiskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINARODNIDENARNIZAVOD V.CELJU Vse hranilne yloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemn narodnemu gospodarstvu NÄLAGÄJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RstC. 10-591 Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom CENTRALH: CELJE, NstRODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik —- Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju Za začetek šolskega leta šolske knjige — nove in antikvarične — in vse drug-e šolske potrebščine pri tvrdki