Leto V. TRST, v petek dne 20. julija 1899. ________________štev. 20. Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Grof Thun: muzikaš. Grof Thun svira na svojo vijolino. Ta vijolina ima samo dve struni, katerih ^lasi se združujejo v grozen — disakord. Z jedne strune zveni „m o 1" pravičnosti do vseh, to pa tedaj, kadar je koncert v eksekutivnem odboru desnice; sicer pa hrešči druga struna svoj „fortissim o", v pc polno zadovoljnost velike nemške ideje. Vmes pa mrmra svojo mrko melodijo §. 14. Odprto pismo Jrofaste" šenjorine Špele. Svojej prijateljici P. v Marpurk. Prepisal D......b. Trieste, Katro žuljo t>9. I. Karlsima moja Polonca ! Še le dons nzamem bider feder v mojo desno roko in ti vočem konkvešto lojterino pekontgebat, da sem adižo in Trijeste. Nekar se pa ne ferdrisej desbegen, da te nism /a fu rt škribava ker nism bva kam-pac zaradi te maledete dinstzuhenge. Perfurava sem se žusto na pasano da-meniko noh Trijeste z gemištecukam dreta kvase. Naterleh ne boš kampac angen-plitlek kapišat to šrajbarijo ali lojterino. ker vem dobro, da v Vašm pikolem Ma-rinenperku se ne šprehajo taku po jen-taljeneš kot nah Triješte. Školtej me alora : Hodiva sm cevo sentimano po teli berk-veh velikeh triještinarskeh kontradah fer-cirend vsa dišperirana, ter sem prjepergo-vava v enem kotel (hotel) »Kvas« v be-tnli, kjer je bonpreco šparčeta, biži-riži in polenta. En dan sem šva z vso anclohtjo k svitem antonijobečjo k maši da se me 011 barmhercga in mi polielfa dokakejem-pijege. Hvala Bogu! še tist mezožorno me našpreha en zelu vampast gasj)iit na pjaj-cilenji ter me potroga če sm tajčarca, ščava ali jentalijeneš ? Jest mu alora kar aufrihtek rečeni jentaljeneš triještina, na kar je augenplitleh ferlongov vse moje eajnuze jen orpajtspihl ter me je gorivzev kot kamerijero z katre Bike na zorno. Moj jendericej ali venteres jc na ta pikolem cegelčku peršlisan. Alora karisima moja frajntaršaftarea!. jest ti ne bom oži na genau cerglidrava kako se in Triješte pobegeeain. Edina bolonta je zelpstferšten-dlih da sm se v tem kratkim eajtu že folkomn paštanca jentaljeniš našprehala, kar mi bo furtverent nucavo. Upam da kvando en monat perlanfa se te natural herclih šprahe navučim. Ko-metista? Bigeo ? Ali imaš še tistga fletenga mnstačastga frajtarja iz dragunerkosarne ? Ali te še kaj pezuha z cvipokom jen pa-njoko ? Mi zono adešo čisto franka, zelo cvibvam če bi se tukej en govant pijolo-nir ali dregoner ujagov za lipšoft, kir in Triešte njente pijoloniri, kaloniri ali dragu-narji. — O mizerja ! in žajfa ! Cumkrepirn ! Pač pa že špega en morast cukerfirar od salutanitejc-btajlunk-lintvern-jenfanteri ra-gumenta gor v garnitur kosami. Drugo sentimano ti bol genau poškri-vam kako mi je u dinstu, kakšna je čita-triješte in kaku se z tanovm šocelnom begecam. Respondej mi augenplitleh in pošli mi ajne kartolina kon beduta na te-lefoniš ali rezepis, saj sm pekont s tistm škricam tam na poštegrandi, ki nosi plont moštace jen cvikarje, na rešetante prif abtajlunk. Alston te prov hercleh posalutam jen pobažam tvoja aufrihtek f r aj nta ršaf ta r ca Špela Krof do groba. Moj jendericjo: Jenmane dela Brejo gatisima štiman-tisima šenijoriua Š. K. kapokamerijera prešo šenjor Pikolo lumara 2. kistenlont pjajca-lenja II. pjano Triješte. Preme. — K PODLISTEK. Ribniški godci. J. Skuk. Znano vam je, kako se po svetu trudijo s kupčijami naši veseli in prefrigani ribničani. Bili so nekdaj štirje godci, ti so v že ves svet obšli, še mnogo več kakor njih sosedje se suho robo. Neko spomlad se napotijo na nemško, kjer še niso bili, želeč tudi Nemcem »plozat« ribniške polke. Ko se po dolgem popotvanju tudi v to deželo prišli, so bili zelo veseli, misleč, da se bojo »tajčpohrusten« naučili. Med potjo seveda so po mestih in trgih igrali ribniške koračnice. Ko se pa bližajo velikonočni prazniki reče starejši: Vejste moj' dragi tovarši, nekaj bi vam rad na srcje poliižii, kar zadejva nas kristjane; b' blii duabru jet spuod': velika niič je tukaj. Ko smo šl' od duma se nejsmo nič prpornčl Bogii toraj se nam šika jet k spovd', da »ostanemo še glidi katiilške crkve, in de nam buo Biig dav srečo. Drugi godec : Dnobro s' nas podučit in tu muoramo narjedit, samo