ffielavsko Ne dajte se ukloniti nobenemu nasilju! Ne dajte se zmešati po nobenih lažeh 1 Vztrajajte! Mislite! Delajte! Agitirajte! Delavsko-kmetski republikanski blok mora ždružiti glasove vseh delavcev in republikanskih kmetov! Dovolj je bilo trpljenja in hlapčevstva v teh 6 letih. Zbudimo se! Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 9/11. Leto II. LJUBLJANA, 15. januarja 1925. Stev. 3. Revija Zapiski Del.-K. Matice se ni priložila onim naročnikom, ki niso plačali naročnine do 1. januarja 1925 in imajo pri naslovu moder križec. Čim plačajo zaostali dolg, se jim bodo Zapiski dostavili, UPRAVA Le vkup, uboga gmajna! Tako so klicali naši pradedi, koso se pripravljali na to, da se osvobodijo jarma graščakov in valpetov. Kresovi in klicr Le vkup, uboga gmajna! — so zbrali skupaj vse zatirane kmtte proti grozeči nevarnosti. Danes sicer ni več onih oblastnih graščakov, kot so bili nekdaj. A nadomestiti so jih novi, še hujši. Pod svoje kremplje so spravili vse: tovarne, zemljo, državo, banke, denar, šole, luč, vodo, ljudi, vse. . . Kmet ni več izkoriščan tako, kot je bil nekdaj; 7ato ga pa izkoriščajo na bolj premeten način. Razen precejšnjih izjem ima večina kmelov danes svojo zemljo in nc oo-deluje več graščakove, p<> njem ne poje več valpetov bič. A zato poje nad njim še hujši bič — draginje. K.net ima le na videz svojo zemljo: a polno pridelkov mora dati gospodi v podobi davkov, v podobi visokih obrtstnih posojil itd. Sin mora v vojsko, če to hočejo oblastniki. Veleposestva so še ostala. Meščanske stranke in tudi klerikalci ter Prepeluhovci nočejo nič slišati o pošteni agrarni reformi. Doslej je imel kmet vsaj še nekaj političnih pravic. Sedaj so razpustili hrvaško, makedonsko in druge kmečke stranke in organizacije, tako kot so razpustili delavske. Gospoda hoče vzeti tako kmetom kot delavcem zadnje pravice. Klerikalci si kot Poncij Pilat perejo roke in pravijo. To dela z vami srbska gospoda, mi srro proti temu. Ali klerikalni voditelj Korošec je bil tisti, ki je, ne da bi vprašal slovenske kmete in delavce, romal pred šestimi leti v Beograd in nas prodal srbski gospodi. S to gospodo je sedel dolgo časa skupaj v vladi in klerikalci so tudi krivci za današnja preganjanja kmetov in delavcev. Ha oblastniki ne postopajo z nami tako samo v Jugoslaviji. Tudi v Bolgariji, Rumuniji, Italiji, Poljski, v vseh obmejnih državah sov j. Rusije vlada največje nasilje nad delavci in kmeti. Zakaj je buržuazija pripravila splošen komplot proti delovnemu ljudstvu Kaj hoče s tem doseči? Gospoda ve, da je na smrt obsojena. Ali ona si skuša podaljšati svoje življenje na ta način, da vlada nad ljudstvom z ognjem in mečem, dokler se še da. Da bi pa to bilo mogoče — hoče ne samo SHS —, ampak svetovna buržuazija, da uniči veliko de-lavsko-kmetsko državo — Rusijo, najmočnejši steber in upanje vseh zatiranih. ♦ Vsak dan prihajajo nove vesti o pripravljanju pohoda na unijo sovjetskih republik. Vse to vodi angleška buržuazija, ki je tako priljubljena Prepeluhu Za njenim hrbtom stoji ameriški kapital. Teror v Jugoslaviji, na Balkanu v Italiji, v vseh obmejnih državah sov- Kandidatna lista Delavsko-Kmetskega Republikanskega Bloka za volilno okrožje Maribor-Celje (Štajersko). NasiSec liste s Makuc Ivan, železničar v pokoju, Ljubljana. Okraj Brežice: Kandidat: Drstvenšek Andrej, kurjač, Rajhenburg. Namestnik: Martinšek Ivan, kmet, Vrhovo 26, p. Radeče. Okraja Konjice in Dol. Lendava (vezana): Kandidat: Napret Anton, posestnik, Sv. Katarina, p. Trbovlje. Namestnik: Hruševar Alojz, rudar, Retje 118, p. Trbovlje I. Okraja Ormož in Ljutomer (vezana): Kandidat: Razboršek Ciril, mizar, Maribor, Plinarniška ulica. Namestnik: Medved Franc, rudar, Sv. Lenart 183, p. Hrastnik. Maribor, levi in desni breg (vezana): Kandidat: Teršek Ignac, kovinar, Maribor, Rajčeva ul. 4. Namestnik: Čanžek Andrej, železničar, Maribor, Jan • Kolarjeva ulica. Okraja Laško in Mozirje (vezana): Kandidat: Fric Ignac, rudar, Retje 119, p. Trbovlje 1. Namestnik: Kužnik Ivan, železničar v pok., Vrhovo 46, p. Radeče. Okraj Murska Sobota: Kandidat: Klojčnik Franjo, rudniški zidar, Črna-Prevalje. Namestnik: Močnik Ivan, mizar, Maribor, Vrbanova ulica 19. Okraj Prevalje: Kandidat: Zupan Ivan, tesar, Loke 191, p. Trbovlje. Namestnik: Dietinger Ivan, tov. delavec, Guštanj. Okraj Ptuj: Kandidat: Žorga Jakob, strojevodja, Ljubljana. Namestnik: Vrhove Franc, zidar, Ljubljana. Okraj Slovenjgradec: Kandidat: Gradišnik Matija, ključavničar, Berdinje 36. Namestnik: Goršek Anton, železničar v pokoju, Trnovo 8. Okraj Celje: Kandidat : Nemec Ivan, kovač, Št. Pavel pri Preboldu. Namestnik: Osterc Rajko, tapetnik, Ljubljana. Okraj Šmarje: Kandidat: Jevšinek Franc, posestnik, Vrh 13, p. Grobelno. Namestnik: Čretnik Franc, železničar, Zaverše 5, p. Grobelno. Vsi kandidati kot tudi nosilec liste so bili izvoljeni enoglasno na konferencah delavsko-kmečkih zaupnikov v Mariboru, Celju, Zidanem mostu, Prevaljah itd. Prvotno je bil izvoljen za nosilca liste sodrug ■ Ih ali *^er mu reakcionarni volivni zakon ne dovoljuje kandidature, je bil na njegovo mesto izvoljen s. MAKUC. Po pokljcu je 19 delavcev, 3 kmetje, / obrtnik. Makuc, Medved, Razboršek, Teršek, Fric, Kužnik, Zupan, Žorga, Vrhove, Osterc so pretrpeli za delavsko-kmetsko stvar ječo, odpuščanje