43. štev. V Krastu. 22. oktobra 1904. V. leto. 60R6JO6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. iSSSM za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu. Z glavo skozi zid. i. O cesarju Trajanu trdi cerkvena legenda, da ga je Bog na prošnjo papeža Gregoiija Velikega vzel v nebesa, četudi je gorel že dolgo vrsto let v peklu. Ta legenda je močno povzdignila ugled papeža Gregorija Velikega, v zadrego pa je spravi a vse tomistiške filozofe. Sveti Tomaž z Akvina namreč oči, in to je tudi dogma rimsko-katoli-ske cerkve, da nihče iz pekla ne more v nebesa. Volja zavrženih je namreč docela pokvarjena, vedno obrnjena in edinole na slabo ter vsako izpreobrnenje, kakor pri živih ljudeh, je nemogoče in izključeno. Kaj storiti? Ali ti modroslovci so si znali pomagati. Rekli so, da se je cela stvar vršila tako, da je bil Trajan liki Lazar obujen k življenju, da se je spokoril na tem svetu in potem bil vzet v nebesa. K tem filozofom niso zastonj hodili v šolo naši klerikalci. Oni so, kakor zatrjujejo dannadan v »Slovencu* in na raznih ljudskih shodih, goreči prijatelji našega kmeta in delavca. Ali kljub temu so razbili že tretjič deželni zbor kranjski, in zopet so zamašili vir, iz katerega bi bil dobil v prvi vrsti naš kmet vsaj nekaj najnujnejših podpor. Da pa si ohranijo čudežno krinko neskončne ljubezni do ljudstva, to je do kmeta in delavca, in obenem dogma, da je le njih gospodstvo utemeljeno, so ovili obstrukcijo v novo obleko, — v obleko narodne navdušenosti. Vsa puhlost kranjske obstrukcije, pomanjkanje vsake etične podlage te obstrukcije se nam kaže v nervozni hitrosti, kako se izpreminja njena oblika. Najprej se je zahtevala splošna in enaka volilna pravica. Neposredni povod obstrukcije pa je bil ta, da so klerikalci trdili, da se vrši v odsekih glavno delo in da so tam preslabo zastopani. Ker pa slone v celi Avstriji vsa javna zastopstva še na sistemu kurij, je bilo vendar presmeSno pričakovati, da se bo ta velika revolucija proti obstoječim volilnim redom začela ravno na Kranjskem. Kdor zahteva, da naj na Kranjskem ne deluje deželni zbor, dokler se ne dovoli splošna in enaka vo- lilna pravica, ni resen človek, temveč komik. In smeSnost te zahteve je umorila zahtevo samo. Zaradi tega so pokazali klerikalni voditelji to zastavo le še včasih delavstvu med štirimi stenami. Zase pa so zahtevali peto kurijo, kakor njim ugaja, in mimogrede odpravo kurije velikega posestva ali vsaj skrčenje zastopnikov iz kurije velikega posestva. Obstrukeija se je vodila s kričanjem, razbijanjem, trobenticami in piščalkami. Ko pa se je deželni zbor zaključil, je bilo naše dobro ljudstvo zelo neprijetno razočarano. Tukaj potrebujejo dobre pitne vode in, ker je nimajo, širijo se razne, posebno vročinske bolezni. Cestni odbori ne morejo shajati in ob požarih, ob toči in budi uri ne more deželni odbor dajati nikakih podpor. Potreba je bilo najhujšega duhovniškega pritiska, potreba je bilo obljub, da so to le nekake vice, za katerimi pridejo kmalu nebesa klerikalne večine, da se je ljudstvo potolažilo. Vsled tega so opustili to taktiko in nastopili novo. Letos so prišli v zbornico z obrazi, kakor volk, kateremu je ovca skalila vodo. Tisti voditelji, ki se ogrevajo za nemškega škofa Kahna, ki so narekovali slovenskim mladeničem na Brezjah pozdrav na nemškega škofa Nagla, in ki nimajo nič proti načelu, da naj se — če to kaže — pusti narodnost na strani, da se le ohrani vera, tisti voditelji so naenkrat našli svoje narodno srce. Letos so kar goreli za narodne svetinje in zraven seveda tudi za ljudske koristi. Obenem pa so objavili, da ne sprejmejo nobenega mandata v odseke zaradi katerih so prvo leto začeli obstruirati. Tu pa so se držali popolnoma načrtatomi stiskih filozofov, da se ohrani čudež in dogma. Dr. Šušteršič je predlagal, da naj da deželni odbor po uimah ponesrečenim 150.000 kron podpore, kje pa naj se vzame denar, o tem uaj razmišlja liberalna večina deželnega odbora, razprave deželnega proračuna, kier bi se moglo na to točko jemati ozir, pa ne pusti. V vsaki seji napravil se je deloma po klerikalni štafaži v zbornici sami, deloma po najeti galeriji škandal, ki je povzročil sklep seje, tako da je deželni zbor v treh tednih rešil le eno meritorno predlogo. V »Slovencu* pišejo dannadan, da deželnega zbora ne bo, dokler se jim ne ustreže; po deželi pa se bo upilo, da obstrukcije ni bilo in da ni bilo povoda zaključiti deželni zbor. Če se bo k »i i j pisah zgodovina kranjske dežele, bo zgodovinar, ko pride do naše dobe, nehote segel po svinčniku in na podlagi deželnega proračuna začel računati, koliko denarne škode je napravila obstrukeija naši deželi. Pri vseh investicijah je namreč stvar taka, da država daje podpore za vodovode, za hudournike, vinograde, ceste i. t d. le pod pogojem, da je udeležena tudi dežela z gotovim prispevkom. Ker pa dežela tri leta vsled obstrukcije ni dovolila ničesar v investicijske namene, odpadli so vsi dotični državni prispevki. Ti prispevki znašajo več stotisoč kron, pobrale jih bodo druge dežele in za nas so izgubljeni zavedno. Le en izgled! Tako majhen zavod, kakor je dijaška kuhinja v Kranju, ima vsled obstrukcije izgube okoli 1000 kron. Kaj je posledica? Da se je ta svota deloma nabirala po dobrodelnikih, in deloma, da je nekaj mladih ljudi stradalo v dobi, ko so ravno hrane najbolj potrebni. V enakem položaju je mnogo vdov in sirot deželnih uslužbencev, katerim bi tudi majhne podpore olajšale življenje na stare dni, in ki brez vsake krivde trpe vsled obstrukcije bedo in pomanjkanje. In takrat bo zgodovinar nehote pogledal, kdo da je bil v tem času škof v Ljubljani, kajti vsi ti kričači. ki danes kakor vaški pijanci ob žegnanju bijejo v „Slovencu'4 na mizo: ..Deželnega zbora ne bo in ne bo, dokler naša ne velja", vsi ti bodo izginili kakor slana, ali ostal bo veliki vpliv duhovščine na naše ljudstvo, tudi če se ga dober kos odkrhne, in zgodovinar se bo čudil, kako se je kaj takega moglo zgoditi pod škofom, o kalerem se je nekdaj pisalo, da je izšel iz naroda in da ima mehko ter dobro srce. In naj je škof Jeglič zadnja leta storil vse, da je vničil svoj vpliv navzgor in svoj ugled med sobrati, vsled organizacije katoliške cerkve ima vendar se toliko moči, da mu je treba le migniti, pa konec je obstrukcije in zopet imamo normalne razmere v deželi. PODLISTEK. Zgodba hudodelstva. Spisal Maks i m Gorki. Dalje. 