nejkaj me skrbi in vejste kaj ? Mi neznamo nejmšku go-S|>ud pa slovejnsku ne, se ne buomo mugl' n'č zastuopt. Tretji: Kaj te buo tu skrbejlu, kane vejš da dubovn' so h'du štid'rn, de znajo | vse šprahe. i Četrti: Vse je duobru samu kam Rekrut. (Zložil Josip Anton). (Dalje.) Se nekaj mi manjka Ta rjave še ni, Ko to pa zagledam Me pukla boli. Ko blo bi za dosti Kar prazno nosit, Vam bodem povedal Kaj mora v njej biti. Ta srajca in gate In druzih stvari, Prekletega kamna Za zvagati ni. Tri ure marširam Oj to je hudo, Cugsfirar upije Še laufšrit bo šlo. Če prav se ne obrnem Mi plune v zobe, Okol me zasukne De b zlomil noge. Se štrekati moram Kot narveč gospod, Ko imel podplate Železne od spod. Se druga bukara Pri nas se godi, Kaj vsak mi upije Za zgruntati ni. Nad manoj upije Prištima k raport, Za kazen boš ribal Štirnajst duij abort. o°o Usmiljenje. Brivec! Ali se Ti kaj smilijo tiste dame, ki zdaj po letu omreženih obrazov hodijo zaradi mraza? Kaj bo še le po zimi! buomo pa naše »štramente« spravi'za tist' cajt ko miiol'mo v cerkvi ? Prvi: »Štramjnte buomo sabo naj.sli, so najbl »gvišn«. Drugo jutro rano bili so vsi štirje v cerkvi se svojimi godali. Spovednik stopi v spoveduico, hitro za njim poklekne prvi, se prekriža ter začne moliti očitno spoved : »Pruosem gospiid diihovn' uoče deb' se svojih grejhti prav čistu spo-vejdov itd. Spovednik, trda nemška buča ni ra-zumil tega ribnčarja, pa vpraša? Bosist? Ribničar misleč da po basistu praša češ, da hoče z basistom najprej odpraviti) odgovori: »Gospiid, jest nejsem basist, je v stuol' ga hitr' pokličem«. Urno vstane, gre k basistu: Gospiid čjo tebe! so me prec prašal po basist«. Pogovor Barjanskih \M posestnikov v Ljubljani. To li O: »Kaj misliš o shodu hišnih posestnikov ljubljanskih?« Jože: »Te j te šembraj, to je tako rekoč movzni shod kaj ne?« Tone: »Kako ti to sodiš? Ta bode le »poj a sni lni urad«, Na komando : Habt aht, ljubljanski posestniki! Haist zohlen — plačevat!« Jože: »Tone, ti se motiš. Izvoljeni odbor bode hrezplaeni častni odbor. 1. Ta bode zahteval tako imenovanim po- sestnikom brezplačnim davčnem se-kutarjem temeljite pravosodne postave, da»jim bode mogoče zadostiti davčnim zahtevam. 2. bode vabil v Ljubljano naseljenje dru- gih narodov. ;>. bode dajal nasvete napravljati tovarne za oddajanje stanovanj : 4. bode delal peticije na državni in deželni zbor za znižanje davka; 5. bode mestne očete svaril ter jim pri- poročal oddajati mestne službe le sinovom hišnih posestnikov kakor zahteva občinska zakonitost; 6. bode nam vodovod znižal od na t)°/06°/0 ? Jože : Aha te, te šembraj, ako se to vre- sniči nastane taka zveza, da bode Ljubljana res naša. — o oo Kaj bi bilo na Kranjskem potrebno? »Slovenec« in »Slovenski Narod« bi morala po golih kolenih iti iz Ljubljane na Šmarno goro, ker sta si tako huda nasprotnika. Ko bi namreč tega nc bilo, moral bi biti vsak list polovico krašji. Naš basist ves prestrašen : Zakaj ravno jaz ? gotovo ima kaj posebnega zmenoj. Stopi k drugemu : Prosim te, pej d' še ti poprej buomo vidli če buo tiid tebe prašav po basist. — Na to stopi drugi, da začne ravno tako moliti ko prvi- Spovednik seveda tudi tega ni razumel, zato ponovi: »Bos ist?! — Godec, koj hitro vstane ter gre po basista, pa mu reče: Ni drugače, moraš ti prvi iti, prašal je tudi mene po basistu. — Seveda ko ni bilo drugače gre vendar na vse zadnje basist v spovednico, poln straha poklekne ter reče spovedniku : »Go-spiid jest s'm basist«. Spovednik razkačen misleč, da se ž njim norčujejo zakriči: »Marseh!« Slavec pevec. Slavec je prepeval v senc, sredi gaja, Pa še trdi sovi srce se omaja. Sova ko to čuje, kima premišljuje, In na zadnje sede ter jih zapisuje. Pisane prodaja, Za nje hoče zlata. Slavec gladen poje: Sova je bogata! oo o F. C. Iz vragove torbe. Prav dobro vem, da bogat si V denarjih, ne v značaju; Kosmate, umazane' vesti V slovenskem, božjem kraju. Prav dobro vem, rad kričiš In streljao v »jasno strelo« Ljudi rad zmerjaš, se jeriš Krivice hvališ delo. Prav dobro vem, Se drudim spoštovanje; Sol imaš, vendar si neslan, Dam častno ti priznanje. O detetu. (Spis desetletnega dečka kot prostovoljna domača naloga). Dete je najmanjši človek, ki živi na