in druga preganjanja s strani nasilnega režima. Ali kot železo v ognju so se še bolj utrdili v boju za svobodo delovnega ljudstva. Fric Ignac pride šele 6. jebruarja iz celjskih ječ, kamor ga je obsodil režim, ker se je 1. junija v Trbovljah uprl orjunskim nasilstvom. ker je zastav" svoje življenje za rudarje in drugi proletariat, so ga ^blasiiiiki uu- jetske Rusije — vse to je v zvezi z bujnim pohodom proti 130-milijonski vzhodni delavsko-kmelski republiki. Od konca svetovne vojne pa do danes še ni stal delavski in kmetski razred pred tako nevarnostjo, kot stoji sedaj. S.etovni kapital pripravlja križarsko vojno proti delovn« mu ljudstvu, prt ti delavsko - kmečki Rusiji. Razpuščanje delavskih organizacij, razpust HRSS in druga nasilja imajo za namen, da zlomijo v delovnem ljudstvu odporno silo, da bi mogli služiti delavci in kmetje kot topovska hrana proti proletarski Rusiji. Kajti kapitalisti računajo: Če uničimo sovjetsko Rus'jo, potem uničimo za dolgo časa zadnje svoboščine delovnega ljudstva in se bomo lahko še zabavali in rajali na uklonjenih tilnikih tovarniških in poljedelskih sužnjev. Vse zavisi od delavcev in kmetov samih, vse zavisi od tega, ali se bodo v najhujši uri nevarnosti zavedli ali ne. In tu moramo obstati! Mi ne smemo postati biriči ruskega delovnega ljuditva I Z ato si pa morajo delavci in kmetje Slovenije in vseh dežela podati bratsko roko in se strniti proti skupnemu sovražniku v skupno bojevno zvezo. Boj za sedanjost in bodočnost slovenskega ljudstva. Tako gledajo klerikalci na sedanji volivni boj. In tako ga razlagajo ljudem. Res je, da se gre za sedanjost in bodočnost slovenskega ljudstva; kajti, če bo šlo tako naprej, kot gre danes, bomo padli v popolno barbarstvo. 6 let se že gre za obstanek in bodočnost slov. ljudstva. In že 6 let izdaja in prodaja S(tranka) L(judskih) S(leparjev) slovensko ljudstvo. Prodala ga je beograjskim centralistom, sedela je v več vladah skupaj s centralisti, streljala je slovenske železničarje, zapirala slovenske rudarje, razpuščala slovenske delavske strokovne organizacije, glasovala za visoke davke na slovenskega kmeta, ki je pod okriljem 21 klerikalnih poslancev in tudi pod Korošec-Davidovičevo vlado plačal največ davkov, glasovala je za 6 milijard Din v militaristične svrhe, pustila pod svojo vlado slovenske fante v Makedoniji — skratka izdala slovensko ljudstvo na vseh poljih. Pomagala je opravljati delo centralističnih demokratov in radikalov. A vedno, ko se približajo volitve, se SLS oddalji od vladnih jasel, uganja „ostro opozicijo* in nastopa za „avto-nomijo, Slovenstvo" itd. Le klerikalci so sposobni, da na tako nečuven način tihotapijo z ljudskimi dušami. Danes vpije proti nasilju radikalov, jutri — po volitvah bo že podpisala z njimi nov sporazum, nov Markov protokol in bo prekašala v nasilju same PP-jevce. Danes nastopa za Slovenstvo, jutri bo pokleknila pred monarhijo, srbijan-stvom in Pašičevo brado. In to gnusno komedijo uganja že skozi 6 let. In ljudstvo tega doslej ni izprevidelo. Še pred par meseci ni dala SLS, ko je bila na wji v Beogradu in Ljubljani, niti dihati delavskemu razredu Slovenije, a danes išče med tem bičanim delavstvom zaupnico za svoje rabeljsko delo. Da, gre za sedanjost in bodočnost slovenskega ljudstva! Kajti SLS nas je spravila na rob propada in nas uročila PPŽ žrelu. Zato izpreglejte, delavci in kmetje slovenski, dajte SLS zasluženo plačilo s tem, da vsi glasuj te za slovensko delavsko-kmečko republiko! Klerikalne sleparje. Klerikalci o se s svojim rabeljskim de'on pod Da Vidovič-Koroščevo vi do tako razkrinkali, da upajo dobiti glasove revnih kmetov in delavcev le z goljufijo. Agitirajo, kakor jim kaže! Pred hišnimi posestni i napadajo stanov, najemnike, pred ipjemniki posestnike, pred bogaiini revi , pred revnimi bogatine. Korošec govori v enem kraju za monarhijo, drugim za republiko in v nekaterih krajr farbajo ljudi: Komunisti so sklenili, da vsi glasujejo za SLS! Delavci in kmetje, obsodite goljufe, kaznujte jih za vse laži s tem, da napolnite skrirjico našega borca MAKUCA! Obletnica smrti Karla Liebknechta in Roze Luzembnrg. 15. jann i je b let, odkar sta bila po izdaji . zaslugi nemške socialne demokracije umorjena voditelja nemškega proletariata Liebknecht in Lu-xemburgova. Ali ona ne pripadata samo nemškemu, temveč mednarodnemu pro letariatu. Vsako Uto proslavlja t -tovni proletariat spe min teh dveh pr o-bonteliev i mučenik v. Duh Liebknechta in Luxembun ,ve ne pozna mej, ntg > gre povsod, v ječe, v tovarne, med v^e trpeče in zatirane. Vsem govori: »Kljub vsemu I.. Pogum, sodrugi I* Izdajstvo socialne demokracije nas ne sme uplaš«ti, ampak nas mora zbrati vse v bojevne vrste, ki bodo zmagale. Mi ne objokujemo mrtvih, mi se moramo ob šestletnici smrti Lmbknech-tove in Luxemburgove zavedati, kakšno ogromno nalogo imamo izvršiti. Mi smo dolžni vztrajni do k-mca, mi smo dolžni Liebknechtu, Luxemburgovi dvajset tisočem padlih nemških proletarcev, 12 milijonom padlih vojokov na bojnem polju, ženam, otrokom, pohabljencem in starčkom, mučenikom in žrtvam reakcije v Jugoslaviji: vsem tem smo dolžni. In danes vprašujeta iz groba Karl in Rozo slehernega: Kaj si st ril za gioanje? Kaj si storil, sodrug? Kaj si storila, sodružica? Razredni boj, to ne pomenja, od drugih