4. Pretekla sta nekako dva ledna. Neke noči sta ležala naša. prijatelja, lačna in to-gotna. drug poleg drugega v spalnici, in Ivan je jel Sa-lakinu očitati s tihim glasom: „Vsega tega si ti kriv! Ko bi ne bilo tebe. dobil bi že kje dela !" ..Pobcii se k hudiču I" je posvetil Salakin svojemu prijatelju kratko. ..Ne togoti se! Jaz govorim resnico! Kaj hočem storiti sedaj? Ali naj umrem lakote?" ..Pojdi in vzemi si bogato gospo, potem boš sit, mehkužneš strahopetni I" „Ti Kozbec. ti krivokljun!" Na ta način se nista zabavala šele v prvo. Podnevu sta se klatila po ulicah, le napol oblečena, višnjeva od mraza in te redkokdaj sta našla kak mal zaslužek. Cepila sta drva. lomila led po dvoriščih in prislužila semtertja par dvajsetic, katere sta tudi takoj potem potrošila. Kranjski deželni zbor. IV. (zadnja) seja dne 14. oktobra. Otvorivši sejo je deželni glavar pozval k reda dr. Tavčarja zaradi izraza »lažnivec« in potem tudi dr. Su-šteršiča ter obžaloval dogodke v zadnji seji. Poslanec Hribar in tovarili so podali interpelacijo na deželni zbor glede nekega uradnega pojasnila, iz katerega bi imelo slediti, da so: uradni list »Ljubljančanka*, potem uradna korespondenčna pisarna in c. kr. ministrski preJseinik bili popolnoma opravičeni izjavljati, da se je dne 24. maja 1.1. enkrat ustrelilo v kazinsko kavarno v Ljubljani. S tem uradnim pojasnilom se je doslej še nedokazana trditev, da se je streljalo, zopet ponovila ter se tako dal nemškonacijonalnim listom povod, da to stvar vnovič izrabljajo v svoje, slovenskemu narodu sovražne namene. Poslanec Demšar Je vložil kratko interpelacijo zaradi rabe stare mere in vage. Deželni predsednik Hein odgovarja na interpelacije zaradi premestitve občinske pisarne v Solcih. Zupan je brez dovoljenja občinskega odbora premestil pisarno in okrajno glavarstvo je postopalo popolnoma pravilno. Tudi zastran orožnikov je rekel deželni predsednik, da so postopali povsem pravilno. Glede streljanja v kazino pravi baron Hein, da želi, da se deželnemu zboru predlože akti in da se potem na podlagi teh aktov poroča v zbornici, da bo širša javnost izvedela vso resnico. Podanec Hribar predlaga, da se o odgovoru barona Heina otvori debata, a ta predlog je bil z glasovi Nemcev in klerikalcev odklonjen. Potem utemeljuje dr. Sušteršič predlog glede ko-respondenčnega urada in konečno p red lafa, da se predlog odkaže posebnemu odseku. Predlog se sprejme skoro soglasno. Poslanec dr. Ferjančič poroča vimenu upravnega odbora o prvi točki dnevnega reda: o dovolitvi p riki a d za cestne namene in predlaga, da naj sn onim okrajnocestnim odborom, ki so pravoredno dokazali, da ne morejo izhajati z 20% doklado, dovoli za leto 1904 posledobno in za leto 1905 tudi višje, vendar pa 50% ne presegajoče doklade na vse neposredne davke z dokladami vred, izvzemši osebno dohodnino. Proti temu sta ffOvoiila poslanca dr. Sušteršič in Demšar. Zadnji je deklamiral dolg govor, katerega se je naučil na pamet. Tudi Pogačnik je bil proti, dasi je prav nje-rov volilni okraj najbolj krvavo potreben takega zvi- Gasih je nesel Ivan kaki kuharici košaro in dobil za to petico. Nesti je moral tako košaro, ki je bila težko obložena z mesom in zelenjadjo po eno uro daleč. V takih slučajih je čutil Ivan, lačen, da M se sesedel, da sovraži kuharico, da bi jo mogel napasti, pri tem se je pa bal, da ne bi izdal svojega čustva, kazal se je ponižnega in opazoval z goljufivim ravnndušjem vse, kar je ležalo v košari in dražilo njegovo lakoto. Časih, je prosil Ivan za hrbtom policije miloščine, ali pa je Salakin ukradel kos mesa. kos surovega masla, glavo sočivja. svinčeno utež. V takih slučjih je Ivan trepetal bojazni In govoril k svojemu pajdašu: ..Ti me pripraviš v nesrečo! Oba utaknejo v ječo!" „Tam se vsaj najeva do sitega in dobiva obleko!"1 je odgovoril Salakin ravnodušno. „Ali sem morda jaz temu kriv, da se lažje krade, kakor pa dobi delo?" Tistega dne sta naberačila komaj šest kopejk za prenočišče. Salakin je nekje ukradel hleb belega kruha in povezek pese. — Več nista imela jedila. Lahkota ju je žgala po osrčju in jezna sta bila, ker nista mogla spati. „Koliko sem izdal zate?" je vprašal Salakin očitaje. „Vse, kar si imel, je bila površna suknja in sekira." „ln šestdeset kopejk; — te si gotovo pozabil?" sanja. Bleje), zapomnite si to dobro! Med poslancema Pircem in Demšarjem je nastala mala kontroverza, ker je slednji protestiral proti zvišanju v imenu cestnega odbora, pa ga k temu ni bil nihče pooblastil. Predlog, upravnega odbora se pri glasovanju sprejme. Dr. Krek nujno predlaga, naj se sklene, da sme deželni odbor sprejemati od vlade samo slovenske dopise. V utemeljevanju svojega predloga je rekel, da predlog ni obstrukcijski, a nujen že z ozirom na zadnje dogodke, ko deželni predsednik na slovenske interpelacije ni hotel odgovarjati v slovenskem jeziku. Baron Hein je dejal, da deželni odbor kot urad mora sprejemati dopise i. t. d. v slovenskem in nemškem jeziku, kajti po zakonu sta oba jezika enakopravna v deželi. Ko še dr. Krek ugovarja, da bi tendenca njegovega predloga bila naperjena proti ravnopravnosti, predlaga dr. Schvveitzer poimensko glasovanje. Za predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, proti pa nemški. Predlog se odkaže tistemu odseku, ki dobi v presojo dr. Šušteršičev predlog glede korespondenčnega urada. Cirn je bil sprejet predlog zastran odseka, ki naj poroča o nasvetu dr. Kreka, je nastal v zbornici vihar. Klerikalni poslanci so burno vpili: «Abzug, Hein! Ven ž n,im!» Tudi velik del galerije je tako kričal. Ta demonstracija je trajala kakih pet minut. Deželni predsednik je ostal na s\ojem