svetil. Pri nas doma je vedno po jedno in komaj začne to hoditi, že pride drugo in potem je to dete. — V naši vasi je mnogo detet. V vsaki hioi je po jedno in kadar je lepo vreme, prinesejo jih na prosto in takrat se lahko vidi, koliko jih je. Vbogi basist, ko začuje besedo »marš« gre tovarišem naznanit: »Ste videli kaj če imejt gaspud ? Gaspiid če da mu »zašpi-lamo »marš«. — Urno zagrabi vsak svoj »štrument« ter zaigrajo ribniško koračnico. Ko je spovednik videl, da so začeli igrati, gre v žagrad po cerkovnika. Pograbita vsak svoj drog od praporjev, ter gresta nad godce, ki so še vedno igrali »marš«, mazala sta jih, da je bilo joj. Ribničar pa tudi niso zadnji; zagrabijo palice ko so jih seboj imeli in udrihajo. Basist je upil: »Ti zagrizen želuodar, kar je tou smo mu stuorli, zdaj de b'nas pa še pretejpajli«. Ko sta se jih navžila prav sladkih ribniških palic, zbežala sta nazaj v zakristijo. Godci pa so jo hitro pobrali iz nemške dežele. V nekateri zibelki ste po dve deteti, jedno ima glavo sem, drugo tja. Take imenujemo dvojčeke. Ti so si tako jednaki, da če vidimo jedno dete, mislimo, daje drugo. - Dete je zelo dobro in ljubeznivo, kadar spi. Kadar ga pa umivajo, ali kadar se po noči zbudi, potem vedno kriči. Takrat morajo ga sem in tja nositi, ga tresti in mu peti. Ce mu pa ne puste kričati, potem kriči še huje. — Vsak izmed nas odraslih bil je nekdaj dete. Tudi moj dedec je bil, pa takrat še ni bil tak, kakor-šen je zdaj. Nobenih las že res ni imel takrat, pa tudi ne tako bele brade. Saj so pravili to moja mati, kateri so dedeca že poznali, ko je bil še dete. — Deteta nimajo zobov in nimajo vedno druzega v ustih, kot palec. Od kod deteta pridejo, se. še ne ve celo gotovo. Nekateri menijo, da jih prinese štorklja, drugi zopet, da priplavajo po vodi, nekateri pa menijo, da jih prinaša babica. Silvester. Odmevi. (Poje Devotjnb). 10. Bog te živi! »štruca« kruha, Liter vina in meso! — »Mošnja« tvoja — nikdar »suha«, Da ne bila bi zato! — 11. Družba »žejnih« spet žaluje, Danes tukaj zbraua skup; — »Pipea« mala pa vgasuje, Notranjih — bolezni kup. 12.- Bog daj Večni, da mi glave, Še ne zmeša „glažek" ta; Britke da pregnal težave Bodem, — pijmo še „enga"! 13. „Sladko viuce pijmo radi, Da se duša nam vhladi! Vince „kislo" tud' ne škodi, Mora zmešat' se v povsodi!" Vedno v starej že navadi, To naj naše geslo bodi. 14. Naj prvo „en liter", — pozneje še „enga"! Ce noče „dol" iti, — pa s „silo" zažen'ga! Saj danes vže „birtna", — je čisto zaspana, I „lvelnarca' v kleti, — leži tam — pijana. 15. Kob' vinee ne teklo Tak' rado nizdol; Bi človek „namazal", Si „glažek" okol. Saj kmetič, če sodček Tja v mesto pel) si; Namaže si — usta — Ze z vinom doma! Novi kolesarski klub se snuje v Trstu. Ime se ni še določilo, to se pravi, se je že določilo pa javno se ga ne sme še razglasiti. Pristop bodo imeli le bolj postarani bioiklisti, ki so se že nekdaj vozili, zdaj se zopet skobacajo na nje. Nobeden nima pravice vstopa če nima tako velikih brk, da mu stoji lepo žvepleni kliliček v njih. Prvi §. pravil se glasi, da s početka, ne smejo laziti več kakor dva kilometra na uro. Glede dirk se ni še odločilo in prav nič govorilo. Prvi izlaz bo eno nedeljo še v tem letu; kam da se bo lezlo in lezlo se ne ve še, ker eni škilijo proti Skednju, drugi proti Ospu, tretji pa sami ne vedo kam bi lezli. Soboto pred izlazom bo že naznanjen cilj v Brivcu. Kdor se prekucne lOkrat na kakor-šen si bodi način z kolesa, brez da bi si pri tem zlomil kako rebro ali nogo in če mu ostane glava še cela, taki dobi v dar steklen bicikel. Vsak pameten, če tudi oženjen kolesar sme pristopiti k društvu, če le ni prevroče krvi. Na čelu teh biciklistov bo lazil vedno najbolj izurjen biciklist. Na tacega ima klub že piko pa boji se vender, da bi bil prevroč in nestrpen v lazenju. Sicer je sposoben in je upati, da se ga sprejme v v društvo če tudi malo nevoljno ir. kislo, posebno že ker mu stoji žepleni klinček na brkah. Pripiaven bi bil ta mož za to, ker nosi na nosu zlat cvikar čegar glaži so iz stekla da bolj vidi, ima dve veliki lampi na citelino, ki tako svetiti, da se vidi vsak krajcar na kilometer daljave, če tudi je v blato zakopan. Najbolj važno je tudi to, da