odrešen biti, temveč pomeni: storiti odločilen korak za odrešenje. Razredni boj ni lenoba, ampak je delo. Razredni boj pomeni biti nesebičen. Razredni boj pomeni zaupati v sebe in svoje sodruge. Razredni boj, to ni, da bi kot iskren delavsko-kmeČKi republikanec šel morda tudi v zapor, je poziv odklonil. Prepeluh je torej za republiko le v tem slučaju, če to dovoli Žerjav in policija. Delivci in kmetje pa vemo, da PP vlada in njena policija nikdar ne bosta dovolila republike, ampak da si jo moramo sami priboriti. Zato se pa delavci in kmetje ne bodo dali zapeljati Prepeluhovemu „re-publ kmstvu". Preplašeni Prepeluh piše dalje, da smo poslali poziv za skupen nastop v volitve po ..navodilu beograjskih komunističnih komandirjev*. Mi kakih beo-graj>kih komuntničnih komandirjev niti ne poznamo, ampak poznamo le one hrvaške in srbske proletarce, ki so ravno tako za svobodo delovnega ljudstva kot smo slovenski delavci in kmetje. In mi smo poslali Prepeluhovi SRS poziv popolnoma po svojem preudarku, ker smo hoteli dognati, ali je ona res za delavsko-kmečko republiko, ali ni. In ker je naš poziv odklonila, je dokazala, da je ona le za meščansko republiko. To je Prepeluh sam priznal v „Republikancu“. In tega dejstva ne izpodbije nihče. "Delavci in kmetje niso tako neumni, da tega ne bi videli. Mi vemo, da je to Prepeluhu zelo neprijetno. In tako je treba tudi razlagati njegovo razburjenost in zmedenost v zadnji štev. »Republikanca". Prepeluhova „Slov. republikanska stranka“ je odklomla skupen nastop v volitvah, ker je proti delavsko - kmečki republiki. Zato bodo pa vsi delavci in kmetje glasovali za Makuca, ki je nosilec liste Delavsko kmets^ga Republikanskega Bloka v celi Sloveniji. Zbirajte naročnike ,ee..-£metskega lista*! Kvišku zastave! Ni ga več? Braije, niso mrtvi ti, ki jih pokopavamo. Niso mrtvi Kari Liebknecht, R >za Luxemburg, Leo Jo-giches, Levinč in nešteti drugi. V nas živijo! V nas morajo živeti! V srcih delavske mladine predvsem, ko gleda v svetih urah nazaj na dolgo, krvavo pot trpljenja svojega razreda, ko gleda s svetlim očesom na solnčno pot socialistične bodočnosti. Volja I Volja, zbudi se! M 'žgani, ustvarjajte misli! Usta, govor.t I Roka, skrči se v dejanje! Potrpežljivosti Odločna potrpežljivost! V/tr-ijna smelost, dokler ne zagori Liebknecht stotisočero, d kler ne vzplameni Roza Luxemburgova v milijonih src proletark. In potem naprej! Zastave naprejI Poteptati, kar se zoperstavlja. Na delavski mladini je, da žene naprej, da vzpodbuja, da je pndstraža. Slaven in težak je obenem pokhe prapoiščaka. Mi se borimo za slavo najvtčje odgovornosti, mi hočeno živeti v ideji, za idejo. Ideja nad vse! E. Hornle. Prepeluh hoče soditi druge po sebi. Prepeluha se loteva po hišni preiskavi v njegovi razkošni vili vedno večja zmedenost. Tako piše na primer v „Republikancu“: „Viada je razpustila hrvaško kmečko republikansko stranko, češ da je »bolj-šiviška". Prepovedala je hrvaškim republikancem tudi njihove časopise. Ni pa prepovedala belgrajskim »komuni-stom" njihovega res komunističnega časopisa! Čudno je le, da srne srbski boljševik izdajati svoj list, republ kanec pa ne, čeprav ves svet ve, da hrvaški rt publikanci niso „b Ijševiki". Zato je popolnoma opravičen sslep, da obstojč med vlado in beograjskimi komunističnimi „voditelji" g t ve zveze". Nas sicer btograiski komunisti ne zanimajo tako kot Prepeluha. Vemo pa to, da je vlada ustavila centralno glasilo Neodv. Delavsk Sirark (NDSJ) »Okovani Radnik" še, preden je Ustavila list hrvaških republikancev. Dok'er vlada ni razpustila HRSS, se je Prepeluh vedno trkal na prsi, da je njegova stranka pod vodstvom Radiča. In vlada ni niti zaprla Prepeluha, ni ustavila njegovega lista, iz česar popolnoma opravičeno sklepamo po logiki (mišljenju) Prepeluha samega, da je Prepeluh v zvezi z današnjo vlado. To skl'parno še tem bolj opravičeno, ko vemo, da je Prepeluh že sedel skupaj z Žerjavom na vladi, da mu je Žerjav poskrbel lepo penzijo in mu pomagal do vile in Blasmkove liskarne. G. Prepeluh, ne sodite drugih po sebi in ne mislite, da so ljudje neumni, če ste vi od strahu zmedeni! — Na take vaše adute ne dobite niti enega glasu več, temveč prej manj. Se ena cvetka s Prepeluhovih vrtov. Prepeluh misli, da so ljudje pozabili na to, da je bil on svoj čas kraljevi centralist in drugo ter da se je začel zavzemati za ntrščansko (ne za delavsko-kmečko) republiko šele na zimo pred volitvami. Zato ga smatrajo delavci in kmetje povsod za špekulanta z r» publiko. Ali Prepeluh sodi druge po sebi in ■ hoče dekazati svojo grdo lastnost nam, ki smo pozivali delovno ljudstvo za delavsko-kmečko republiko, odkar obstoji Jugoslavija. T«ko piše v »Republikancu" sledeče: »Tako so n. pr. sklenili komunisti, da ne bodo nastopili pri volitvah s svojim pravim imenom k t komunisti in tddi ne pod svojim poznejš m imenom »Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije", ampak so sk enili nastopiti kot kmečko-delavski republikanski blok". To so sklenili /ato, da bi lovili volilne republikanske glasove za komunizem, • ki ga pri nas že največji butec več ne mara". Prepeluh dobro ve, da je to grd in lažnjiv očitek od strani njega kot znanega pol. verižnika nam, ki smo zvesto in vedno vitrajali na braniku pravic delovnega ljudstva. Prepeluh dalje