mestu in se ni umaknil. Deželni glavar Detela je pa zaključil sejo, na kar so se poslanci razšli. V ponedeljek pa je poročal uradni list, da je s cesarjevim privoljenjem zasedanje deželnega zbora kranjskega zaključeno. V Kranju, 22. oktobra. Iz deželnih zborov. V goriškem deželnem zboru je bil sprejet predlog slovenskega poslanca dr. Turne, da se v Gorici ustanovita dve ločeni gimnaziji in realki, namreč po ena s slovenskim in po t na z italijanskim učnim jezikom. Predlog se enoglasno sprejme. — V istrskem deželnem zboru se je sprejel enoglasno predlog, da se razdeli učiteljišče v Kopru v hrvaško-sloven-sko in italijansko. Veliki škandali so se primerili v zadnji seji občinskega sveta na Dunaju. Večina je izključila socialista Reumanna od treh sej, ker ji je bral krepke levite. Macedonija. V Brodu se je izvršil atentat na on-dotno grško cerkev. Napadalci so razsekali cerkvena vrata ter tudi streljali v ista. Duhovnika so v cerkvi ustrelili ter ga razsekali z noži, njegovo ženo pa so najprej umorili, potem pa sežgali. Tudi kmeta Koča in Voljana so umo;iii pred cerkvijo. Napad je izvršila neka bolgarska četa. Renčala sta drug na drugega, kakor dva huda psa, in že je Ivan, dozdevno nenamenoma, dvakrat odrinil Salakina s komolcem. Do očitega prepira pa le ni hotel gnati; privadil se je na svojega tovariša in vedel je, da mu bo brez Salakina še slabeje. Da bi ostal v mestu, pred tem se je bal. Da bi se pa raztrgan in napol nag vrnil v vas, — tega se je sramoval pred svojo materjo in pred dekleti, — pred vsem. Tudi se mu je Salakin vedno rogal, kolikorkrat je govoril o povratku. „Pojdi, le pojdi!" je govoril reže. „Napravi veselje svoji materi,— pokaži ji svoj lepi zaslužek in svojo gospodsko obleko!" Poleg tega je zadrževal Ivana od povratka v vas nek nejasen up na uspeh. Kmalu se mu je dozdevalo, da se ga usmili kak bogat gospod in ga vzame za delavca v službo, kmalu je domneval, da najde Salakin kak pot iz tega neznosnega stradanja. Tak up na tovariševo usodo je gojil tudi Salakin, ki je večkrat rekel: „Nič ne de! Se že prerijeva! Že napraviva!" Dalje prih. Umrl je dne 15. t. m. saksonski kralj Jurij v 72. letu svoje starosti. Prestol je zasedel šele leta 1902 kot 70 letni princ po smrti svojega brata kralja Alberta. Avstrijskega cesarja bo zastopal pri pogrebu Franc Ferdinand. Nemški cesar pride osebno k pogrebu. — Novi kralj, sin kralja Jurija, je že zasedel prestol ter izdal na armado dnevno povelje, na prebivalstvo pa svečano proklamacijo. . V Italiji je znoinica razpuščena in so razpisane splošne volitve na dan 6. novembra, dopolnilne pa na dan 13. novembra. Na Portugalskem je celokupno ministrstvo podalo ostavko. Rusko-japonska vojna. Zadnji krvavi boji na Dalnjem Vztoku so dali ja-panililom zopet nekoliko ugodne prilike, da so zagnali velikanski krik ter da razširijo neko neveijetno vest o nerednem begu ruske vojske. Res je, da so se Rusi umaknili, a o kakem nerednem begu ni niti govora. Prodiranje ruske armade je zlasti obteževalo nepoznanje gorskega terena. Sicer pa so to nekako pripravljalni boji, a stara stvar je, da se uspehi v takih bojih jako menjajo, kar je odvisno od slučajnosti, kakor n. pr. ta, da predstraže navadno naletijo na premoč in zato se morajo umikati, ali takih dogodkov se ne sme jemati pre-tragično, ker morda se pokaže že v kratkem situacija povsem izpremenjena, kajti Koropatkin je odposlal del svoje armade. Ti voji bodo odločili bilko. Toraj na vsak način dosedanji boji še niso odločilni. Poročila govore o veliki zmagi Japoncev pri Janteju. Jasno pa je, da tu ni šlo za kako jednotno vodjeno bitko, namreč za vrsto posameznih bojev, v katerih vspeh vsikdar omahuje semintja. Sicer pa je položaj pri Janteju za Ruse še jako oddaljen od katastrofe, in da se kljub tolikajnim izgubam vedno, počasi sicer, a gotovo bližajo svojemu vspehu. Izgube šestdnevnega boja so na obeh straneh velikanske. Vse ceste in pota se bile prenapolnjene z ranjenci. Rusi so izgubili v teh šestih dneh le okrog 15.000 mož, a ne, kakor nekatera poročila trde, 40.000 in še celo 100.000 ter 100 topov. Vsa ta poročila so, kar ni treba še posebej naglašati, popolnoma izmišljena od konca do kraja. Kuropatkin še svoje rezerve ni poslal v boj. Prava bitka se je te dni ali se bo toraj še le pričela! Šestdnevni boji okoli Janteja so bili še nekoliko lju-tejši in bolj krvavi, kakor pred šestimi tedni pri Liaojanu. Japonci so pokazali pri obrambi isto obupno hrabrost kakor proti napadom. Boj se je pričel v noči od 13. na 14. t. m. ob reki Šaho. Močna japonska armada je napadla na veliki mandarinski cesti ruski voj, ki je bil utaborjen ob reki. Več napadov je bilo odbitih, a zadnji se jim je posrečil in Japonci so predrli središče ruskega kora. V tem se je vnel hud boj na desnem krilu sosednjega oddelka. Slednjič se je posrečilo Rusom, da so v novic zavzeli vas Šakhepu in Japonce pognali dva kilometra daleč od va»i. Položaj na desnem ruskem krilu je bil delj časa zelo vznemirljiv, ker so se Japonci istočasno navalili na fronto ruske armade in skušali obiti njeno desno krilo, kar se jim pa ni posrečilo. Največ je trpel 17. armadni kor, ki pa je vzdržal vse svoje pozicije, ker mu je pravočasno došel na pomoč 6. armadni voj. Ruska armada je odbila šest japonskih napadov. Sovražna artilerija je morala trikrat ustaviti svoj ogenj. Dne 16. t. m. se je pričela splošna bitka med celo Kuropatkinovo armado in med Japonci, 20 milj južno od Mukdena vsled naskoka ganerala Stakelberga na japonsko krilo. Boj je bil ljut. Japonska infanterija je bila izpostavljena ruskemu topništvu. V noči od 16. na 17. se je bitka zopet nadaljevala in se je Rusom po grozovitem boju, v katerem je stal mož proti možu, in ki je divjal tudi ves prejšnji dan, posrečilo zopet zasesti svoje pozicije ob levem bregu reke Saho, katere ni moči potisniti v ozadje. Napravili so več srečnih naskokov in vzeli Japoncem 32 topov. Japonski odpor je bil v tem boju že slabejši in sodi se, da so že ustavili svoje prodiranje proti severu. Pri tem pa se general Oku zelo trudi, da bi prišel s svojo levo armado preko roke Saho ter da bi potem zasedel železnico in pota proti Mukdenu in tako prestrigel rusko Četo. A Rusi se ne dajo tako hitro ugnati. Navdušeni od vspeha so pričeli zopet z ofenzivo. Najnovejša poročila se glase, da se je vojna sreča jela odločno nagibati na rusko stran ter da so bila dosedanja poročila nekaterih časopisov o japonskih zmagah zelo pretirana. Rusi so, kakor se poroča iz Mukdena, napadli japonske pozicije zapadno od vasi Suketun in Huanšan, 20 kilometrov južno od Mukdena. ter pognali v beg Japonce, ki so pustili na bojišču v.