zna ta neprekosljivi biciklist voziti tudi po vodi ne da bi utonil. Take svoje vrline z biciklom na vodi je že večkrat pokazal posebno na progi Trst - Osp. Predsednik kluba pa vendar ne bode tako hitro, ker nima še let; to se pravi: ima že leta, pa zadosti jih nima še, da bi bil sposoben za tako mesto. Društvo ne more kupovati let, ker nima še rezervni fond za to. Žvop. Politično pismo. »Kjer ni možke eneržije, ni načrta, ni vodilnih mislij. d r. T 11 m a. Iz Gorice 20./7./99. — Brivče, oj, oj, na pomoč, gori gori!! Nekateri trotje ho-1 eejo pregnati marljivo čebelico iz stare Gorice. — Dobili smo novo silno potrebno glasilo »Gorico« za neslogo v Gorici, a naši požrtvovalni k o s m a č i potrebujejo še silneje tvoje brivnice. Ne mudi se ! V Goriškem panju gori ! Cmrlji in trotje oblegajo ulnjake ter prežijo na marljivo »kranjsko čebelico« ter jo hočejo na »vse viže« zadušiti. In pomisli, zakaj ! Zato, ker jim je preveč medu nanesla. — Dragi Brivče! Ali morda meniš, da se norčujem! Ni mi volja norce briti v času, ko je pričelo naše »narodno vodstvo« na nečasten način mlatiti po goriški »Slogi«, da se reva noč in dan joče. To so Vam voditelji, to junaki, ki ne morejo prenašati poleg sebe — marljivih delavcev. Air gospodje se uverijo kmalu, da Goričani nismo več slepe ovce. Mi vidimo, čujemo, in sodimo. Ne bojimo se ne zvijačnih brbucev ne drugih kosmačev. Mi zahtevamo od naših voditeljev — dela in marljivega dela, gospod urednik, a ne prepira, ne zavidanja, ne sumničenja. Grobokopov ne potrebujemo na Goriškem. Razdora nam ni treba. Taki luksus si lehko privoščijo Kranjci, a nikar ne od sovragov oblegani Primorci. Brivec! brij in strgaj kosmate brade, naj bodo na tem ali onem bradku. Do kosti obrijmo vse one, ki nimajo, ni možke eneržije, ne načrta, ne vodilnih mislij. Na delo, da ohranimo in ojacimo slogo v stari Gorici. Goriški hajduk. Lesnike. Ko bi bila neumnost bolečina, bil bi v vsaki hiši stok. Jednemu norcu ne more sedem modrijanov na vsa vprašanja odgovoriti. Muha leze tako dolgo v med, dokler ji glava v njem ne obtiči. V hiši, kjer kura poje in petelin molči, ni miru. Skrivaj kar ljubiš, česar se bojiš in kar sovražiš. Ce hočeš vedeti, kaj ljudje v tvoji neprisotnosti govore o tebi, poslušaj, kaj govore v tvoji prisotnosti od družili. Nekteri imajo veliko srečo; a nikdar tako velike, kakoršne si želijo. Ne svetuj nikdar, če nisi za svet vprašan. N,evošljivei mrjo; a nevošljivost ne. Kdor zaničuje vedo in resnico ju one pozna. Modar človek ne ve nikdar nič; a bedak misli, da v6 vse. _ • Dobro plačilo. Za dekletom stegal roko Je nemčurski poliajač, Skupil pa je slabo moko Ta brezsramni potepač. »Mar ne veš«, je brzo rekla, »Da Slovenka čast pozna, In da bi pač vest jo pekla, Če bi tebe marala »Res — Slovenka tudi ljubi: Fanta pa slovenskega, Taki pa capin se studi Ji iz srca celega! Silvester. oo o II colmo. — Veš ti, kaj je to »colmo«? — — Kadar se morje napne, takrat pravijo Lahi kolma — morda je to! — O ne prijatelj, »il colmo« je, ako pride uradnik iz laškega governa pri Pic-colu prosit 500 fi. slovensko posojilnico v Trstu, ter pripelje seboj ma-gistratnega uradnika, kot garanta, ki je morda v dolgeh do grla. - o o Št. 5440-7 odlok iz nebeške pisarne Slovanskim narodom y Evropi, Aziji in Ameriki, Vsem svetnikom je znano, da je določil papa Lev XII T. v Rimu, našima bratoma Cirilu in Metodu, kakor splošni slovanski praznik po celem svetu dan 5. julij a. Začudenjem smo čuli, da je v zadnjem času po upiivu latinizatorskih svečenikov laški Rim spodmaknil stol slovanskim apostolom, ter posadil na njiju mesto druzega svetnika nižje vrste. Str- 5, Naša brata velezaslužena Ciril in Metod sta se pritožila na nebeški dvor, da ne vživata več v Avstriji državljanskih pravic, če tudi sta ravno tam največ delovala in trpela za Slovane, zdaj pa da si morata prosjačiti občinsko pravico toliko v Trstu, na Goriškem, kakor na Kranjskem, ter da jima je dovoljeno samo še tihe maše brati, ker tako zahtevajo Italijani. Predseduištvo nebeške pisarne zasli-šavši opravičeno pritožbo ter odstranivši za vse čase nepotrebno laško novotarijo določuje strogo, da ima veljati za ves slovanski svet, dan 5. julija kakor nepremični k