dobro ve, da je razpuščena komunistična stranka in da je ustavljeni NDSJ Prepduh vse to dobro ve. On je hotel s to ogabno notico doseči nekaj drugega. Kaj? Tako, kot je svoj čas dal brzojavno aretirati trooveljske kom. rudarje, tako bi hotel danes, da pozapro kandidate »Delavsko-kmečkegi Rep. biokr, — češ da je komunističen. Tisti, ki ste nas-.dli Prepeluhu, spreglejte njegovo polic jsko — provokator-sko pisanje in mu obrnite hrbit! Napravite konec! Še n kdar ni bilo d.lavstvo v tako resnem in težkem položaju, kakor je danes. Treba je združiti ves bojevni proletariat, da si zboljšamo svoj obupni položaj. A naši Korunovi in Bernotovi „so-cialisti" v tem položaju ne vedo drugega početi, kot di se prepirajo za pravilnik, progresivni davek in kandidature.. Delavci si ne smejo več do-pasti tega, da se gredo z njimi mance razni adv< kiti, Žerjavovi zavezniki in Bernotovi davčniKi. Ta gospoda okrrg ^Socialista" in „Napreja“ je skienila, da najbolj meša delavstvu glavo baš v lem volivnem boju. Cepijo se in cepijo na frakcije in grupe kot ti\ta grda ži-val — trakulja. To pa ubija delavsko silo, ki je razcepljena brez moči, združena p.i premore vse. Delavci, ne dijte se več razbijati Od teh razbijačev in volite enoglasno Delavsko kmečki republikanski blok! Vlačugarstvo. Vlačugarstvo — to je mil izraz za početje, ki ga navadno imenujejo ljudje k. rba . . . Volivni boj se bliža svojemu višku. PP pripravljata 8 februar z razpuščanjem hrv*Ukih republikanskih organizacij, madjarske stranke, z aretacjimi, uduševanjem listov, s fahif kati. Klerikalci imajo v službi spovednice, prižnice, mežnarje, kaplane, župnike. S> cialpatrioti konsume, am'terdam-ke in državne podpore Škilavi Prepeluh hoče vloviti mandat s tem, da govori ljudem, da je za Ridičevsko republiko. Vj>ak po svoje. To je javno. A tajno Anglija oborožuje bmejne države proti sov. Kusiji. nWorkers Weeklyu, angleški delavski list, prinaša seznam transportov orožja in municije iz Anglije v Estonsko, Litavsko »n Let8ko. Iz tega seznama se vidi, da pošilja Anglija ogromne množine orožja in municije v ruske obmejne države. Socialdemokratje se odkrito proglašajo za zaveznike rabljev. V našem listu smo že poročali, ži|o posebne liste in da bo nastavljenih 8. februarja baje 13 pasti, v katere naj bi se vlovili glasovi delavcev in kmetov. Na Kranjskem je središče takih agentov pu nešeno v Novo mtsto. Tam že dolgo agitira po novomeškem in Črnomelj -ikr-m okraju Josip Murn, lesni trgovec )i Nov. mesta. Ta je izdal tudi nekak „Republ. Novice" in lovi večinoma naše sodruge in somišjenike s parolo „delav>ko-kmetska republikanska strati.a L|udem pripoveduje, da on ni niti za Radičevo, niti za Prcpeluhovo, niti ., kstremno" komunistično, temveč da jt za posebno dolenjsko kmečko-delavcko republiko. Pravi, da bo ma-gari riskir I 100 000, samo da prde do man ata. Kdo ga je tako navduš1' za mai dat in razsipanje denarja? Demokrat ? Direktno ne. Murn je sredstvo v rl stna in zmedena, kot Lovretovi možgan P^ Čet je Lovra Klemenčiča je višek vi .ugarstva v polpreteklem političnem iv ,enju Slovenije. On je istočasno agf t Bernota, Žerjava, Ridča, obcž«valec angltšiih lordi v in konservativcev in Mefisto novomeškega Murna. Bernot se je razkoračil v zadnji štev. Bernoi Lovretovega „N preja" in je napisal: „D lavsko-kmet-ki list" molči na v-,a odkritja s. Klemenčiča ... Ali voditelji neodvisnih molčč priznavajo naše ugotovitve!" Vsi pošteni proletarci bodo razumeli, da pljunemo na vsa pisarjenja Klemenčiči, dilenjskrgi tihotapca s človešdmi dušami. Čudimo se le Bernotovim članom, da trpč kaj takega, da jim tip kot je L Klemenčič, vrta njihov sveti pravilnik. Kako morejo trpeti v svojih vrstah človeka, ki isti časno organizira orugo stranko in v di Murnov} akcijo?! Opozarjamo vse »imišljcn ke v novomeškem in črnormljskem «»..i ju, da naj ne nasedajo novemu lopovskemu triku Murna-Klemenčiča. Kjti, kakor smo čuli, sta nasedla dva sodruga v Črnomlju in Semiču. Dotičnika naj popravita svojo pogreško in naj se ne data umazati! Drug novomeški tip Uderman hoče zmešati ljudi s »stranko dela in reda". Da bo imel večji uspeh, je sklenil, da Skrinjica Delavsko-Kmetskega Republikanskega Bloka v Ljubljani je = 2. = Nosilec liste s. MAKUC Ivan. jo vozil po vaseh na gnojnem vozu, v iaterega bo vpreg suhe kljuse. Čudne, a resničiiv stvari so to. Vse to dokazuje, da gospoda ne izbira nobenih nasilnih in lopovskih sredstev, samo da bi še dalje goljufala delavski in kmetski razred. Delavci in kmetje pa morajo dokazati, da so postali v te i šest letih trpljenja, preganjanja in k rice zrelejši, in se ne smejo pust ti več prevarati. Delavce in kmete ne sme zlomiti niti PPŽ teror, niti se ne smejo dati vlo-viti v številne nastavljene pasti, temveč naj se zbero okrog Delavsko-kmetskega Republikanskega Bloka, ki bo imel 8 febr. na Kranjskem 5. skrinjico. Iu to naj napolnijo vsi zatirani in brezpravni in oddajo svoj glas za znanega proletarskega borca MAKUCA Ivana. pregled. stom. Socialdemokrati pa opustijo propagando in agitacijo proti vladi in razvijejo zlasti med inozemskimi socialdemokratič-nitni strankami agitacijo v prid madjarske zunanje politike. Socialistične bodo uprizarjali nobenih političnih stavk. To je razredni boj socialpatriotov v praksi. Dopisi. Trbovlje. Orjunaši, najbolj