*e svoje ranjence in mrtvece ter več topov, ki so prišli v roke Rusom. Kakor je že omenjeno, so se Rusi utrdili ob reki Saho, kjer se je dne 16. t. m. pričel boj, ki je prinesel Rusom veliko zmago. Boj se je končal s popolnim porazom Japoncev, ki so večinoma zbežali, več tisoč pa so jih Rusi vjeli, med tem ludi mnogo lopov. Brigada Tarnata, ki je takorekoč najbolj trpela, je bila docela uničena. Tudi brigada generala Nod«u je popolnoma pobita in ruska armada je po sedemkratnem naskoku zavzela japonske pozicije pri Linšigu in Linšipu. Izpred Po rt Arturja ni nikakih novih poročil. Očividno je, da Japonci ne dosežejo nobenega pravega uspeha. V Tokiju pričakujejo, da pade na vsak način Port Artur v 14 dneh, najpozneje pa 3. novembra, na rojstni dan mikadov. No, ta pobožna želja se jim še tako hitro ne uresniči, kajti v Port Arturju so popolnoma prepričani, da trdnjavo v doglednem času osvobodi Ku-ropatkin. Dopisi. Iz Lnzerna Pa., Severna Amerika. Tukajšnje slovensko podporno društvo sv. Barbare je imelo dne 4. septembra volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Jurij Judie, predsednikom, Janez Brejc, podpredsednikom. Lovrenc Berce. I. tajnikom. Jožef Župmk, II. tajnikom in Alojzij Burgar, blagajnikom; za gospodarski odbor sta bila izvoljena: Matija Judič in Janez Kern. Drugih slovenskih diuštev nimamo in jih tudi ne moremo imeti, ker tukaj nas je le malo Slovencev. Slovenskega duhovna tudi nimamo, dovolj pa je angleških, nemških in poljskih duhovnov, ki hočejo vsak denar sproti spraviti iz ubogega delavca, za duše jim seveda ni mar. lo-liko bolj se pa brigajo za politične stvari in morajo pri vsaki reči imeti prvo in zadnjo besedo. Pogoj cerkvenih učenjakov je sicer crevnim biti ni sramota», toda oni sami hodijo mimo revnih, ne da bi se zmenili zanje, ako jim ne morejo kaj odvzeti, no, pa saj vedo. da. kdor je bogat, ta je go>pod in ta se navadno izprehaja na konju ali pa se vozi v kočiji ter mu strežeta kočijaž in sluga. To je opaziti pri vseli cerkvenih dostojanstvenikih, kateri trdijo, do so nasledniki onega, ki je hodil bos. Ako jih pa človek, malo bolj natančno opazuje, se pa kmalu prepriča, da so veliko bolj podobni naslednikom onega, katerega se boje zlasti otroci. Dne 12. septembra je tukaj po dolgi bolezni umrl naš rojak Jakob Novak, doma iz Bovt pri Podnartu. V Ameriki je bil že čez 20 let. Bodi mu lahka zemljica tuja! — Tukajšnji Slovenci delamo brez izjeme vsi v premogokopih. Zaslužek ni ravno velik, vendar si marsikak marljivi Slovenec v teku let prihrani lepih denarcev. Sedaj se je začelo tukaj in po vseh združenih državah slabejše delati, ker se bližajo volitve za predsednika. Vsled tega zdaj na zimo nikomur ne svetujem hoditi v Ameriko. Konečno pa pozdravljam vse bralce in naročnike »Gorenjca*. L. Berce. Novice iz kamniškega okraja. — Občinske volitve v Kamniku. Kmalu se bodo vršile v Kamniku občinske volitve. Klerikalci se že sedaj marljivo pripravljajo na naskok, ker hočejo strmoglaviti sedanji narodno - napredni občinski zastop in njega naprednega župana g. Jos. Močnika. V Kamniku je sicer narodno-politično in gospodarsko društvo »Zora*, pa o tem že dolgo ni no duha ne sluha. Ali bi ne bilo umestno, ko bi se to društvo jelo že sedaj malo brigati in delati? — Jaz hočem biti župan! Tako se glasi po Kamniku — kakor se nam piSe odondod — iz ust Kos-movega Janeza. Dragi »Gorenjec!* Ko bi ti vedel, da je ta Janez nadut človek, kakor nihče drugi po celem Gorenjskem, potem bi se ne čudil, da si prizadeva na vse kriplje, da zasede županski stoleč. Pri -tem'ga' seveda podpira cela garda črnih kavranov. Z geslom: ' «V boj za najlepšo kamniško gospo!* dirja »veleč»stiti* od vo-lilca do volilca že ves čas, kar je v Kamniku. Kako plačilo bode dobil za svoje naporno delo. se še ne ve; o tem se bodo pogovorili Janez, njegova »najlepša* in »velečastiti* sami med seboj. Janez ni trd človek! Tudi nek devičnik, čegar devištvo je toliko, kakor kake vla-čuge, si prizadeva, da bi spravil svojega kolega ni županski prestol. Stranka od »žlinlre* se že baha, da bode zmagala v drugem in tretjem razredu. Tako lahko ne bo šlo, gospod Janez, posebno v drugem razredu ne. Ce spi društvo «Zora». pa mi volilci ne bomo spali. Sicer se pa mora nekaj ukreniti tudi v tem društvu. Kdor noče delati, naj se ne pusti voliti! Mi hočemo i imeti odločne može, ne pa zaspance! »Jaz hočem biti župan!* pravi Janez, in »Jaz hočem biti županja!* pravi njegova »najlepša*, jaz pa pravim: »Žlindra nam gospodovala ne bo!» Volilec II. razreda. — Mrtvega so našli reveža Pelra Ribiča v Studen pri Mengišu. — Požar. Dne 6. t. m. zvečer je začelo goreti v hlevu kajžarice Marije Oražem na Krtini. Ogenj je vpe-pelil hlev s svinjakom, kozolcem in skednjem. Hišo Oraž-move so kmetje k sreči še uhranili pretečega ognja, ravnotako so rešili še živino in skoro vse gospodarsko orodje. Skoda se ceni na 1600 kron, zavarovalna svota pa znaša 1000 K. Ogenj je menda zanelil 12 letni domači sin. Novičar. K a Gorenjskem. Odlikovanje. Cesar je podelil mon-ignorju Tomo Zupanu, prvomestniku družbe sv. Cirila in Metoda povodom njegovega umirovljenja kot profesor vitežki križec Franc Jožefovega reda. — Odlikovan je hišni posestnik in trgovec g. Ivan Kajba v Škotji Loki s srebrnim ! zaslužnim križcem s krono. Gospod Kajba opravlja že ' 32 let službo mestnega tajnika na škofjeloškem magi- | stratu. Čestitamo! Poročil