slovanski praznik posvečen bratoma Ci-riiu in Metodu. Rimu se pošlje ukaz, z opazko, da naj nikar ne preminja, kar je bilo modro določeno posebno še, ako zahtevajo to italijanski Zidje iz Primorja. — Ta odlok stopi s prihodnini letom v veljavo; prepis naj se takoj pošlje brzojavnim potom slovenskemu Brivcu v Trst, da ga objavi celemu slovanskemu svetu. Določeno, potrjeno in slovanskem j pečatom zapečateno. V nebeškem Vele-' hradu dne 7. julija 1899. Ciril in Metod Klement, škof tajnika. predsednik O oo Kedor daruje noveič za družbo sv. Cirila in Metoda pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških iu nemških -nt krem pel j. ^ Kako se v Rojanu »vera gmera«. Dragi moj Brivc, mi Rojančani silno napredujemo. To se naj bolj dokaže ob »birmi«. — Don Jurizza pripravlja svoje jančke v roketu z zvezdami peterih žarkov za ita-ljanski izpit, pred milosti, škofom. — Koliko truda koliko jeze more gosp. župnik požreti predno zabije slovenskim jaučkom laških šest resnic. Ali kaj ko pride »m a-z i 1 j e n e c« pred vladiko mu odgovori: Božjih verita sono cink v e. — tu ga imaš kozla. — A kaj za to, rojanska cerkev je vendar unieum v Trstu; tu ti pojejo pri eni in isti maši: Lahi iz Grette: slovenski —• Slovenci od Piščancev: laški, potem vsi skupaj: latinski. — Tako so zadovoljni vsi ; magistrat, šešolote iz Rene, farman, vladika in še najbolj Rojančani. — No, tega pa nismo že do danes vedeli, da hočejo postati Rojančani i n te rnaei j onalni katoliki. Radovednež. Dopisi. Iz Gorenjskega. Morali smo na vojaške vaje v Ljubljano. Na kolodvoru jo udarimo naravnost po ulici, kar začujemo glas: fantje, k nam pojdite, k staremu tesarju na levo, hitra in dobra postrežba je pri nas. — Gremo še nekaj korakov dalje, a zopet nas vabi drugi glas: Fantje na lejvu, k staremu brivcu, k dobremu vineu ! Pridemo pred gostilno, tu nas pričakuje sredi ceste stoje lovec močne postave ; za rokavce nas vleče, da vstopimo'k njemu : on nas obrije brez britve. Človek se silnemu vabilu slednič uda. Sedli smo za mizo; naš želodec je bil tako apetitlih, da bi se rad hitro najedel če dru- zega ne, tudi žgancev ker menda bilo ognja v hiši smo morali potrpeti ; čez pol ure bo že nekaj si je mislil vsak. —-No, pa naj bi to še bilo, ker tudi v krčmi se večkrat ogenj ugasi. Nekaj druzega je še bilo, na kar ne pozabimo tako hitro, namreč, kako žejni smo v spalnici požirali sline in iskali vode; a ni je bilo ; šmentana Miea zdaj spi, pozabila nam je donesti steklenice. — Sila kola lomi, tudi mi smo za silo iz umivalnice srebali vodo. Vidiš, dragi Brivče, da imamo tudi v Ljubljani Hetne brivce, sicer niso tako urni kakor ti, pa vendar te včasih, polagoma ostrgajo če treba do kože. — Ako te burja zanese v našo rezidenco, pazi, da te ne obrijejo kakor nas tujce iz gorenje vasi. Toglje pri Repentabru. Voglje je mala vas, tebe še ni bilo sem. Ce hočeš navžiti si dobrega kraškega zraka, lahko prideš en dan; morda dobiš kaj dela. Zdaj pa poslušaj. Jaz sem gotov, da ti si že dobro skušal ta fardirbani. ženski svet. Ti ne poznaš našo Johanco, ali kakor bi se mo> ala lepo slovenski klicati Ivanko in nje tovarišico Justino. Vidiš, fantje so pri teh dveh zasledili nekaj razžaljivih besedi. Vsled tega vsi razburjeni se takoj zmenijo, da je treba to razžaljenje z vinom politi in v litru utopiti. — V bližnji gostilni počnejo kozarce prazniti. Mladim želodcem je treba kaj pod zob. Krčmarica malo pomisli, in ker dobro v d kaj fantom najbolj diši. Zacvrč jim krušne hrovatice ali cvrte supe kakoršne pojedajo pri porodnicah. Fantje so veselo zadrugoma praznili skledo in z vinom namakali hrovatico v trebuhu. No tudi jed utrudi, reveži se pospali okolo mize. V tem so dišeče krovatiee privabile debelo podgano na goste. Eden zaspancev se zbudi, zagledavši dolgorepko, prestrašen zaupije. Vse je na nogah - za podgano v rej o v tem pa zvrnejo mizo in skledo s hrovati-cami. Vidiš, Brivče, kako znajo naši fantje utolažiti razžaljeno čast. Ko so pa dekleta o tem čule so zapele: Naši fantje se gostijo, Cvrto »Biipo< si želijo, Skledo niso mogli zmagat Podgana prišla jim pomagat Ji, hi-hi, ju, hi, ho Dekleta jim ne plačajo. Zagorje ob Savi. »Ljubi Brivče«? Evo Te zopet vabim v našo romantično Zagorje. Marsikomu si že posvetil z Svojimi izvrstnimi sredstvi. Posebno] zadni dopis je izbudil celo revolucijo tu. Iz rok v roke je šel »Brivec«. Ter iskali so »Šogo Ro-glačovo« — a zaman, — najdli jo niso in jo tudi ne bodo, ker ona je danes tu, jutri tam. Zato pa vaju svarim! Ljudmila Šš — in Polaka M----Ne pačite se več. »Soga« vse vidi, če ne vidi, pa sliši. Danes Te čaka stric boter velika čast, ker Te vabim k »Grofin die sehone Pepca plemenita Komlanska Sibirija«. »Brivče!