IZDAJA OOZSMS TRZIN CD PRVŒ ŠTEVILKI KmJ^jjEGA^ GLASILA Po sorazmerno dolgem Času je pred vami nova številka krajevnega glasila ODSEV.Par let glasilo namreč sploh ni izhajalo kajti bivši uredniški odbor se je razsel. V teh nekaj letih pa se je marsikaj spremenilo,Že sam kraj Trzin se je moderniziral,zrastli so novi objekti, ceste itd.Med drugim so se spremembe dogajale tudi v družbenopolitičnih organizacijah.Med drugim v 00 ZSMS TRZIN. Vodstvo se je zamenjalo in z njim nov uredniški odbor. Na novo iztrran uredniški odbor,katerega člani so navedeni spodaj,pa je glasilo postavil pred novo dejsvo: OBSEV naj ne bi bil samo krajevno glasilo ampak obenem tudi mladinski bilten.Pravzaprav bo ostal krajevno glasilo bolj iz tradicije kot pa iz potrebe.Pri tem se ponujajo mnoge ugodnosti :vsak krajan,kot tmdi mladinec in Dionir bo lahko vplával na obliko glasila z prispevki,kritikami, predlogi itd* Izdati glasilo,pri tem pa začeti popolnoma od začetka, m ravno lahko.Pri izdaji tega izvoda nas je v precejšni meri bil v pomoč bivši uredniški odbor.Njemu gre namreč hvala,ker nam je zapustil precejšen kup naslovnih strani, ki so bile sicer namenjene bivšim številkam. Prva številka naj bi dejansko izšla ob krajevnem prazniku,vendar pa so ugodni pogoji omogočili "prehitevanje". Upamá,da vam bo ODSEV všeč,pričakujemo pa vaš odziv, kritike,predloge in predvsem prispevke,Kajti brez prispevkov krajanov še tako sposoben uredniški odbor ne more ' izdati glasila. Uredniški odbor ODSEV-a :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxœ Glasilo ODSEV izdaja 00 ZSMS TRZIN Uredniški odbor:Mušič Ignac,Uršič Adela^Jerak Bojan, Kozarič Dominik,Pavlovic Dušan Odgovorni urednik:Dušan Pavlovič Sodelujoči:KS Trzin,Ajnik Boris,Bukovec Marjan,Grinfeld Rok,Zupan Jolanda,Čebmlj Jože,šimenko Gorazd, Habat Božena Razmnoženo na ÔK ZSMS DOMŽALE Gladilo izhaja enkrat mesečno št.l. && j pisB IM Kftjfo f ! >n p,-i/A. VS^JMSBAGIASBAGI^SBAGMSBAGLASBAGIASB^ O NEKEM AITSAKBLU Z IMENOM "THE ROLLING STONES" | ffl SSiT^SiS MŽft&í&f 80 v flV0j8B oMob^ .SaniSî6«9?jyfSS^iT4 Sk0rad PraZn° dVOran0' "Libertion"hote?n S® 3ij\u??SniSili in iz neuglednega pa bo ae ?e P^P^ili vse starejše goste.Zato pa so se se isti večer zbrali mladi,da bi videli "norce" iz Londona.Bili so navdušeni,daj do'takrat áe niso slišali MM''"" toliko nekontroliranih tonov in ropota. slišali Prva njihova plošča je bila "Comw on" iz leta 1963 Ker 0e bila posneta na hitrè,ni bila tako kvalitetna kliub temu pa so dobiliJe prve poAudbe za konoertt.Leta 1^64 trziSe.nova Plošča "Not pade awaý"®kf e po- enje"Te čez nVZanÍmanáe za "fetaJče^am- Poi? 5«,zrastlo m z koncertom v Walbey Empire ťoal C1964)se je pričela njihova pot strmo vzpeniati Na koncertu so namreč glasbeniki poskakovali plpdrfopletali z instrumenti in lasmi in mikrofoni.In ko je iïo'na L le in ' invent ar ^ 8e ^ JpoloÍl° JenfX- redil v îlHf1 V IeW Y0rk'SO mladi ^eričanlpri-redili veličasten sprejeme ^ „t¥,Z1)Ai?0 The ŘollinS Stones posneli svoj prvi super-hit:'It's all over now",in z to skladbo se je rričelo Ite» Jn^ Vel^h usPehov.Vsaka plošča brez izjeme je bila