se je minulo sredo na Brezjah g. dr. Avgust Mayr, zdravnik v Cerkljah, z gospico Finkovo, hčeiko tukajšnjega davčnega kontrolorja gosp. Fink i. »Akademija*. Znano je, da smo Slovenci, kar se tiče ustanavljanja novih društev, morda eden prvih na- i rodov na svetu. Vsled tega smo vedno skeptični, če slišimo, da se snuje novo društvo. Vse kaj drugega je glede društva »Akademija*, ki ima svoj prvi občni zbor dne 26. oktobra ob poldevetih zvečer v prostorih hotela »Ilirija* v Ljubljani. Kar smo potrebovali tako krvavo in pogrešali tako dolgo, namreč društvo, ki ima smoter, nesti prosveto med mase našega ljudstva, lotiti se malega dela, to nam obeta »Akademija*. Vabilo k občnemu zboru preveva nek svež, pri nas nenavaden duh. Ue se posrečijo nameni tega društva le deloma, potem je upanje, da se dvigne vsaj en del našega kmetskega ljudstva do samostojnega mišljenja in zaraditega želimo mlademu društvu najlepših uspehov. O volilni reformi na Kranjskem. Ustavni odsek je predložil v zadnji seji minuli petek deželnemu zboru naslednji načrt: 1.) Obstoječim volilnim razredom je priklopiti nov splošni volilni razred, v katerem bodo volili tudi širši krogi prebivalstva, ki dosedaj niso imeli nobene volilne pravice; 2.) temu novemu volilnemu razredu se priznajo kvečjemu štirje mandati, od katerih pripada: a) eden deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, b) drugi večjim industrijskim krajem, ki se imajo določiti, c) zadnja dva mandata po ostalim delom dežele, ki se bodo volili pod a) in b); 3.) obstoječi volilni okraji kmetskih občin so kolikor mogoče tako izpremeniti, da veak okraj voli le enega poslanca; 4.) za sklepanje v nasvetovalnih iz-premembah deželnega reda in deželnega volilnega reda je potrebna navzočnost Štirih petin vseh članov deželnega zbora in potrditev vsaj treh četrtin navzočih; 5.) preosno-vani deželni in deželni volilni red ima stopiti v moč zakona po preteku volilne dobe sadanjega deželnega zbora. Klerikalni poslanci za ljudske koritti. Vsled brezvestne in sleparske klerikalne obstrukcije je kranjski deželni zbor že dobra tri leta obsojen v brezdelje. Šele v zadnji seji letošnjega zasedanja se je r šila jedna cela važnejša točka dnevnega reda. Večina je sprejela predlog, glasom katerega se pooblašča deželni odbor, da sme dovoljevati cestnim odborom zvišanje cestne naklade nad 20%. S tem sklepom se je ugodilo vroči želji mnogih cestnih odborov iz okrajev, ki so izključno zastopani po klerikalnih poslancih. Nekateri cestni odbori bi morali najeti velika posojila, ker z dosedanjo naklado ne morejo več izhajati. To velja zlasti za radovljiški okraj, kjer vsled zgradbe nove železnice podjetniki s prevažanjem tovorov močno pokvarjajo ceste in kjer bo treba delati nove dovozne ceste k kolodvorom. Ako bi se ne rešila ta važna zadeva v deželnem zboru, bi podjetniki po dovršeni zgradbi s svojimi milijoni ostavili deželo, ne da bi kaj več prispevali k vzdrževanju in zgradbi cest, dočim bi domačini še leta in leta morali plačevati večje naklade na cest*4, zvožene in raztrgane po obogatelih tujcih. Oglejmo h torej nekoliko klerikalna poslance, kako stališče so zavzemali napram napominanemu predlogu, ki je le v prilog ljudskim koristim. Dr. Su-šteršič je bil za to, da se predlog vrne odseku in da deželni zbor le od slučaja do slučaja dovoljuje za posamezne cestne okraje zvišanje naklad. Bržčas si je mislil, da se bo za vsako prošnjo kakega cestnega odbora deželni zbor skliceval posebej. Poslanec Pak i ž, ki dobro pozna res obupno stanje ribniškega cestnega odbora, je govoril za zvišanje, a je potem takoj moral pljuniti v lastno skledo in vsled klubovega sklej a glasovati zoper zvišanje! Razboriti Demšar, ki prav dobro ve, da cestni odbor škofjeloškega okraja nujno potrebuje pomoči, je v imenu škofjeloškega in kranjskega cestnega odbora protestiral proti zvišanju, ne da bi ga bil kdo v to pooblastil, ne da bi bil sploh član jeunega ali druzega odbora. Mož pač ne more pozabiti, da ga niš-o volili v cestni odbor, četudi je »gospod* deželni poslanec. In poslanec Pogačnik, katerega volilci bi trpeli največjo škodo, ako bi bil propadel predlog upravnega odseka? On, ki je tako korajžen, da je vsak čas pripravljen barona Heina požreti kar kosmatega (Z jezikom *evedat Opomba stavčeva), je to pot moral požreti le svoje prepričanje in, viseč na Šušteršičevi spagi, je govoril in glasoval zoper koristi svojih volilcev. K sieći ima većina ve«: srca za kmetske volilce, kakor ti patentirani osrečtvalci našega dobrega ljudstva. Ker je večina sprejela predlog upravnega odseka, je prizadetim okrajem prihranila tisoče in tisoče kron, katere bi sicer tuji milijonarji odnesli iz dežele. «Ein Spafivogel*. In tak je brez dvombe gospod Joško s Podnarta v veliki meri. Ce mu visoka politika dovoli kak oddihljaj, igra rad po gorenjskih štibeljcih vlogo slovenske Egerije, seveda če ga kdo posluša. Včasih pride tudi kak kmet potožit mu svoje gorje. To ni zameriti kmetu. On vidi, da se g. Joško odpelje na Dunaj, prav kakor Martin v Zagreb, če se sklice državni zbor, in da se pripelje zopet v Podnart, če se je državni zbor odgodil, prav kakor Martin iz Zagreba. Zameriti torej ni kmetica, če potoži svoje bolečine. In v takem položaju bi morali videti g. Joškota! Takrat mu pride na misel, da je on naslednik grofa Hohenvvarta. S celo dlanjo si gre čez čelo, z velikimi, a čednimi nohti si popravi brke in izpregovori tako: »Bomo že naredili, bom že govoril z ministrom.