« — — Glisebanču na roke, smukni v salon-frak in črno pino na glavo. Prej pojdi še v Tvojo apoteko, da si naložiš vsake vrste areni, ker pri taki fino inteligentni gospiei, moraš že bolj cart okoli hoditi. No, pa čemu, Te bom učila vsaj sam dobro veš, kako se mora s tako gnjad pardon! — gnadlovo gospioo behandlati. Ker ima vse polno častilcev, da ji pihajo na njeno »veli ko-srce«, —■ če ne bi ji počilo od same ljubezni — do slovenskega naroda. Pa ne misli ljubi »Brivče«, da so to naši rojaki. Kaj še! — Naši še ne znajo tajč oziroma po dunajsko ali po pemsk' hofirati;« zato pa imajo tudi parmaruš tujci forhant«. -—- — Danes ji daj samo malo malisen gaista, da ne bo revici, več tako slabo; ko bo preveč plesala ali pila, to pa ne vem še sedaj »Brivce«: »plesala ali pila«. Naj bo katero hoče Ti jo le z arcniri s malisen gaistom in ne oziri se na; »plesala ali j)ila«. »Brivče« ! — Tudi naše vinkelšraibrje moreš malo obriti —■ če ne si jim bo mah preveč zarastel. Na rampah imaš že nekaj posla. No potem pa tistega z ta črnim cvikari. — Danes naj za te dva zadostuje, — morda drugič kaj več ? — Kone tega meseca bom izfrčala i/, vinske peči, v Loke, iz Lok, v Kisove, iz Ki-sovca v Toplice, iz Toplice v Zagorje, iz Zagorja na postajo in iz postaje pak Tebi Vuni buot, ku si pršu pod liimeruo 20. maja tega leijta je nu — osu Karan-tan hrust »britu« vat Judeža do kajfeža jen miežnarja v krili, taku kukr de be ble u aprili; jen kaj suo strili: — satni siebe suo vabrili ! Nu, de ne buoš misliv, de nej tu rejs, pridi jen vidi. Pojdi prvu v Brezo vco, jen lcadr buoš pasou čez milost, spi pou frakla »jnožeta«, za tu ki jie prou duobr »šnops« jen ker jie tudi žegnan. Od tam hadi guor pa britafi, jen gliedej či buoš zamierkov fcuo lumeruo ()()<>. Potem poidi v vas, katera je pred tabuo, ljubi moj »Brivče«, ter Ti bom vse pove- jen gliedej na lumeruo 0022. Od lieti hodi dala, kar bom vedla, da je pripravno za Te. Zato Te pa že danes opozarjam, da mi boš milostljiv, ter me takoj pustil v svojo hrivnico, da bom odložila svoje breme, ko-jega bom nabrala na mojemu popotovanju. — Da bom prej zopet odfrfotala iz Tvoje brivniee domov, čuvati naše kosmatince in kosmatinke! Zdravstvuj! Ljubi »Brivče«. Šoga Roglačova. Iz Knršincev pri Malinedelji. Dragi Brivec! Dobro znani, da imaš zmiraj polne roke dela, pa vendar si povabljen v našo faro, da boš videl kako se pri nas hlače perejo. Tukaj se že nekaj časa sem nahajajo, tri pravcate srake, v nežni ženski podobi, one ti kar na mah človeka pograbijo, in kar smuk, hlače so že spod, in črez trenutek se že uboge zibljejo v blatni luži, ponosno, kakor čolniček po gladkem jezercu. Ako ti hočem te tri gorske vile, ki so jako ponosne na svojo izvanredno opravilo, nekoliko natančneje opisati, ti moram tiho na uho zašepetati, da perva izmed teh krasotic je omožena; pa čujte kar na enkrat z dvema možema, s pervim po postavnih določbah, z drugim pa kar tako na levo. — Ti bi mislil da samo na Turškem zamorejo pod eno streho dihati. — Ostali dve »deČvi« sta še samskega stanu, in nimate velikega pomena v javnem življenju, vendar pa ste poraščeni, kakor kozlova brada, torej posebno pa mlajša deklica, katerej se še materno mleko na ustah derži, ona pa že za možkim spolom gledi. Potrebni ste tvoje britve. Brivec pridi gotovo! Vsevedež. Iz Brezovške fare. Draji muoj Brivc! Kje si biv vune buot? Po naši udovi — fari suo se ani taku smejali, de jemajuo še zdej cule v glavi; anim pej je začiela tieč črna kri; ma tu nič ne stri. na »plae«. Tukej buoš zvejdu vse potrebnu za tvoj »kšeft« jn tiidi kaku se »valijo« ! miežnarji, muošči jen žienšče. Zakaj de se pošišf vsaku lejtu va pustii adn čebr pe- ^ tijota — vina, jen tiidi kul kul — ku plača vuni »kasmati dapisnik« jen — ka-rantan za kakršniga driizga. Tiidi buoš znov zveijdet bo či suo bli zadnji miežnarji dama, jen tiidi kasne d' b rut te jie vdabila muha od svetnika. Prva, za miežnarja suo tisti al —- tista, ku da več kasmatim želuodcem svinskih riebr, vina, kriiha, jn »tih«. In zatu se pašiši vsaku leijtu čebr vina, pej usem. Zdej primi Jnožeta za braduo, ma s kleščemi, ku ti jie zlogov, de neij miiha plačala meižnarja riecmu miežnaree hlapcov piet u pie-tih leijtih) jen vleč ga na limeruo 006. jen stur si pakazat »titenguo« od 2G gldi-narju, ku jo jii dala miiha kje še dnar primla svojmi paštenml »perutmi«. Dalje pride. Iz Kostanjevice. Pridi če ti je drago na judovski praznik. Tam na križpoti srečaš morda naše »srčke« vse počesane po zadnje beneški modi; vise jim namreč po čelu tiste imenitne »zdavance« kakor dež v pratki. — Pošlji enega svojih poma-gačev, da nauči naša dekleta lepo slovensko česanje. Na čelu se lasje lepo razdelč da se kita ovije glave, oko pa jasno pozdravlja v jutro fantov krdelo. Žefa. Iz Žužcmberga. Pri nas te še ni hilo, ker si misliš, vendar povsod ne bo kosmatih. Poskušaj le en danr se ve da ne brez orodja; zadoščale ti bodo škarje, strgulja in grabijo, S tem pa nočem reči, da bi pri nas opravil z najslabšim orodjem, to ne; zagotovim ti da s takim bi niti našega gospoda poštarja ne obril, ker bi se ti orodje zrabilo. — Ti že sam najbolje veš, kako se tak »kšeft« opravlja; ni se bati, da ti zbeže kosmatinci. — Si- cer pa jih je prav lahko zaslediti; ene v gostilni, druzega pred pragom, tretjega na cesti. Za slučaj pa da bi se za tvoj prihod vsi skrili, prašaj g. sodnika, ali ve on za kakega kosmatina. - V najskrajniši sili, obrij tudi njega, da se ne vrneš prav s praznimi rokami domu. Torej Brivče, te pričakujemo. —- Vrh nad vrhom. Iz Lokavca. Dragi Brivec, v tudi Ti potrebuješ mehaničnih delavcev, tako Ti priporočam gospoda z bakfonasto verižico. Ta izvežban obrtnik se hvali po Ajdovščini in po krčmah, da izdeluje samo izvrstna dela. — Dragi, ker vem, da potrebuješ škarje in britve lehko naročiš pri njem, on ti gotovo vse orodje v mehaničnem zaboju pošlje po pošti franko. Za plačilo ga samo obriješ in ostrižeš. Letigrami. Barkovlje: Po smrti pokojnega župnika hodi po naši vasi mesto eksekutorjev kakih osem eksekutaric z napetim bobnom, — Zadolžene družine so v strahu. Rojan: Sv. Mohor je strašno hud, ker si je na dan obhoda neki Jurizza izposodil tudi italijanske zastave v Benetkah. »Koro« brkinskih piščancev pod vodstvom Pancete se pripravlja na veliko serenado pod governom na lesnem trgu. Slavni pevci so že dobili zagotovilo, da bodo med serenado vsi — krivi nosovi governa molili skozi okna. Ljubljana. Listi so še vedno polni razprav o onem impozantnem prizoru na občnem zboru Kmet i j s k e d r u ž b e, ko sta se sprijela doktorja - kmeta Tavčar in Susteršič ter je kmet dr. Tavčar Stepal okolo sebe z liberalnimi grabljami in je kmet dr. Susteršič odbijal s klerikalnimi vilami za desetkratnično korist — ubozega kmeta. Listi oma kaj o svoja poročila z umetnim — gnojilom. Tomaževa žlindra. Radeče 1. julija. .— Knjigovodjem naše posojilnice je imenovan Y. X. stopi v pokoj z 2400 k. pokojnine. Ljubljana 15. julija. Tukajšni klerikalci so se razcepili v »klerikalce« in kverikavce, ravno tako so se prekrstili »liberalci v v i b e-ravce«. i Ljubljana 19./7. Vaš list »Brivec«' naj se takoj prekrsti v »Brileo«. — (Naše mnenje bi bilo, da počakotna s krstom, tako dolgo, da zvemo, kaj je prof. Leveč opravil pri ministru op. uredn.). — Gorica: Imamo naprodaj par panjev »trotov«. Priporučnjemo jih tistim čebelarjem, ki imajo »prevroče« čebolice. Cenjeni naročniki! Brivčeva kasa je prazna. Kedo je pa temu vzrok? Nihče drugi, kakor eni cenjeni gospodje, ki ne pomislijo, da Brivec ne živi samo od božje besede, ampak, da tudi on potrebuje kruha, kakor vsi po-zemeljski ljudje. Torej, ali pošljite naročnino ali odpovejte list, drugače prodamo britve in škarje. Upravništvo. ica 11 registrovana zadruga /, omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2 sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Eentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice: Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7« 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.60 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3 212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah. Edino pravi Paglianov sirup kri očiščajoč. Biam Ni jeden tolikih posneinalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne.bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzmai ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. I« Prodajalca iestvin v BarMjah! V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni. Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam. Udani Ivan Cergol trgovec. M Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na caj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd. > GOSTILNA 1MT v ulica Conti (za Holtom). -- Javljam slav. občinstvu, tla v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko, < belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje. Priporoča se udani Mihovi 1 Riharič. Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speci« li-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd. 3«" Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PECrAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. M M m < i i M O SS > 'S M m « M cs M Nikaka skrivnost ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov. E k s t r a k t z a n a praviti: 5 lit. Ruskega pelinovca stane samo 90 „ Ruma.......„ 90 „ Konjaka.....,, ,, 95 „ Slivovke ...... „ 85 ,, Alaša .....„ „ 75 ., Očaka........., 95 kr. aJ 02 9? < S O in m i ► > EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP ki čišti kri OPOMIN :dgjr'la8tnega Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta a^ drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja sknSa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Eraestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvro^i Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polja — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. VVVVVVVVVVVN^N^VVVVVVVVV"*^^ Domača krojačnica -♦ TRST ♦- ulica S. Maurizlo stv. 11, II. nadstr. Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero iu naročila. Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani Josip Vičič krojaški mojster. Domača slovenska gostilna FRAN VALETIČ v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko )•- -in okoličansko vino Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami. Postrežba točna. — Cena primerna. Za innogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar. Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka E. y nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi). _ priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo. {{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. Za vso leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" Trst. Pri moj tvrdki — iH'inin Schivitz & Comp. v Trstu se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Kedeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" iu škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. 8W Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIVIC, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. AT AT JT M JMT A ■ < Franjo Fojte, itari Loki ^ < posestnik v Stari pri Škofji Loki št. 19. b _ (Gorenjsko). ^ Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava iu krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam ^ ^ po najnižji ceni ^ | W Obilo naročbe prosi gornji. ^ ) ko O »OOOOOO Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, ffc trgovec. fj ooooooooooooooo Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmar je in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v W ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani i Jakob Perhavc, lastnik. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO i O Slovenska gostilna li B^HHSSESJT^^M7!?^?^!' PRI PETELINU" - v Trstu ———— IV sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter t ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo. I>a bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam I svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo: WT „PRI PETELINU" Ulica Ghega štev. 7. ©ooooooooooooooooooooooooooooo*