rro-^.v milidonski nakladi.Sledila sta koncerta^ Evropi in Angliji Slika prejšnjega koncerta se je ponovila in eden od glasbenikov je dejal,da nihče razen njega ne bi onafcil?da je prenehal peti.Po koncertu v pariški Olimpii so se organizatorji prijemali za glavo,saj so bili dragoceni tapicira-m stoli popolnoma uničeni.Za vsakim njihovim nastopom so ostajale uničene dvorane,polno živčnih zlomov in želie om-nizatorjev,da se ne bi nikdar več vrnili.Tako so Stonesi ° prihajali na koncerte le se z helikopterji,prepovedani pa so jim bili vsi koncerti in nastopi po hotelih. Za lfto 1965 so značilni trije njihovi hiti:"The lost time,I can't get satisfaction»^ "Get off my cloud".V tem casuvs0 dočakali priznanje vsega sveta,da so ta dela najboljša.Postali so zvezdniki,pričeli so se:oddaljevati od publike,vendar jih to ni mo tilo • Leta 1969 je odšel član Briam Jenes,močno nač-et z mammli.Nekaj mesecev po odhodu je umrl.Čeprav so vsi člani skupine poizkusili mamila,je le Briam šel predaleč. Skupina je delovala še dalje,še narrej so dosegali lepe uspehevendar pa od Briamove smrti dalje govorimo o m drugem obdobju njihovega ustvarjanja.Kajti večina njihovih najboljših skladb je bila do tedaj že posneta. Uršič Adela (i+ 4) :xxrr-'Harcocacxxxxxxxxxxxx A o-A i l ti j. JIN OD ZSMS TRZIN 00 ZSMS TRZIN 00 ZSMS TRZIN 00 ZSMS TRZIN 00 Z m: :RZ V februarju 1981 smo mmeli v 00 ZSMS Trzin programsko--volilno konferenco,katero Je sklical še tedanji predsednik Àjnik Boris.Predlagani so bili ,ki bi lahko prevzeli zahtevne in častne funkcije predsedstva« Sedanje predsedstvo ima takšen sestav: predsednik-Dušan Pavlovic sekretar -Mušič Ignac Blagajnik -Mušič Marjan ostali -Snideršič Tone g« -Černigoj Marjan -Lazič Snežana -Čebulj Jože -Leveč Peter Mnogi člani predsedstva so se do sedaj(maj '81) izkazali kot zelo neresni in nezainteresirani.Po volilno-program-ski konferenci namreč niso prihajali niti na sestanke predsedstva,ki jih je skliceval predsednik,Vsak član predsedstva je velikokrat sprejel na dom vabilo,vendar pa to očitno ni nič zaleglo•Poleg tega je bil na trgovini (Mercator-Trzin) kot tudi na avtobusni postaji Trzin-Ljubljana vedno plakat.Iz toga je razvidno,da so bili člani predsedstva vedno zadostno seznanjeni,da po. so bili nezainteresirani oziroma jim je za opravljanje funkcij primanjkovalo časa. Zato smo "resničlani predsedsva in osnovne organizacije sklenili,da se jih razreši funkcij in da se isssšfe izvoli bolj resne in obetavne,ki bodo pripravieni delati in bodo veseli te častne funkcije. Ko vi citate te vrstice,se je razrešitev neresnih članov že odvila,sicer pa vas bomo o hh sestavu novega vodstva seznanili v julijski številki ODSEV-a. Rosen član predsedstva .. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:aacx:;rrxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx-•:x~x:cr< ">r (anekdota) Ob uri kemije je profesor učencem razlagal nekaj o zlatu in govorjenje ga je tako zaneslo5da jo nenadoma dejal: -Da,dragi moji,današnjo življenje je ena sama dirka za zlatom in časom.Zato ni prazen rek,ki pravi:Cas je zlato,Le zapomnite si ga. Potem 'je naravno nadaljeval "z razlago. Minute so tekle počasi,počasi za profesorja a sc počasneje za učence.Navsezadnje se je predavatelj le opogumil in vprašal po razredu: -Koliko manjka še do konca uro? Nekje iz razreda se je oglasilo: -Pot gramov zlata,tovariš... \ ■ry^aC Dušan Pavlovic VT pqrp .MLADOST SKOZI ŒBZIN m Dnev27.1981,ravno na dan Ol1 je ob 9h 17 min. skozi nas kraj potovala '' tafeta mladosti .Njena pot jo tekla od Domsal skozi Erzin proti Mengšu. Na_ OK ZSMS Domžale so o tem predhodno obvestili predsednike 00 ,ki so potom morali poskrbeti za organizacijo nošenja skozi domače kraje. Štafeta mladosti jo skozi Erzin potovalo v rokah rokah mladincev od križišča,kjer se cesta odcepi proti Mengšu ,pa do gostilne pri Narobetu,Nosilo so Qo tri skupine po šest mladincev. Štafeto so nosili: -Mušič Ignac -Pozman Dragica -Jorak Bojan Ostali spremljevalci pa so bili: -Chvatal Borut -Laz i č Snežana -Čebulj Jože -Simenko Gorazd -Kozarič Dominik -Pozman Brane -Topimčan Dušan -Kuzmič Rado -Mušič Janko -Učakar Daro -Prah Andreja -Močnik Mirjam -Kralj Zvone -G-rinf old Rok -Oder Bojan Koordinator za območje Trzin: -DuŠran Pavlovič Štafeto mladosti so spremljali radioamaterji,ki so poročali o trenutnem nahajanju Štafete, Kakor pa pri vseh zahtevnih prireditvah nastanejo težavo,tako srno so tudi Trzinski mladinci tik pred prihodom štafeto soočili z problemom:zastave. K S Trzin bi nam namreč morala posoditi tri svojo zastave,vendar pa so jo zataknilo pri ključu sejne sobe in mladinci bi kaj kmalu ostali brez zastav. Vendar pa se je tu zopet izkazala iznajdljivost in samoinciativa »Zastavo smo si izposodili od nekaterih krajanov,sicer nismo nikjer dobili partijske, morali smo so zadovoljiti z jugoslovansko in dvoma slovenskima.Vendar.pa vse to ni oviralo nosilcev in spremljevalcev in Štafeto mladosti smo brez težav nesli skozi Trzin. čebulj Jože 2 2_ PRISPEVKI IZ OSNOVNE SOLE SPOMIN NA TOVARIŠA TITA I O Titu so šepetali naši očetje in mame že zdavnaj. Bil j, dol peterokrake zvezde. Nekoč jeneka deklica napisala: "Tito, to smo ri vsi ! " Vsi, ki smo odraščali ob njem, vemo, kako velikega in mcarega očeta smo imeli. Bil je oče naše varnosti, vedno je ukrepal preudarno. Vodil nas je zanesljivo, bil je čvrst kot skala. Tovariš Tito je bil naš učitelj, Tito je rešil našo domovino, Tito je največji človek vseh časov, Tito je svoboda, Tito je heroj, Tito je naša luč, Tito je v naših srcih. Ponosen sem, da sem se rodil v Titovi Jugoslaviji. Hodili bomo po Titovi poti. Kot spomin na dneve jasne in na borbe zmagovite, kot spomin, ki ne ugasne v srcih je tovariš TITO. Vesel Marko Tovariš Tito Minulo je že leto, odkar ga ni več med nami. Njegove misli in .dejesar za mir in enakopravnost pa bodo živele vedno» Tito je želel, •a smo vsi med seboj prijatelji. Rad je imel otroke. Spominjam se •neva, ko se je peljal tudi skozi Trzin. Počasi je drsel njegov avto. Ha sem na križišču cest in čisto od blizu videla njegov prijazni asmeh. Mahala sem mu v pozdrav z vsemi ostalimi. Tito pa je prijazno -zdravljal. Njegovo skrb za nas mu bom izkazala s tem, da bom pridna •-oli m kasneje pri