vneti varuhi mednarodnega kapitala, Trboveljske premogokopne družbe. Tajnik omenjene družbe v Trbovljah, gosp. Ivan Pleskovič, poznat kot navdušen orjunaš, zataji to svoje prepričanje, kadar je potreba pokazati trdo pest svojim rojakom trboveljskim domačinom, da pokaže vpliv francoako-nemškega kap tala, ki se igra z usodo domačinov in jih tira iz domačega kraja. Dve Trboveljčanki, hčerki revnih rudarjev B. in J., sta prosili za sprejem v delo pri rudniku in ga tudi dobili. Ko sta že bili pri zdravniku, se domisli priganjač in hlapec mednarodnega kapitala Pleškovič in zahteva, da pridete takoj k njemu, kar se je tudi zgodilo. Pleškovič takoj nahruli sodružico B.: „Kdor proti nam hujska, ta ne dobi dela pri nas; vi ste tista, ki je v lanski stavki nosila in delila plakate^ Sodražica B. odgovori temu gospodu: „Nisem hujskala, vsi rudarji so z.htevali samo pravico; če sem pa dtlila plakate, to ni kaznjivo. Bila sem 20 dni v preiskovalnem zaporu in potem oproščena.11 G. Pleškovič seveda ni dal dela in primoral s tem, da sta si morali iti izven domače občine dela iskat. Vprašamo pa g. Pleškoviča, kako se ujema njegovo orjunsko kričanje o ljubezni do domovine in nacije z vlogo, ki jo igra v službi francosko-nemškega kapitala, s postopanjem proti domačinom in sestram te nacije, za katero toliko kriči. Trbovlje Radikalni lopovi. Z lanskim štrajkum so jo radikali zavozili pošteno. Nikdo jim ne gre na lim. Tudi časopis se ni obnesel. Zdaj poizkušajo novo farbarijo. Koren, vodja radikalov, si ne upa v Trbovljah postaviti radikalno kandidatno listo, k*-r ve, da bi skrahiral. Zato propagira nekak gospodarski b'ok brez vsake farbe, a v resnici bi poslanci, ki bi bili izvoljeni na tej listi, stopili v radikalni kljub, kakor je Koren sam izjavil. Da bi pa ta Koren natrosil peska v oči trboveljskim rudarjem, se je napotil k aodrugu A. in mu ponudil 5000 Din, če sprejme kandidaturo pri radikalih. Sodrug A., izkušen, zaveden rudar, mu je pa odgovoril: Teror mi ne dopušča, da bi aktivno delal v delavskem pokretu in zato ne morem sprejeti kandidaturo ali eplou kako funkcijo pri neodvisnih. Ali če bi lahko to storil, bi kandidiral samo pri neodvisnih, nikdar pa ne pri vas radikali. — To je poštena beseda in kakor je storil sodrug A., tako bodo tudi storili vsi zavedni Trbovci z radikalnimi agenti in izdajalci. Tržič. V novem letu se zopet oglašamo tržiški razredno zavedni proletarci. Božične praznike smo praznovali slabo in tako tudi Novoleto, dočim je tržiška bur-žuazija te praznike praznovala v znaku pijanosti in predilniški mojstri, ki so k prazniki dobili 13. plačo, to je dvojno, so se dobro odrezali s tem, da so v gostilnah nosili stotake za klobukom, a mi delavci in delavke in naši otroci smo itraciali. Tržiški obrtniki izkoriščajo svoje vajence, da morajo delati po 12, 14 in tudi 16 ur na dan, dočim zakon o zaščiti delavcev predpisuje največ osem ur na dan. Vajenci, vzdramite se in zahtevajte od svojih mojstrov, da se ravnajo po zakpnu. In tudi pomočniki v malih obratih naj se pridružijo strokovni organizaciji, da bodo potem združeno nastopili proti podjetnikom, ki jih izkoriščajo. V nedeljo smo bili v delavskem domu, tu je tudi gostilna. Kadar prihajajo gosti je cest? prepir. V del. domu tega ne bi smelo biti. Tudi vino je slabše nego v drugih gostilnah. Kako podpirajo tržiški socialpatrioti buržuazni tisk. Na steni visijo Jutro, Slovenec, Nova pravda in nazadnje Socialist, v katerem adnje dve »trani sami iu-serati. Tako , d t kulturno vzgojo v trži-skem delavsk- ,i domu. V predi' ;.i strok, organ, v Tržiču se je vršil sredi iu embra 1924 izvanredni občni zbor. Poročilo občnega zbora smo Internacionalni in izvršenih 1650 hišnih preiskav. — Novejši časopisi poročajo o uličnih bojih, kjer j*: bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Vršijo se po več mestih. Natančnejših vesti fašistična cenzura ne propušča. Nove aretacije v Rumuniji. Na Sedmograškem in v Banatu je bilo ponovno aretiranih 224 oseb radi suma, da so vodili komunistično propagande. Med aretirani je mnogo žen in deklet, pri katerih ae je našlo komunistične brošure in tiskovine. Beli gardisti se gibljejo. V zvezi s pripravami svetovne bnržu-azije so se začeli pripravljati prpti sovjetski Rusiji tudi belogardistični Rusi pod vodstvom bivšega velikega kneza Nikolajeviča in s pomočjo raznih evropskih vlad tei Vranglove armade. Beli gardisti se zbirajo zlasti na Balkanu in na Bavarskem. Krvav teror na Estonskem. Upor revalskih delavcev je bil udušen v par urah. Tem obsežnejše so bile pa represalije. Koliko je bilo usmrtenih se ne ve, ker niso objavljeni nikaki podatki. Go ori se o 75 do 100 ubitih, vendar je 0 premajhno. Sodišča so tajn voj ska sodišča. Mnogo delavcev je zaprtih; četudi niso bili udeleženi p vtaji. Ječe so prenapolnjene. Estonska, ki ima komaj 1-5 milij. prebivalcev, ima v zaporih o 00 jeln k"V, ki ne uživajo pravice do i‘.t .'ovornikuV 'ti ki jim je prepovedano vsako nočevanje z zunanjim svetom. Vse strokovne organizacije so razpuščene. — In v estonski vladi sedijo socialni demokrat j e ! Proti temu krvavemu terorju je pred-sedirštvo moskovskih odvetnikov poslalo protest na odvetnike celega sveta, apeli- rajoč nanje, da se dvignejo proti krvavi juetici na Estonskem, ki bre^.obzirno