List 48.
Vprašanje zavolj lovskih ribških
pravic.
V 45. listu Novic je bilo na znanje dano, de so gruntne ali druge gosposke na Krajnskim lovske pravice od Marije Terezije kupili in de se jih hočejo še za naprej posluževati. V zboru 2. kimovca in po patentu pre-svitliga Cesarja pa imajo že zaveze med gruntnimi go-sposkami  in podložnimi nehati.    Ta  zaveza  tedej tud
200
V
gori imenovane pravice odveze. Ce bi se pa gospoda teh pravic še za naprej posluževati hotla, bi se mogla podložnim tudi škoda poverniti, ktero jim zajic po njih njivah in vertih, zlasti pri cepljencih (^pelcarjih) naredi, pri nekterim po 10, 20 in še več gold. škode napravi. Sej niso tisti časi več, kakor so jih naši spredniki imeli, de bi se pustili pod jarma m semtertje vlačiti, kmetje so v zdanjih časih bolj razumni in prebrisani, kakor so njih spredniki bili.                                      Pavle iz hribov!
Odgovor na to Pavletovo vprašanje.
De so naši kmetje zdej bolj razumni, kakor nekdanji, nas prav veseli, posebno veseli to Novice, ktere se že več let prizadevajo, kmete podučiti. De kmetje Novice pridno bero, nam kažete tudi Vi, Pavle iz hribov.
Pa ravno zato želimo, de bi Novice tudi na tanj-ko, prav na tanjko brali; sej so v lahko razumljivim jeziku pisane. Ali, ljubi Pavle! to ni ne v 44. ne v45. listu stalo, de se hoče gospoda lovskih pravic vedno naprej posluževati, ampak le tako dolgo ji gre pravica, dokler ne bo zavoljo tega očitna postava dana od Cesarja. Te postave pa še Cesar niso dali, ker tudi deržavni zbor v lovskih in ribških pravicah še ni nič gotoviga sklenil. Mi smo zavoljo tega z dvema poslancama sami govorili, pa oba sta rekla, de za-stran lovskih in ribških pravic zbor še ni nič sklenil. Dalje — naKrajnskim lovske pravice niso take gruntne pravice, kakor druge — ampak so kupljeno blago, torej se bo mogla ta reč drugači poravnati.
In še na dalje — zajic bo vedno drevesa glodal, ako jih ne boste obvarovali po vertnarskih podukih. Tudi zajcov ne bomo potem po repu poznali, čigavi de so, ali so naši, ali našiga soseda?
Le pametno in pravično, ljubi moji? Lovske in ribške pravice bojopadleinkmetijstvobo svobodno posestvo postalo — pa vse se mora po postavnim potu zgoditi. Brez p osta vnost je poguba vsaciga človeka. Hiša se zna kmalo podreti — pa nova ne tako hitro sozidati; torej le pravično, le postavno! Cesar so nam svobodo dali, pa hočejo tudi, de se stare postave spoštujejo, dokler jih Sami ne overžejo.                                                    Vredništvo.