delu. Kurent Marina £T Po končani vojni je jugoslovansko ljudstvo izvolilo tovariša Tita za dosmrtnega predsednika socialistične Jugoslavije. Tito je vse svoje življenje posvetil boju za delavske pravice in enakopravnost narodov ter mir na vsem svetu. Umrl je maja 1980 v Ljubljani. Pokop on je v Beogradu nc Ledinjah. , -> Vsi, ki ljubijo svobodo, ljubijo Tita. Vsi, ki se borijo za pravice, poznajo njegovo ime. Jelko Kovačič TITO Bil je tudi voditelj neuvrščenih držav. Četrtega maja 1980 je od bolečin onemela Jugoslavija, ko jo izvedela, da ji je umrl predsednik Tito. Kot predsednik je bil najbolj spoštovan. Na njegov pogreb so prišli predsedniki in državniki z vsega sveta. Slava njegovemu spominu! Banico Franci JOSIP BROZ TITO Josip Broz se je rodil v Kumrovcu leta 1892 v Hrvaškem Za( or j •nt otrok je od začetka osnovne šole živel pri mami. Ko pa je priče hoditi v šolo, je pogosto prihajal k dedu. Ded je imel hišo na drug strnili Sotle. Ko je končal osemletko, je oče mislil, da bo zadovoljen, ce e gre učiti za natakar j a, Josipu Brozu ta poklicni ustrezal. Sam si je izbral, in sicer se je odločil za ki jučr.vničar j a. Leta 1913 je začel služiti vojaški rok na Dunáju. Nato je pre •7,r> premestitev v Zagreb. Tam se je pričel ukvarjati z politiko. Posi > član KP in kasneje tudi voditelj. Orgniziral je upor proti okup, torju in s partizani osvobodil našo deželo. Bil je vrhovni povoljn: • .----»tižanske vojske. V novi Jugoslaviji je bil vse do smrti njen predsednik. Mladina ga je imela zelo rada in mu za dan mladosti vsako leto prinesla štafeto. Maršal Tito je umrl maja 1980 v Ljubljani. Klopičič Damijan SPOMIN NA TOVARIŠA TITA Tito je bil borec, predsednik Jugoslavije, maršal SFRJ, poveljnik oboroženih sil in reditelj KPJ, Tito se je z ostalimi borci beril za boljši jutri, Mi sq ga pogosto spominjamm in háJĎ-mr^--^-o-ggnri Vâdûû-Jtti^ ia-hiido^Q^m^Hl^ ni j^ř-yad nami, spominiil 'Z^- Vojan T, Avhar PIONIRJI TITU PLAMEN - naša srca«v prsih skrita za napredek ognjevita^ KAMEN - naša srca plemenita za sovražnika srdita, PLAMEN - skup v dehteči nagelj zlita ________ KAMEN - za tovariša, za TITA, Podboršek Simon ■u NAS TOVARIŠ TITO •ič^l Tugifep som bila še majhna, sem poznala ime TIT©, Na televizijskem- ekranu sem ^a pogosto videla* Ko sem se naučila brati, sem prebrala veliko 'c seveselih in žalostnih zgodbic iz njegovega življenja, gBil je preprost- dečeg, kot mi vsi. Rodil se je 25f maja 1893 v Kumrovcuj Hodila sem v tretji razred, ko je tovřcriš Tito na smrt proszbolel in tudi umrl. Po radiju sem poslušala, kako se je Ljubljana z Po strelocino poslavljala od njega. Ko so zavijajoči zvoki siren naznanili kupa-odhod vlaka, sem s pogledom odšla k železniški progi* Po licu mi je lr-ni-4drknila solza, ko sem zagledala krsto, vence in častno stražo, Dito je bil zadnjikrat v Sloveniji. ^_ 3onosna sem, da sem Titova pionirka. T ¥j HI Hvia ti, Tito, ker ši nas vodil do zadnjega diha, Romana Dolenc SPOMIN NA TOVARIŠA TITA Ta mesec je minulo eno leto, odkar nam je umrl tovariš Tito. \ spomin na ta dan smo izobesili zastave na pol droga* Izgubili smo