tepta vse zakone in vse pravo. Med 300 ustreljenimi se nahajajo 13 letni otroci in zdravnik dr. Poljakov, ki je revolucionarcem dajal zdravniško pomoč. Druga internacionala v protiboljše-viški fronti. Na seji druge internacionale v Bruslju se je 'mesto obrambe svojetske Rusije govorilo z vso vehemenco proti sov. Rusiji. Glavni nasprotnik in glavni aranžer te gonje je belgijski socialni demokrat Van-dervelde (tisti, ki se je z eroplanom vozil po Jugoslaviji in Balkanu). Nastopil je tudi proti angleški delegaciji, ki se je po povratku iz Rusije povoljno izražala o prvi delavsko-kmečki državi in njenem napredovanju. Podpirali m ga estonski socialisti, socialni demokrati iz Hortijeve Madžarske in zlasti so mu šli na roko georgijski menjseviki s Ceretelijem na čelu. Cereteli je poudarjal tudi na javnem shodu, da je treba nastopiti za samostojnost Georgije in da znači ta boj obenem za uničenje boljševizma. Edino delegatje angleške stranko so ubrali pdštenejšo pot in niso podpirali protiboljševiške gonje. Zato so ostali osamljeni na posvetovanju. Socialna demokracija je resni postala tretja meščanska st uka ii. zagovornica ter pOmagalka fašizma. Pakt med Hortijem in socialpatii-oti. „>Tep8zawau priobčuje p .A, ki mo ga že pred tremi leti sklenili ■eli diktator II 'ti in ogrski socialpatrioti. Pakt je se-'* vljen v obliki protokola in vsebuje sledeče: Vlada zagotavlja so< I emokratom pravico do koalicije (zbira. , , zborovanja itd.) in bo postopala samo ti komuni- poslali na uredništvo „Delavcau, toda do danes še ni bil objavljen, dočim ima za razne inserate dovelj prostora. Prihodnjič bomo vam sporočili o razmerah okoliških malih kmetov, ki se ne morejo preživljati doma na posestvu in so prisiljeni hoditi v tovarne iskat zaslužka. Baron Born pa ima velike gozdove in mnogo zemlje, a agrarne reforme niso prinesli niti klerikalci niti demokrati. Ali ni čudno, da so v govorih in v časopisju vsi: i klerikalci i demokrali za agrarno reformo, ne naredi pa nihče nič za kmeta. To razliko med govorjenjem, obljubljanjem in pa med resničnim delom so kmetje spoznali in zato bodo vsi revni kmetje in delavci 8. II. volili Delavsko- kmečki republikanski blok, listo, na kateri je nosilec sodrug Makuc in ki bo 5. lista na Kranjskem. Črna. Če pa ne morete, pa pojdite v pokoj — tako je odgovoril nadpaznik Dretnik v Neuberger-jami tesarju Jezerniku, ki je že precej v letih in je nadpazniku potožil, da težkega dela v jami ne more več zmagovati. Dični g. Dretnik, ki je prišel do svojega naslova brez strokovne šolske izobrazbe, menda misli, garaj ali pa umri, če pa že ne moreš, pa pojdi par mesecev prej v pokoj stradat. Pri na« je nemalo krčmarjev, ki prav dobro stojijo. Večini gleda jetika iz obsežnih trebuhov, ki so jim takorekoč zrasli na žuljih navadnih delavcev. Vendar v njih prostorih kakšen delavski časopis nima mesta. Preserje. Pri nas se je vršil volivni shod na Sv. treh kraljev dan delavsko-kmečkega republikanskega bloka. Shod je bil zelo dobro obiskan po samih delavcih in kmetih. Na shodu nam je poročal s. Makuc o pomenu sedanjih volitev za de-delavce in kmet**, opisal je vseh trinajst vlad, ki so vladale do zadnjega Časa temu nesrečnemu delavskemu razredu. Vse so si bile edine v obljubah in frazah. Njihov parlamentarizem obstoji v lovu za frnikule od tigrovske pa do fašistične vlade, od Bocialpatriotične do centralistične SKS. Vsi bi bili radi še nadalje ministri na račun zgaranega kmečkega in tovarniškega delavca. Enoglasno je bilo mnenje shoda, da nobene frnikule več tej garjevi gospodi. Ta dau so zborovali v Preserju v občinski šoli tudi orjunci. Zahotelo se jim je iti poslušat, kako zborujejo zavedni delavci in kmetje, in res obstanejo pri gostilniškem vhodu. G. Beršek iz Ljubljane se v njihovem imenu javi k besedi in v milih besedah pove, da je revnih starišev sin, da ima revmatizem, da ima država SHS 12 milij. prebivalcev, da je dr. Žerjav najboljši slovenski politik in da našo Primorje še sedaj ni osvobojeno. Ko se mu je odgovorilo, da nismo mi vzrok njegovega revmatizma, temveč slabo vi^eme, in da tsidi nismo krivi sužnosti naših bratov v Primorju, temveč da krivdo nosi nacionalni blok in PPŽ režim, ko neprestano zahajajo Ninčič in Pašič v vas h krvniku Mussoliniju in rešujejo sužnost naših bratov tako, kakor je našim tiranom in tirančkom prav, to se pravi, da ne marajo rešitve in da ne marajo za Primorje. Nadalje se nacije ne rešuje s sraubsto-kom in z ječami. Da je dr. Žerjav dober politik, to tudi radi verujemo; njegovih dobrot ne bodo nikdar pozabil ne delavci in ne kmetje. Potem je govoril še riek delavec, ki je opisal sedanji neznosni položaj železničarjev. V zaključni besedi je dejal radi maščevanja nad vsemi nasilji in radi velike proletarske ideje bomo v Preserju volili vsi kot en mož delavsko-kmečki republikanski blok, katerega nosilec liste je s. Makuc. Skrinjica je peta. Po shodu smo še zbirali za volivni fond, ker kmetje in delavci nimajo kase na razpolago. Prijavilo se je več novih naročnikov za Delavsko-kmečki list. Trda kmečka roka s Preserja. Ljubljana. (Izkoriščanje gledališko-tehničnega osobja.) V Ljubljani imamo dva gledališča, dramsko in operno, kjer je zaposleno okoli 30 uslužbencev moškega in ženskega spola. To osobje je takole zaposleno: moški od 