* — Najbolj pa ga je pihnil pri slavnostni otvoritvi sadne razstave v Radovljici. Samobsebi se razume, da je bil tudi poleg, ko se je vršila ta slavnost. Želela je visoko stoječa oseba — vsaj tako on pripoveduje — v dotiko priti z g. Joškotom. G. Joško, naslednik grofa Hohenvvarta, pa: ne in nikakor ne. In ker ni imel pri rokah megle, v katero bi se bil zavil, skrival seje pod stoli, klopmi, mizami in, ko je bil naval najhujši, smuknil je s si oko svojo postavo med mize, na katerih so se blestela bujna jabolka induhteče hruške. Unl sie konnten zu einander nicht kommen, das VVasser war viel zu tief! — To smo hoteli zabeležiti kot vir našim zgodovinarjem, ki se bodo kdaj bavili z Joškotovim životopisom, obenem pa v zabavo vsem onim, ki imajo še kaj smisla za pretresujoči čar neprostovoljne komike. Občni ibor «Meščanske godbe* t Kranja. Minulo nedeljo dopoldne se je vršil t društveni sobi v Pungralu ob zelo pičli udeležbi — bilo je navzočih samo 16 članov — občni zbor tukajšnje »Meščanske godbe*. Po običajnem nagovoru predsednika «Meščanske godbe*, g. K. Floriana, poroča blagajnik g. K.Geigero blag. stanju. Kakor druga leta, je tudi letos darovala mestna občina kranjska 200 K, g. dekan Koblar 100 K in tukajšnji veletržec in posestnik g. Franc Omersa 50 K za prijazno sodelovanje godbe pri pogrebu njegove pokojne gospe soproge. Na to poroča tajnik, g. Ferdinand H1 e b š o važnejših dogodkih v minulem letu. Odbor je imel 6 sej. Društvo šteje 112 podpornih članov. Godba je sodelovala pri raznih koncertih in slavnostih, priredila več prome-nadnih koncertov i. t. d. Volitev novega odbora se je vršila z listki. Z večino glasov so bili izvoljeni odbornikom gg.: Josip Fuso, Ferdinand Hlebš. Ivan Jagodic, Ivan Pr. Lampret, Tomo Pavšlar, Rudolf Pibrovec, Ed-mund Rooss, Kari Vindišar in profesor dr. J. Žmavc; namestnikom pa: A. Drukar, Gašper Eržen in J. Prašnikar; pregledovalcein mčunov Gašper Eržen in Rudolf Rooss. Odbor »Meščanske godbe* v Kranju se je sestavil takole: Predsednik: Ferdinand Hlebš; po 1 predsednik: Josip Fuso; blagajnik: Kari Vindišar in tajnik: Rudolf Pibrovec. Mladeniče, ki imajo veselje do godbe, sprejema v pouk »Meščanska godba* v Kranju. Oglasiti se je treba pri predsedniku g. Ferdinandu Hlebšu, trgovcu v Kranju. Velika nesreča — preprečena. V soboto ponoči proti jutru se je bilo zrušilo med postajama Podnart in Sv. Jošt na daljavo kakih 20 do 25 metrov hriba na železniško progo, ne da bi bilo tamošnje postajenačel-ništvo kaj vedelo o tem. Sele, ko je pridrdral v obližje jutranji osebni vlak iz Trbiža, je opazil na nekem ovinku strojevodja, g. Bodnar, da je proga zasuta in je začel zavirati vlak, katerega pa je tik pred zasipom moral ustaviti z vso močjo, da ni za vozil v zasip. Vsled močnega sunka so se vsi voženci v vlaku močno prestrašili in jih je bilo menda nekaj tudi lahko telesno poškodovanih. Vlakovodja, g. Legat, je takoj skočil z vozi na neko šsarpo, kjer si je nalomil križ in se tudi pobil na glavi. Poškodba je težka. Nadalje sta se tudi lahko te-; lesno poškodovala sprevodnika Ivan Belihar in Franc Iskra. Kakor pripovedujejo očividci, gre vsa zasluga za prepričenje te velikanske nesreče le strojevodju, g. Bod-narju. Prehvaliti se ne da njegova pazljivost že iz tega, ker se je šele danilo in je bila taka megla, da je komaj opazil, da je nekaj na progi. Mož je moral biti res hladnokrven, kajti, ako bi bil zamudil le nekaj trenutkov, bil bi najbrže cel vlak ležal razbit — v Savi, ki teče poleg proge. Vlak je dospel v Ljubljano šele čez dvein-pol uri pozneje. Letoviški list na Bledn. Zadnja številka letoviškega letoviškega lista na Bledu izkazuje, da je letos obiskalo Bled 2853 tujcev. Zaprli so v Kranjski gori Franca Roglja iz Črne vasi pri Litiji radi hudodelstva nevarnega pretenja. Rogelj se je iz maščevanja, ker je bil odpuščen iz službe, napil in grozil svojemu gospodarju, da ga ustreli. Napad. Janeza Kapusa, posestnika iz Studenčice pri Lescah, je na Bledu, ko je vozil premog v Bohinj, neznan človek napadel in ga s kolom udaril po glavi. Kapus je težko ranjen. Kot zdravnik se bo naselil v Ljubljani, Prešernove ulice, hiša mestne hranilnice, II. nadstropje, doktor vsega zdravilstva Jernej Demšar, rodom iz selške doline. Svoje ordiniranje prične začetkom meseca novembra. Ii Škofje Loke se nam piše: Tamburaški klub „Siškau pri Ljubljani namerava prirediti, kakor čujemo, v nedeljo, 23. novembra v prostorih škofjeloške čitalnice koncert, v zvezi s komičnimi prizori, plesom i. t. d. Čisti dobiček bo namenjen v dobrodelne namene. Natančnejši vspored priobčimo pravočasno. Samomor. Piše se nam: Pri sv. Duhu pri Škofji Loki se je obesila v torek prilično petdesetletna omožena Marija Hartman, po domače Kopačeva. Našli so jo v „Stibelcu" v sredo zjutraj. Pravi vzrok, ki je pri vedel priletno ženo do obupnega čina, doslej le ni znan. Govori se pa, da so krive večalimanj rodbinske razmere. Redni občni zbor sklicuje slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav* v Radovljici na dan 30. oktobra 1904 ob 2 uri popoldne v društvenih prostorih. Orožna nesreča. Dne 19. t. m. ob »/, 6. uri je posebni vlak, ki je prišel iz Trbiža, na jeseniškem kolodvoru odtrgal železniškemu nadsprevodniku Namoru pri premikanju roko od trupla tako, da se ga je držala le še s kožo. V Šiški žaluje za njim 25 let stara žena in dva otroka. Železniški stroj je šel sprevodniku čez prsi. Prvi ustanovnik jeseniškega „Sokola- je postal trgovec g. Anton Treven z vsoto 50 K. Naj bi našel obilo posnemalcev! Nesreča. Minuli četrtek je streljal trgovčev sin Viktor Grobotek na Bohinjski Bistrici vrabce. Splezal je najprej na neko poslopje in potegnil za seboj puško, ki se mu je v tem sprožila in ga zadela v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Križem sveta. Simon Gregorčič, slavni pesnik slovenski, je minulo soboto praznoval šestdesetletnico svojega rojstva, oziroma štiridesetletnico svojega pesmkovanja. Na uinogaja ljeta! Kolera se širi v Debrisu. Vsak dan umre 300 do 400 ljudi. Armensko prebivalstvo zapušča kar trumoma mesto. Morilca bivšega dunajskega občinskega svetnika Sikora, zakonska Klein, so dne 17. t. m. v Parizu vjeli in aretirali. Stanovala sta v hiši št. 200 na Rue St. Denis. Izdal ju je hišni portir, ki ju je spoznal na podlagi slik v listih. i\a policiji sta priznala svoj zločin. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava14 na Dunaju si je izvolilo sledeči odbor: predsednik: phil. Sever, podpredsednik: med. Hočevar, tajnik: phil. Matjašič, blagajnik: phil. G.Sajovic, knjižničar: phil.Kmet, arhivar: tehn. Widmayer, gospodar: med. vet. Lampret, namestnika: phil Vavken in iur. Salberger. Praktična iznajdba za dojenčke. Profesor Pfandler v lnomostu je iznašel pripravo, za katero mu bodo gotovo dojenčki — seveda ne nižjih slojev — hvaležni. Dete leži na lini, vpogljivi kovinski mreži, ki se loči s suho p'enico od kovinske plošče, kakor hitro pride skozi mrežo in plenico na ploščo mokrota, se sklene električni tok — cela priprava je zvezana z električno baterijo — in v sobi začne zvoniti. «Dete zvoni!» kliče mati ter ga hiti previjat. Otroci, ki bodo počivali na takem aparatu, se najbrže ne bodo znali jokati. Nova moda pri obedu. V angleških visokih krogih je sedaj nova moda. Pri obedih, kjer je gostija, ne sedi vsak gost vis čas na istem mestu. Vsak sedi tam, kamor je sedel od začetka, le toliko časa, dokler ni končana juha. Potem zazvoni gospodinja na zvonec in vsak gost se pomakne za en prostor dalje k drugi dami. To se godi tako pri vsaki jedi. To je za ženske jako koristna moda, da jim ni treba vedno poslušati prismo-darij svojih kavalirjev. Petletni deček rešil življenje. V Londonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratec sama v hiši, katera je pričela goreti. James je bežal po stopnjicah, a med potjo se je spomnil, da bratec še spi v postelji. Urno se je povrnil po stopnjicah nazaj, ki so bile polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega bratca in ga srečno prinesei na prosto. Ritmojster — ropar. Nadavno je vpokojeni hu-zarski ritmojster Alfonz Maye pl. Eichrode izginil z Dunaja, kjer sta napravila z ženo veliko dolgov. Mayer se je še pred enim letom poročil z bogato nevesto, a živela ! sta tako potratno, da sta zapravila vso doto. Sedaj pa se je zvedelo, da je »plemeniti* ritmojster vlomil v Bu-dapešti v stanovanje svoje gospodinje ter ji odnesel mnogo obleke in dragocenosti ter zbežal na Dunaj, kjer so ga prijeli. Domaća knjižnica. Poročilo odbora dijaške kuhinje v Kranju za šolsko leto 1903/1904. Letos obhaja dijaška kuhinja v Kranju desetletnico obstanka. Vsega skupaj je izdala 275.959 obedov, stroškov samo za hrano je imela 46.227'16 K. Dohodkov v minulem letu j* bilo 51076 K, troškov pa 5169.67 K. torej primankljaja 63*91 K. Premoženjsko stanje znaša koncem avgusta 1904 K 22513417. Na koncu poročila so imenoma navedeni vsi dobrotniki in dobrotnice zavoda. Odbor obstoji iz gospodov: dr. Edvard Šavnik, načelnik; notar A. Šlamberger, načelnika na-*1 mestnik; profesor A. Jeršinovie, tajnik, in profesor Anton Zupan, blagajnik, kot zastopnika profesorskega kolegija; Vinko Majdič, dr. Franc Prevc, sod. adjunkt Al. Seliškar, odborniki. Koledar dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1905 je ravnokar izšel. Vsebina mu je naslednja: 1.) Koledar za leto 1905; 2.) Dr. Fran Skolič (s podobo); 3.) Slovan; 4.) Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah; 5.) Na tujem; 6.) Kdaj sem «e smejal; 7.) Kukavica; 8.) Srnice; 9.) Češka „Osrednja Malica šolska"; 10.) Drobnosti o Prešernu. A. Ob grobu Prešernove matere. B. Še ena posvetitev „Krsla pri Savici**; 11.) Veslnik družbe sv. Cirila in Metoda XVIII. — Cena temu koledarju, katerega prav toplo priporočamo, je le K 1*20 brez poštnine. Čisti dobiček je namenjen za prepotrebno blagajno. poštenih starišev, ki ima veselje do tiskarstva in je dovršil vsaj par gimnazijskih razredov, sprejme Tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju. TapetttiK iti preprogar Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. is6-9 ■ i Loterijska srečka dat 15. oktobra 1.1 Trsi: 37 47 55 38 46 G.Piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega ke-mii-no farmacfvtičnega laboratorij«, ki se iz/olavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo insnaznostjo. Piccoujeva Želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča prt zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piceolijevo železnato Tino se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-h o m. PollitersL. steklenica 2 K. Piccolije.i sirupi iz malin ali tamarinde d»jo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pastenrizuvana K 1*30. Zunanja naročila po postnem povzetju. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. II. 199-52 Zaloga „Belske kisle vode" Vellacher Sauerbrunnen 4—1| pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. (plahte) nepremočljiva, najboljega izdelka pro- daja tvrdka 163—3 R.££.Rooss,J(ranj. Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube, nepozabne soproge, mamice in stare mamice, gospe Josipine Omersa kakcr tudi mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pos'.hej in iskreno se pa še zahvaljujemo gospodoma zd/avnikoma dr. Savniku in dr. Globočniku, ki sta stala za bolezni prel lagi pokojnici toli potrtvovalno ob strani ter ji lajšala bolečine, slavni »Narodni čitalnici* v Kianju za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, slavnemu zboru taiste za ganljivo petje pred hišo žalosti in na pokopališ u, slavni (Meščanski godbi kranjski* za tolaž lno godbo in spremstvo pri pogrebu in vsem darovalcem lepih vencev. 181—1 V Kranj u, 15. oktobra 1904. Žalujoči ostali. Naznanjam da kupujem vsakovrstne stare reči za vedno ali pa le za nekaj časa, do dogovorjenega obroka, tako da lahko ob določenem času prodajalec nekaj dražje nazaj kupi. Vežem knjige cenejše kakor vsak drugi. 166-3 Pavel Bizjak, Kranj št. 118. Šivalni stroji ir« kolesa I y Tovarniška zaloga 121—$ Ivan Jax-a v Ljubljani! Dunajska cesta 17 priporo'a svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki sedopoš|jejo na zalitevanje zastonj. Dobava izvrstnih ; kranjskih Klobas na debelo 174—t Ji GlobočniKa nasledil. JVan Trobi Kropa (Gorenjsko). Učenca ki ima veselje do krojaškega obrta, se sprejmo tnkoj. Pogoji se zvedo pri Matiju Hrastu, krojaškem mojstru t Lescah. Id2—1 Naznanjam slava, občinstvu, da sen sedaj otvoril v Kranja h. št 102 trgovino z usnjem. V zalogi imam vsakovrstno usnje na drobno in debelo po primernih cenah. Kupuje« tudi vsakovrstne surovo kože. Ivan Bedenk. 178 -1 Imam v kleti 177-1 vec sto hektolitrov pristnega belega ln črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno (udi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) Zahtevajte »Gorenjca' v gostilnah in kavarnah! Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko Župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. d) t* JIM Proda se po Jako nizki ceni kromatična harmonika I. b. na 4 stopnje, 49 tast, skoro popolnoma nova. Kje? pove upravniš'vo ^Gorenjca«. 189—1 Pošten^lekle sprejmem takoj v slnžbo v tiskarni. Iv. Lampret, tiskarna. Kranj. Vabilo K1. plesni Mi katera se bode vršila v nedeljo 23. vinotoka v gostilni „Triglav" v Kranju, Savsko predmestje št l Točila se bodo najboljša štajerska, dolenjska in istrijanska vina. Za točno postrežbo se bode skrbelo. Slavno občinstvo uljudno vabi 178-1 K. Varftek, gostilničarkt. Doktor pl. Trnk6oxy-j«v KratjsV redilni mU\ za prašiče Londonska medajla je dobil v Londonu, Parim in Kima 1903 najvišje odlikovanje Grand Prix! Dajje na tiw-.ce zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih Ta re t- S <5 a N M M g 0> O >N 1 3 O « 11 EP S. < stropov, vlito kotle. Veliko lsber slamoreznlc, želenih poči cement, traVcrzc, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,se»alke It vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zalega različni* barv. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek | ia gospoda, dečka in otroka konfekcije za dame. *mm* Solidno blago po čudovito nizkih cenah -mm* k Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 167—i Velik požar se zamore lahko In naglo pogasiti samo s ia 40 SmefrloVini brizgalnicani nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo sa izboljšanje parnih in motor-bris-galnic ter lestev in a »lato kolajno sa prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. it t t iT 1 i it ■ i»—s>---—---——-------- Tedenski isjem v Krajnjn dne 17. t. n. Prignalo 335se jc glav goveje živine, 14 telet, 242 prašičev, 59 ovac, 2 kozlov, 559 bus. — 50 kg: pšenice K 10-50. prosa K 7*25, ovsa K 750, rti K 8-—, ajde K 8*—. ječmena K 7—, fižol: mandalonin ribničan K 13*50, koks 14--. „Dobra kuharica' spisala M i n k a V a s i <- e v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani. Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh već nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in toje kuhe, ima i) Ano koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezan«. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega stališču, lit. rarna kritika zaradi lepega, l.hko umevnega jezik«, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj'gah nenavadne opreme, in k<>ne<-no varčna gospodinja ».. radi njene cene, ker ni nir dražja, nego zn**ie nemške kuharske knjig". 10—51 *i*mj*^0 «*%*»e^ Kikelnasta anker-iemont. roskopf. železničar jem dobro poznana, na.itrpežnejsa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8*76, najfinejša znamka, ifld. 6-50. 114-17 v Kranju priporoča svoja izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celo ven. Kupuje in prodaja tse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, ■rečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše isdaja v vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski ri kapital IC 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s Čeki in nakaznicami. ljuljana (Kotizcj) u Marij« Terezije cesti Ztlagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijaliteta : Gostilniški stoli. 5»7 -21 Pohištvo Iz želez*, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni z* hotele, v/le in za letovišča 52 gld. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. 8«—28 „Moravija" -šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. „ Mora v ija" -šivalni stroji so jako pri-pravni za umetno vezenje. »MoravijaSšjvalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija* -šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. Cenike pošilj zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). > 11 Zračna soba t lepim rargledom in s potrebno pritliko se takoj odda samcu. Pojasnila daje upravnistvo «fi..renjca». 170—8 M SI MKMBntMJUKVMORS CONCOURV Zobo- tehnični Oton Scydl pri gf. dr. E. Globo čniku ▼ Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz *avčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-nilke operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv kolporter ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnila (kje upravnistvo »Gorenjca« •. 109—7 JOSIP W1IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove »lice št. 4 Stavbeno-ometao Io konstrofcciisko kiluCuroihrstvo. Žično omrežje ne stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stdlnne križe, Štedilnike I t. d ]03i4 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). 104 21 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost Žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fra n c i s - l ur bi ne osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, naj* cenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znanka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je §0F zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamdeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen". 119-17 Ustje (faW Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT največja toVarna sVoje Vrste na eVropsHei Kontinenta. Ustje Ishaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vetja po posti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt let* 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo Uno 3 K, za pol leta K 1 60. Dostavljanje na dom •tane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe .>rez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniitvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti lup ne cerkve. —Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo (rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. ludaja in zala/a koBsorcjj