prijatelja* tojjaxiJj^^ in svetovnega borca za mir. Tite va ai vi donská pot je "bila težkat Od revnega-x^o^Lq^Jir^D^fífíi^ stávky zaporov, je tovariš naše n-nodi osvobodilne vojske; Hrabro nas je vodil v boju proti okupatorju* Po osvoboditvi na^e domovine je postal predsednik« Védno je poudarjal bratstvo» in -^ugoslavi^eé Bi je velik pri j; tel j TniPri-ine^ Vsako leto na njegov rojstni -dBfi^^áP^^ Tovariš Tito se je vse svoje življenje boril za pravico, mir in ana- kopraraost med narodi* Tito je mrtev, toda spomin nanj in njegova dela bo vedno osta. v naših srcihj Moravec Petra razred TOVARIŠ TITO i * Kar bilo je pod pepelom v naših srcih skrito v kres mogočen je raznetil naš tovariš Titot Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Titôf Presojal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, knha nqvega nam mesi naš tovariš Tito Vladimir Nazor mo ÎTTI MLADI TALENTI. -MLADI TALENTI " "MLADI TALENTI MLADI TALENTI MLADI TA V tej in nadaljnih številkah odseva bo na nekaj straneh nastopala rubrika pod imenom "mladi talenti". V njej bodo objavljeni prispevki nadebudnozev.ki so ukvarjajo z poezijo.prozo in kakšno drugačno umetnostjo. Rubriko ureja Mušič Ignac in interesenti naj prispevke pošljejo na njegov naslov(Mušič Ignac iLjubljanska 13* Trzin,Mengt6I234 ) ali pa naj mu jih lastnoročno izročijotPrispevki morajo biti izvirni^urednik te rubrike pa jamči za anonimnost,če je le-ta v interesu pisca prispevka. _ Prispevkov v zvezi z aktualnostni ne-sbtfavlia-mo v tej rubriki. rodIR_ Gl. urednik Po V D V O J E to. V Tito« •ti, •jal prija- 1 ena- ostal Hodila sva v dvojo skozi park po poteh, hodila sva v dvoje, Šla sva po greh. Potem si odšel, ostal je le spomin, zdaj hodiva skupaj jaz in tvoj sin. T.G, Veliko je niti^na katerih kot marioneta visi tvojo življenje^in pridejo trenutkifko se niti zamaje jo ,vzvalovi jo kot beli valovi in ti se zazib-1joštPrestrašiš se,kajti marsikatera ali pa le ena nit se pretrga „Toda, ne bmj se .Spletle se bodo_jipSje—• in nève niti in kmalu bo bolečo mesto ,ki ti ga je zapustila boleča nit^prekrila njih nova- plast. TAJA D R A -K U L A Kri zavohal jo na daleč, pa mu zdaj no pomaga prav nič, Drakule so zdaj iz mode, Mlado in stare so nerodo. Toda nekoč se bodo zbudili, iz groba mrtveci bodo vstali in takrat bomo vsi Drakule postali. D.K. Stopinje v pesku. Hodiš sam, cisto sam. Okoli tebo tema. Ob tebi morje. Nad tabo zvezde. V tebi upanjo. In vprašanje, ki gloda, neprestano gloda tvojo srce. v In ti so bojiš, da ga bo še prekmalu oglodajo, Toda nosiš ga v sobi, no zavržeš ga. Neprosto.no jo v tebi in neprestano gloda,gloda... TAJA NJENI BOKI K° ^da^lot^bfvoUSastno slavoloke, 3o kakor da Siotw nedoumljive in^voji veliSaÎ'tnosti nodosoSl3lvo.; Da,njeni krasni boki kakor nebesni so oboiu., , le kdo si jih bo pnsvo;:^ le kdo jib zase bo aotix* ^ »Le komu boš to krasno boke dala, komu,lepotica zala. tcocb boš tako s urastao — da mu boš to svojo boko podari,- . .^ckx^xxx^x^x:^:^: : : - -, Ba zdaj ,ko So na Kranjskom vsak pisar, a «si• Prance Prešeren/Velika pisarila/ font C R uBtite j / opsrv s« Ro&fl UNF} DEE'tu" \0> ÏS?M?KÎ SPITE NA TEMPIRANI BOMBI . ^ se vos današnji svet duši v lastnih ođondkih nepotrebno posebej omenjati.Za uvod naj novem lo to, da ju tudi Trzin dol toga sveta. ~ ' qn SamJ?rzin(šo posoboj novo naselje) dajo videz s m vjtisca.Sic o r m ravno tako hudo onesnažen, vendor If zc5ncr' malonuHajproj majhni kupčki smo- bi, potom pa. codai je vocji in več ji. ,_.kjo se" ustavi, si najbrž predstavljate. ...... ' Ceste so bolj makadamske kot asfaltno.Pšata-ni ~rSŽ porok ampak prava greznica,po gozdovih 1x1 loži več rjas cega jekla kot na kakšnem odpadu.Kdo je kriv za posoboj poudarjat i, lahko bi dejali xcar : i il v SI i v Naj omenim,da so ribo,ki žive v onesnaženi Pšati zo tako navajene na nesnažno vodo,da v čisti snloh ne mor o j oiv životi. V to som so sam prepričal, lahko pa se prepričate tudi vi*Samo pohitite,jutri mordn še toh, genetsko ^prilagoj enih rib,no bo več,- Ne bi več našteval ,ker vsega ne bi snravil na to" stran.Poleglega pa pisanja o smeteh ni ravno okusno. Zaključim,pa naj:po vsem tem,kar vidim+0kušam mtvoham,sklepam,da nam rodna Zemlja ne bo več dolgo prijetna in toplot. z:i bk.a^£Lmkak^zant;i-riairg on rsmrdl j i v in podgan poln kontejner za smeti I ' . Jn storiti proti vsomm tomu, so ^šftraš-u joto. Boriti so,boriti !Vendar pa srno že dovolj čakali, nr o-učovali in sklepali * Živimo na tempirani bombi,ki lahko vsak čas eksplodira in nas zasuje z lastnimi odpadki in strupi!Zato jo je treba čim prej demontirati. Vendar ne jutri4že danes,kajti očitno bo jutri že prepozno I Dušan Pavlovic noOCC* a/ cocao? MLADINCI 00 ZSÎIS TRZIN POZOR l Od 1.6.1981 bo odprt mladil -Ponedeljek -Sreda , od 18 do 20 -Petek -Sobota , od 18 do 2® -torek -četrtek :i 'klub*Urnik: h h -nedelja • klub zaprt Referent zo. klubsko do javno st-Jorak Edvard Naj že vnaprwj seznanim vse mladince,ki kade, do. se v klubu no kadi, t o po. zato, ker prostor nima oken in jo nasploh majhen ter se težko zrači.Poleg tega upam,da boste obzirni vsaj do nokadilcev. Mladinski pozdravi Predsednik 00 ZSMS Trzin I ŽL- PIEDS TAV ITE V SD PARTIZAN TRZIN Pisbivalci Trzina so se že od nekdaj navduševali za šport in športno dejavnostjo. V času pred drugo svetovno vojno so telovadili v društvu Sokol, po vojni pa je ta. dejavnost nekako zamrla. Rekrorcij potekala posamično ali le v manjših skupinah, vendar neor^or.iz '-rano. Tako je bilo 27. decembra ustanovljeno ŤD Trzin. Najbolj Obi siv jireativni panogi sta bili namizni tenis in nogomet, vendar zrrcdi" pomanjkanja prostorov in igrišč delovanje društva ni moglo zaživeti. Leta 1978 pa je novo vodstvo postavilo nove smernice sa nadaljno delo društva. Prvi cilj je poudarek na množičnosti in nr razširitev sekcij. Tako je zaživela predvsem atletska sekcija, v ke-teri so trzinski športniki doživeli prve tekmovalne usneho. Polet dotedaj delujoče gimnastične, namiznmteniške in atletske sekcije/'so zazivele še smučarska, drsalna, nogometna in košarkaška sekcijr. Za uspešno delovanje vseh sekcij pa je potrebno dosti sredstev vendar se člani društva ne ustrašijo niti prostovoljnega dela. Zbirajo star papir, železo, nabirali so celo polže.