8. zjutraj do 12. ure in od 2. do 6. p< poldan, dalje od 8. zvečer do 10. ali 11. ure, tako da se dela 10 do 12 ur dnevno. Plača oženjenega z družino znaša mesečno 1035 Din, to pa samo za onega, kdor ja že dolgo v službi, n. pr. 10 do 15 let. Drugi zaslužijo manj, nimajo draginjskih doklad za otroke in ženo. Samec zasluži mesečno 700 do 800 Din. Dalje zaslužijo ženske 500 Din mesečno, a se jih zaposluje 10 do 12, celo do 14 ur. Garderoberke delajo 14 ur. Koliko vlog se je že dalo na g. Mahkota, administratorja gledališča, da bi se nočno delo nagradilo, ali vse prošnje zaman. G. Mahkota pravi, če nočete vi, bomo pa vzeli brezposelne, ki jih pnde vsak dan več kakor 50 vprašat za službo; oni bodo radi delali še za manj, ker so lačni. To je tisti g. Mahkota, o katerem je svoj čas „Orjuna“ toliko pisala, da je imel pri koroškem plebiscitu neke umazane posle. Kakšni so bili ti posli, bi Orjuna lahko pisala, če bi hotela. Ker je pa g; Mahkota danes hud pristaš današnjega PPŽrežima, bo .ostalo vse pri starem. Če bo g. Mahkota še nadalje tako šikaniral uslužbenstvo gledališča, pride vse na dan. G. Mahkota celo grozi odpustiti vsakega uslužbenca, ki bi ostal radi bolezni doma. Svetovali bi g. Filipu Urat-niku, ki je sedaj tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, da temu g. Mahkotu pove, da se tega ne sme delati. Saj ima g. Uratnik mesečne plaee 4000 Din. Ruše. Malo je citati v javnem časopisu o naši patriotični dravski dolini, da bi si lahko kdo mislil, da tukaj vse spije pa ravno nasprotno. Vse stranke so že prav pridno na delu, vendar se zadovoljujejo samo s sestanki za zaprtimi durmi, videti je, kakor da umijajo črni črne. Or-juni'strižejo bele brade, da bi se vendar posrečilo, jih predstaviti kot opravičence vsega zla. Stare grešnike proglašajo za odrešnike revnih kmetov in delavcev. Novopečeni radičevci premišljajo, kaj je zakon o zaščiti države, socialpatrioti jemljejo mirno na znanje, da prevlada mnenje za Proletariat od samostojnosti Slovenije nima ničesar, ako bodo v njej vladali farji — izkoriščevalci in razni klerikalni tigri. Delavstvo je izprevidelo, da hočejo klerikalci imeti Slovenijo kot svojo, in samo svojo, domeno. Delavsko-kmetski republikanski blok se pa bori za delavsko-kmetsko vlado. Zxto gre vg) razredno-zavedno delavstvo ž njim. Govoril le o 1. juniju, o pobojih. Kako si sploh upa član iste stranke, ki je bila na v.ladi tri mesece in dopustila, da s.) se pod njenim režimom „pr»vičnostiu nahajali najboljši naši sodrugi brez zaslišanja v preiskavi štiri mesece, še o tem govoriti. Ne, morilci na Zaloški cesti — ne operete se. Drži se vas še kri nedolžnih žrtev. Delavstvo je spoznalo, da niste za las boljši od PPŽrežima, zato bo z vami tudi 8. februarja obračunalo. O klerikalni korupciji imamo pa najlepši primer v naši občini sami, kjer imamo kletikalnega župana. Letošnje poletje je toča pobila skoro vse polj-ke pridelke v tukajšnji sosedni vasi Št. Vid. Država je nakazala občini koruze, ki bi se naj po znižani ceni razpečavala najbolj prizadetim m;ilim posestnikom. Postopalo se je pa drugače. Bogati, po toči nič ali zelo malo pošk”dovani posestniki, seveda klerikalci, so dobili vse, kar je bilo na razpolago, med tem ko mali posestniki in delavci, ki imajo polja le v najem, niso dobili nič. A zakaj ? Ker ne trobijo v njih rog. Je to „pravicau ? Napisal sem ta kratki dokaz o klerikalnem gospodarstvu v občini. Za verske fanatičare je pa omembe vredno, da imamo tukaj dekana, ki noče iti sprevidet težke bolnike, in ki ob nedeljah popoldne Skrinjica Delavsk.-Kmetskega Republikanskega Bloka na Štajerskem je wmr 7. tps Nosilec liste je MAKUC IVAN. To skrinjico bodo napolnili 8. februarja delavci in revni kmetje na Štajerskem. „ Delavsko- kmetski republikanski bloku. Očividno imajo Žerjavovci največ denarja na razpolago za agitacijo; precejšnje število sodrugov dobijo njih glasilo ,,l)omo-vinou kar zastonj. 8. februarja bomo videli, ali zmaga zavest proletariata ali denar cestnih bankirjev, veleposestnikov in restavraterjev. Končno še opozarjam merodajna mesta zaradi dostavljanja našega časopisa. V Selnici ob Dravi na primer se dostavlja tako neredno, da ga dobi naročnik šele čez 8 ali 9 dni. Pošto ima en kmet, gospod Obersnel, bivši orožnik, raznaša jo navadno Marijina devica in tudi fajmošter je tam precej agilen. F. G. Vuzenica ob Dravi. Dne 4. januarja je imela SLS tukaj svoj volilni shod. Govoril je bivši drž. posl. Pušenjak. Značilno je pri tem le to, da bo svoj shod hotoli in skušali popolnoma prikriti. Povabili so samo najožje pristaše-zaupnike. V tem se pač najlepše vidi njihov strah pred ljudsko sodbo. V svojem govoru g. Pušenjak pač ni dokazal in povedal nič druzeg* kot to, kar je naš tisk vedno trdil in povdarjal, namreč: da klerikalna stranka ne bo nikdar pr pomogla oziroma zboljšala delavstvu njegov bedni položaj in da ji ni za malega kmeta, da noče rešili agrarno vprašanje, razlastiti cerkve in zemljo podeliti bajtarjem in dninarjem. G. Pušenjak namreč je povedal med drugim tudi to, da se SLS ni borila in se ne bo borila za noben zakon, ker se njej v glavnem gre samo za to, da doseže samostojnost Slovenije. Dalje je dejal, da niso bili kaznovani krivci 1. junijskih dogodkov v Trbovlju. Našteval je silne zasluge SLS za invalide, vdove in sirote, o veliki moči zakona o korupciji ter dejal, da je njih vlada naredila v treh mesecih toliko dobrega za delavstvo, kot nobena druga stranka r štirih letih. Proletariat, posebno njega kmetski d ', mu pa na njegova slep&vjenja r* bo šlo. niti večernic ne bere; da si tako pridobi več prostega časa, da zamore biti redar na političnih shodih korumpirane Stranke Ljudskih Sleparjev. Se zaostale sodruge trpine pa opozarjamo, da je zadnji čas, da se otresejo klerikalnega frazerstva, . da se otresejo spon, v katerih še tiče. Kajti slišali ste vsi dobro iz ust g. Pušenjaka, da SLS ni za delavsko-kmetsko republiko, da je ona za monarhijo. Da SLS ni za samoodločbo naroda, nego za zatiranje naroda po farški kliki. Da SLS ni za odpravo vojaštva — nego le za utrjevanje militarizma. Zato bomo pa mi razredni borci 8. februarja volili Delav.-kmetski republikanski blok, ki edini varuje in se bori za pravice delavca in kmeta. Pc. Za kaj se bori „Domoljub“? „Za.svobodo in križ častni1' se je treba boriti, pravi „ Domoljub44. Mi bi radi vedeli kakšna je to Domoljubova svoboda. Najbrž misli „Domoljub“ na tisto svobodo, da lahko Korošec minister postane, kajti zdaj ne more postati minister in torej ni svoboden. Saj je vendar „Domoljub“ čisto zadovoljen in nič ne govori o svobodi, kadar je Korošec minister in kadar je Kulovec minister. Takrat se „Domoljubu nič več ne bori, ampak samo hvali, koliko dobrega 80 naredili gospodje ministri. Za tako svobodo se ne bo boril noben kmet. Mi dobro vemo, da pomenja taka „svoboda“ zapore in svinčene krogle kot na Zaloški cesti. Mi hočemo svobodo delavcev in kmetov, ne pa svobodo ministrov, goljufov in oderuhov. Od „križa častnegau pa še ni bil nobeden sit in noben kmet ni z njim plačal davke. Korošec za „svobodno“ Slovenijo. Ali veste, kakšna je ta »svobodna Slovenija«? Ne veste? Treba se je ozreti -» ... i par mesecev nazaj, ko so bili klerikalni voditelji na vladi in je veliki župan plesal kakor so kler. poslanci hotel Takrat smo imeli „svobodno Slovenijo1* ' sodrugi v zaporih, organizacije razpuščene vsi shodi prepovedani, a orjunaši so uži vali vse predpravice. Takrat so bili rav" notako davki, ravnotako so ti davki ro" mali v Beograd in se tam razdelili za vojaštvo, ministre in kraljevski dvor. Tako »svobodno Slovenijo41 delavci in kmetje ne marajo; naj gre k vragu. Mi hočemo de-lavsko-kmečko Slovenijo! Take Slovenije se pa Korošec boji, ker ve, da potem ne bo mogel več zapeljevati ljudstva. Volivni fond. Za volivni fond „Deljivsko-kmečkega republikanskega bloka44 so doslej poslali: Heinz 3'75 Din. Brenčič 5 Din, Fitz Fr. 5, Matjašič 5, Št. Ciril 10, Weingerl 10, Jurij (dalje nečitljivo) 5, Močnik 5, Strnad 5, Klojčnik 5, Peklar 5, Jazbinšek 4, Golmar 5, Lesjak 2, Polak 8, Sluga 10, Plevauč 10, Lešnik 2, Schmiermaul 1, Lulmer 3, Bela 2, Merki 2, Mikš 2, Veleč 1'50, Katz 3, ,Tomšič 3, Rafalt 2, Weber 2, Kerhl 2, Čanžek 3, Lorber 2, Zupanc 2, Nemec 85, Pohlin 10, liadi 10, Slabe 10, Druže 10, Andric 10, Koželj 10, Št. Ciril 7, borovniški sodrugi 78, Neimenovan 7, Javornika 5, Tačka R. 6, Demšar 10, Šabec 5, Habič 6, Arih 5, Levstek 5, Čretnik 10, Sluga 10,- Polajnar iz Boh. Bistrice 175, Urbič 5, Kralj Jože z Most odračunal na poli 59. Din 52, Lukek 7-25, Uzar P. 10, Uzar Iv. 5, Mlinar 4, Erlah 20, Meglič 5, Lukane 2, Popret 3, Mi-kuč 2, IUebčar 4, Švab 5, Perko 5'50, Rozman 5, Aljančič 2, Zupan 2-50, Janežič 3’25, Kristan 2, Štete 4, Koštrun 5, Štanea 2, Štancer 2, Stanzer Al. 2, So-lovjov 2, Ankele 5, Malij 2 (na poli 66), Š. Fr. 10, Babnik 4, Kuluk 3, Kržišnik 5, Kocjančič 5, Velikajne 5, nečitljiv 5, Š 5 (pola 53.), novomeški sodrugi na poli '52. 112’50, Nemec 100, Klopčič 30, na poli 76. 34, na poli 48. na Vrhniki Din 124. Skupaj 1220'25 Din. —Večina še ni od-računala pol, vrnite jih polne čim prej, ker agitacija zahteva denarja! Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad bo darovali: sodrugi v Št. Jerneju 40 Din, Janez v Lijubljani 20 in 15 Din, po 10 Din: Vrankar Job. Radomlje, Grodišek Ivan Dol pri Ljub., Neimenovan, Čič A. Trbovlje, Zupan Iv. Trbovlje, Pustak Karl Trbovlje, Divjak Andrej Logatec, Jagodic Ljubljana; Rotter Anton Guštanj 7, Neimenovan Ježice 6; po 5 Din: Makovec, Gerbec in Kregar Ljubljana, Poterč, Mastnak, Hauptman in Bezenšek Maribor, Urbas, Mihevc Logatec, Lindič Št. Janž, Šabec, Čepeljnik, Bedenk in Kregar Ljubljana; Rojec Moste 3, Čepeljnik Ljubljana 4, Schalter Gradac 4, Fr. Černe D. M. v Polju 3, Mejač Borovnica 4, Faboj Moste 4, Rozman Maribor 2, Razborsek Maribor 3, Žorga 1'50, Grdadolnik Ljubljana 2. Skupno 272 Din. Zbirajte za volini fond! Zahvala. Podpisana Frančiška Odlazek se najtopleje zahvaljujem kotredeŠkitn rudarjem za podporo v znesku 1100 K za časa dolgotrajne bolezni mojega sina Karla. Zagorje 18. decembra 1924. Frančiška Odlazek. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kakor tudi vsem rudarskim in steklarskim delavcem se najprisrčneje zahvaljujemo, da so nam pomagali spremiti našega nepozabnega Karla k zadnjemu počitku. Ob enem se zahvaljujem* članom in članicam bivšega izobraževalnega društva „Vesne44 za obilo vencev in cvetk, posebno pa pevcem za žalostinke. Zagorje 17. decembra 1924. Rodbina Odlazek. Izdajatelj in Ustnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar.