- 208 - Velki zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Presednik kmetijske družbe, gosp. F. Terpinc je začel pomenjke današnjiga shoda z ogovoram, v kte-rim je pervikrat kot novo izvoljeni in od cesarja poter-jeni predsednik kmetijske družbe zbor prijazno pozdravil, in ga posebno važnih reči opomnil, ki se imajo danes skleniti. Poslednjič je imenoval namestnike , ki so jih kot poročnike druge kmetijske družbe našiga cesarstva izvolile , de naj bojo v njih imenu pri tem zboru pričijoči in jim oznanijo , kar se je danes govorilo in sklenilo. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis je po tem zboru oznanil nar imenitniši opravila družbiniga odbora , ki jih je od poslednjiga zbora noter do današnjiga dneva doveršil. Po tem se je vzdignil gosp. Samasa, odbornik kmetijske družbe, in je govoril od poddružnic (JFilialen) kmetijske družbe. Razložil je in povedal, de se bojo dolgo dolgo zaželjene poddružnice zdej vstanovile in de ima po sklepu poslednjiga velkiga zbora in po novi politiški osnovi Krajnske dežele 21 poddružnic biti3 namreč: 1) Okolice Ljubljanske in Verhniška, 2) Smeled-niško — Kamniška, 3) Podpeč — Zaloška, 4) Krajnsko — Ložka, o) Teržiška, 6) Bela Peč, 7) Radoljško — Blejska, 8) Višnjogorsko — Zatičinska , 9) Trebinško — Zuženperška , 10) Mirniško — Mokronožka , 11) Zavštanska, 12) Novomeška, 13} Kerško — Kostan-jevška, 14) Ribniška, 15) Kočevska, 16) Metliška, 17) Planinska, 18) Postojnska, 19) Ložka, 20) Vipavska, 21) Idrijska. Na dalje je gosp. Samasa v imenu odbora vošilo razodel, de naj tisti gospodje, ki so dosihmal v prid družbe njeni kantonski dopisniki na deželi bili, še to opravilo blagovoljno prevzamejo, de pri-hodnji mesec pokličejo skupej ude svojiga doseda-njiga okroga, de se pri tem shodu za vsako pod-družnico izvolijo poddružbini predsednik in 4 odborniki, in de bojo tako ob novim letu 1850 Tse poddružnice vstanovlj ene. — Zbor je poterdil od konca do kraja ta gosp. Samasatov predlog, in sleherni zbranih gosp. udov je sabo vzel 1 iztis osnove novih poddružnic, kteri osnovi je pridjan naslednji vvod; ^Kmetijska družba kakoršnekoli kronovine je le takrat v stanu posebno koristna biti, ako se razširi po celi deželi, in če udje posamesnih njenih razdelkov ^poddružnic) v prijazni zložnosti s središem družbe se goreče poganjajo za vse, kar služi v povzdigo domači-ga kmetijstva, in si prizadevajo vse odverniti, kar je ti povzdigi na poti, — le tako se da poglavitni druž-bini namen ;,zmirej veči popolnamost kmetijstva v vsili njenih razdelkih" doseči." ;,Ta namen se da pa le z vstanovljenjem poddružnic po več krajih dežele in z njih živo delavnostjo doseči, de se tako udam vsake poddruznice priložnost nakloni, vsako leto večkrat v kakšnim bližnjim kraji skupej priti, kjer ei za morejo svoje skušnje razodevati, potrebne izvedenja dobivati. svoje vošila v prid kmetijstva naznanovati, dobre nasvete središu pošiljati, de jih ta višjim vradamin ministerstvu predloži ali pa tudi po potrebi takrat, kadar poddružbiniga zbora ni, se v enacih zadevah po pismih ali z besedo na odborstvo poddruznice oberniti." ;,Prečastito ministerstvo kmetijstva je v svojim pismu 22. listopada 1848, pod št. 2172/115, tudi našo kmetijsko družbo k obširniši delavnosti naserčilo, in je meje, med kterimi se je mogla kmetijska družba dosih-mal le tesno gibati, tako razprostorilo, de to dovoljenje prečastitiga ministerstva družba rada z veliko hvaležnostjo spozna." „Tu sem segajoče pismo visociga ministerstva se takole glasi: ^Delavnost kmetijske družbe se poprej ni mogla na vse strani veljavno storiti, zato ker se ni smela v poli tiske reči vtikovati, ktere vunder njih opravila tolikrat dotikati morajo; tudi deržavna oblast poprej njeniga mnenja ni kaj porajtala in ni rada vidita, če je družbaa brez de bi bila za to prašana bila, iz vozke meje čisto obertnijskiga ravnanja stopila in v reči segala, ki v opravilstvo deržavne oblasti spadajo." ;,Sedanja vlada razume svojo oblast vse drugači; ona si je svesta, de bo v pripomoči vdeleženih nar krepkejši podporo za povišanje deržavniga blagostanja našla." ^Ministerstvo kmetijstva bo po kmetijskih družbah nasvete in naklepe zastran postav, ktere pravi prid kmetijstva pospešujejo, radovoljno zaslišalo, in za dobro sposnano tudi v djanji izpeljalo. Sploh želi prav zložno so-delanje s kmetijskimi družbami." „Ker tedej visoko ministerstvo kmetijstva kmetijskim družbam tako prijazno roko poda, jim je lepa pot od-perta k obširniši delavnosti, in le na prizadevanji in trudu vsaeiga posamesniga uda je zdej ležeče, de kmetijska družba veliko koristniga opravi. De je pa prečast. ministerstvu kmetijstva s tem novim svobodnejšim stanam kmetijskih družb tudi čista resnica, spričajo mnogoteri koristni ukazi, ki jih je ministerstvo kmetijstva na svet naše kmetijske družbe v prid kmetijstva dalo." „V velikim zboru kmetijske družbe 24. prosenca t. 1. so bile postave poddružnic (poglej družbini letopis ;,Annalen" tega leta") sklenjene, in tudi poddruznice so bile imenovane; tode rečeno je bilo, de zastran gotove vstanovitve poddružnic naj se še počaka vstanovljenje novih politiških kantonov na Krajnskim." „Ti so zdej dogotovljeni, in glede na te nove kantone in na sklep velikiga zbora 24. prosenca, je so-stavljena naslednja osnova poddružnic." — Upati je, de se bojo zavoljo imenitnosti prihodnjih poddružnic večidel vsi gosp. udje ene poddruznice zbrali in po svoji nar boljši previdnosti predstojnika in odbornike volili. JVadjamo se pa tudi, de bojo izvoljeni to častno opravilo v prid svojih kmetijskih sosedov radi prevzeli. (Dalje sledi.) List 49. Velki zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) Kakor iz noviga bo oživela kmetijska družba, kader bojo poddružnice vstanovljene, de bojo Bvoje opravila začele, svoje shode imele in se zbrani udje posvetovali za eno in drugo reč, kmetijstvu koristno in potrebno. Družba ima od ministerstva pravico, mu nasvetovati, kar za povzdigo kmetijstva dobri ga spozna, — to pravico imajo tedaj tudi poddružnice, ki so udje eniga trupla; one se obernejo na sredi še v Ljubljano , to pa naprej po poti, ki jo družbine postave velevajo. Iz vsiga se vidi dobrota in imenitnost pod-družnic po deželi, in pričakovati je, de se bojo udje vsake poddružnice prav pridno za podporo in napredovanje kmetijstva v svoji okolici poganjali. Le z edinje-nim prizadevanjem se da kaj doseči. Po poddružnicah so prišle nove postave kmetijske družbe v posvetovanje. Z vstanovljenjem poddružnic in z nastopam noviga vstavniga časa se je pokazalo, de stare družbine postave se imajo z novimi nadomestiti, ki so sedanjimu času primerne. Dr. Bleiweis je bral o odboru so-stavljeno osnovo novih postav, in od odstavka do odstavka jih je zbor pretresoval in poslednjič z malo pre-membami vse poterdil. Nar bolj živi pomenjki so bili zastran „NovicLi in zastran letni ga denarniga doneska, ki naj ga vsak ud družbi odrajtuje. Nek gosp. ud je ojstro terjal, de naj „Novice" bojo samo kmetijske in rokodelske in naj se nikar ne vtikujejo v druge reči. Vrednik ;,Novic" je odgovarjal na te vse vgo-vore in skazal pervič : de ;3Novice" se niso nikdar & samim kmetijstvam in rokodelstvam pečale, ampak de so zraven tega vedno bile tudi list za omiko in poduk ljudstva sploh, cesar pa tisti ne vedo, ki se pred suše a m 1848 za slovenski časopis še zmenili niso. Ze začetni program „ Novic" obseže osem razdelkov, v kterih je bilo že v letu 1843 pripušeno Novicam se gibati — in po tem programu so se Novice tudi vedno ravnale in od leta do leta več bravcov si nabrale, tako de ni skorej vasi, kjer bi „Novic" ne bilo. Na dalje je vrednik odgovoril, de „Novice" niso v nobenim listu kmetijskih reči popolnama zanemarile, tode po lanjskim sušcu je vredništvo za neobhodno potrebno spoznalo, tudi ljudi kmetijskiga in roko-de Is ki g a stanu vpeljati v novi konstitucijni čas, ki ni osvobodil le ljudi v gosposki suknji, temuč tudi kmeta, ki je enako gospodi konstitucijne pravice zadobil, ktere mora tedaj ravno tako , kakor gospoda poznati, de ve, v čem te pravice obstoje in kako delječ de sežejo. Kaj le slovenski kmet in rokodelec bi ne smela nič od tega vediti , kar tudi nju v njunim gospodarstvu zadeva? In kje drugej kakor v „Novicah ," to je, v tistim listu, ki je zraven poljodelstva sploh narodski omiki posvečen , je taka lepa priložnost dana, kmeta in rokodelca soznaniti s tem, kar tudi njemu kot enako opravičenimu deržavljanu gre, — in mu njega dotikajoče reči razjasniti, de v vsim resnico zve! Mende de vsacimu , ki enostransko ne misli, je lahko razumeti, de k srečnimu in koristnimu kmetovanji zdej ni zadosti, kmeta le oranja in kopanja učiti — on mora tudi vedili, kako se ima v oprostenju svojih zem-ljiš ravnati, kako novi srenjski stan vravnati, kako za deželni in deržavni zbor voliti, i. t. d. i. t. d. Le, če se v vsim tem umno in lepo vede, bo v miru in z dobičkam svoje grunte obdeloval, in iz terdno vsta-novljenih novih naprav bo izviral veči dobiček tudi za kmetijstvo. — Celi zbor je bil po tem razjasnjenju edinih misel z vrednikam Novic in na vprašanje: ali imajo Novice obstati, kakor so dosihmal bile? je bilo poterjeno, de naj ostanejo, kakor so bile. „Novicea niso celi čas svojiga obstanja kmetijski družbi ne krajcarja stroškov prizadjale, in 4 leta jih je njih vrednik brez vsiga povračila vredoval in poslednji 2 leti se mu je le toliko za njegov trud dalo, kar je čez vse druge stroške ostalo — de pa ti ostanjki niso veliko znesli, vsak lahko prerajta, če se spomni imenitnih „doklad,a ki so bile Novicam pridjane. Vredniku Novic je bilo prav ljubo, de seje ta reč v očitnim zboru pogovorila, de se resnica saj sploh zve, in de nihče ne misli, de so „No-vice" kmetijski družbi kaj stroškov prizadjale ali vredništvu kaj dohodkov naklonile. Kmetijska družba ne želi pri Novicah iz truda in potii nekterih udov ra-zun občinskiga prida še posebniga dobička v denarjih si nabirati; od druge strani pa tudi ni v takim stanu, de bi mogla veliko denarjev potrositi, tedaj je , ker ni mogla 1500 gold. po novih tiskarnih postavah kavcije vložiti, „Novice" dala vredniku in založniku v last s tem poročilam, de v vsim tako ostanejo , kakor so dosihmal bile. In take bojo tudi v vsim ostale. Pri daljnjim pretresovanji novih postav so bili po-menjki zavolj letni ga doneska dveh goldinarjev, ki naj ga prihodnjič vsaki ud družbi odrajtuje? nar bolj živi. Nekteri gospodje so djali, de letno denarno odrajtvilo , čeravno je majhno, bo vunder marsikteriga, posebno iz kmečkiga stanu , zaderževalo v družbo stopiti. Res je to — ali: komur sta 2 goldinarja za dobro reč preveč, ki je njemu in deželi koristna, taki tudi sicer ne bo pri volji za družbo in občinski prid kaj storiti, in zmožnost vsake družbe se ne ceni po številu, ampak po dja-nji njenih udov. Dalje naj se pomisli, de opravilstva kmetijskih družb niso več, kakor so dosihmal bile, v tesnih mejah delavnosti ograjene, — ministerstvo jim je pravico dovolilo in še clo naložilo, de naj mu v kmetijskih rečeh kot svetovavnice na strani stoje. Nobena druga družba ni od vladarstva tako spoznana in čislana, kakor kmetijska (poglej poslednji list Novic stran 208.) Kdor je pa te družbe ud, ima tudi pravico govoriti v vsih rečeh , ki dotikajo obširno polje kmetijstva — in njegovi sveti, če so dobri spoznani, ne bojo ostali prazna beseda. Ce poslednjič pomislimo veliko obširniši delavnost kmetijske družbe in njenih poddružnic, ki bojo tudi pripomočkov potrebovale. — če pomislimo, de bo dosedanji nemški letopis „Annalena jenjal, za kte-riga je mogel poprej vsak ud 40 kraje, ali 1 gold. plačevati, in de se bojo namest tega od časa do časa, prosti družbini listi v slovenskim in nemškim listu na svitlo dajali in udam brez plačila podajali, — in če poverh vsiga tega še pomislimo, de je pri vsih kmetijskih družbah že od nekdaj postava, de njeni udje letne doneske — in veliko veči od naših — odraj-tujejo, in de se sploh tudi pri vsih druzih družbah ka-koršniga koli so imena letni doneski plačujejo — bo vsak domorodec spoznal, de je potreba , de vsak pravi ud kaj mali ga — to je 2 goldinarja na leto — družbi od-rajta za mnogoverstne stroške, ki jo zadenejo. In tako je sklenil tudi velki zbor. Po tem, ko se je zbor zedinil, de ima vsakoletni velki zbor mesca listopada o somnju sv. O spete in sicer pervi dan po velkim somnji biti, je družbini odbornik gosp. Malic svetoval, de naj se kmetijska družba na srenjo Ljubljauskiga mesta oberne in ji razloži, de bi na vse strani silno dobro in potrebno bilo , de bi se — kakor je v nekterih druzih deželah — vsi Ljubljanski somnji vselej v pondelik začeli (ako ne pade praznik na ta dan). Taka teržna postava bo gotovo ne le prodajavcam , ampak tudi kupovavcam všeč, ki, naj bojo kakoršniga koli stanu, lože v začetku kakor v sredi ali clo konec tedna od doma grejo. Posebna napaka, slaba za prodajavce kakor za kupovavce, pa jerčepred-sejmji dan pade na saboto, velki somenj pa v pondelik — tako de je nedelja vmes , v kteri prodajavci ne vedo kaj de bi v Ljubljani počeli, ali domii šli, ali v Ljubljani ostali. Enoglasno je bil ta nasvet gosp. Mali č a od zbora poterjen in odboru naloga dana, de naj skusi dovoljenje te premembe pri vikši vladi zadobiti. Ko so bili še nekteri menj važni odstavki novih postav pretreseni, je velki zbor sklenil, de naj družbini odbor poskerbi natis novih postav v slovenskim in nemškim jeziku, v kterih se bojo tudi diplomi pisali. (Konec sledi.) - 212 - - 217 - Velki zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Konec.) Naprava učivnic za pravo izučenje mladih fantov v kmetijstvu je prišla po tem v zboru v pomen. Gospod Ferdinand Schmidt, družbini odbornik, je razložil zboru vse , kar so mnogoteri gosp. udje v ti reči odboru dopisali, in je tiste posestnike imenoval, ki eo se na prošnjo kmetijske družbe in v prid krajnskiga kmetijstva oglasili, de hočejo po danih vodilih na svojih kmetijah take šole napraviti. Od teh učivnic bomo v „Novicah" se veliko govorili in njih koristnost na dalje razložili, — danes le toliko povemo, de namen teh učivnic, v ktere se bojo nar menj 16 let stari fantje dobriga zaderžanja in ki znajo domači jezik brati in pisati, jemali, je: učence v djanji kmetijstva učiti, in to, kar so v djanji storili, jim tudi z besedo in po bukvah razložiti, zakaj se mora namreč ena in druga reč tako in ne drugač storiti, kaj je napčno , kaj je prav, kaj je treba pri navadnim kmetovanji popraviti in novi ga vpeljati i. t. d. Tako bo šel učenec od stopnje do stopnje v poduku naprej in razjasnilo se mu bo vse, kar mu je poprej celo neznaniga bilo. Vsak tedaj lahko že iz tega spozna, de te učiv-nice niso take , kakor so sicer navadne šole , v ktere učenci po 2 ali 4 ure na dan hodijo — ampak te učiv-nice kmetijstva v tem obstoje, de v kmetijstvu dobro znajden in izučen posestnik kake umno obdelovane kmetije dva ali več fantov na svojo kmetijo vzame, ki se po njegovim napeljevanji in zraven tega tudi po nar boljših kmetijskih bukvah v djanji kmetijstva vadijo, de zamorejo po preteklih 3 letih, ko so izprašanje do-stali . kot izučeni kmetovavci svojo kmetijo z večim pridani nastopiti, ali kot vavpti ali sicer kmetijski oskerb-niki v službo stopiti. Taki modri kmetovavci bojo enkrat, če si ženice izvolijo in jim Bog otrok pošlje, sami nar boljši učeni k i svojim otrok am, in ti spet svojim naslednikam, in tako se bojo od roda do roda razširile kmetijske vednosti, in kmetijstvo se bo povzdignilo na višji stopnjo, de bo svojim gospodarjem zmi-rej veči dobiček donašalo. To je namen teh učivnic, ktere so po druzih ptujih deželah že veliko pripomogle k povzdigi kmetijstva, ki v večim delu Avstrijanskih dežela se sploh na nizki stopnji stoji. Nekteri kmetje sicer mislijo, de kakor oni ravnajo , to je nar boljši in se ne da bolj popolnama storiti. Pa se silno motijo, če pogledajo na druge dežele. Bog obvari, de bi rekli, de je pri nas vse slabo — z veseljem jo rečemo, de je veliko dobriga ; tode spomnimo se le nekterih reči, postavimo: kako slabo se večidel pri nas travniki gleštajo, kako gojzdi ravnajo , kako se gnoj zametuje i. t. d. in spoznali bomo, de je poduka vunder potreba. Vse prepovedanje j de se kine tam ni treba nič učiti, je prazno bahanje, ker, če polja, travnike in gojzde tu in tam pogledamo, s k uš nj a očitniši govori, kakor besede. Krajnc je večidel priden in delaven človek, zraven tega je čiste in prebrisane glave; ako se mu se potrebni poduk podeli, ima vse lastnosti za močno povzdigo kmetijstva. Umni kmetje bojo tedaj to novo napravo gotovo z velikim veseljem sprejeli, ker bo njenim sinovam lepa priložnost dala, se po lahki poti veliko naučiti. De pa ne bo treba tistimu posestniku, ki bo tako učivnico napravil, učencov zastonj rediti, učencam pa tudi nič plačevati, je sklenilo ministerstvo kmetijstva, de vsi tisti denarji, ki so se dosihmal za konjske darila (premije} večidel zametovali, naj se porabijo za »te učivnice. Te darila se tedaj prihodnjič ne bojo več dajale, ampak za kmetijske učence obernile. Današnji veliki zbor je tedaj v ti reči sledeče sklenil: 1) Štiri učivnice naj se napravijo, in gosp. Ur-bančič v Preddvoru naj se, čeravno seje temu že odpovedal, še enkrat za napravo ene učivnice naprosi , ker njegovo kmetovanje je izgledna kmetijska učivnica ; 2~) v vsako učivnico naj se dasta 2 učenca ; 3) čas učenja naj terpi 3 leta; 4) bukve preskerbi kmetijska družba ; 5) za živež in stanovanje vsaciga učenca dobi učenik 50 gold. — učenec pa za obleko 30 gold. na leto; 6) nar pridnišim učencam naj se po dokončanim uku še posebne darila v denarjih dajo. Zraven tega je bilo še sklenjeno, ministerstvo prositi, de naj dovoli, de bi tisti učenci, ki se posebno pridno v učenju obnašajo in ki so posebno lepiga zaderžanja, se za čassvojiga učenja ne jemali v vojaški (soldaškf) stan. Ce ministerstvo tudi to prošnjo dovoli, bojo taki učenci deležni velicih dobrot. v w Se le po tem, ko bojo vse te reci v red djane, se bojo razpisale oznanila za sprejembo kmetijskih učencov. Gosp. Strup p i je po tem prav razložno povedal, kako je s kovaško in živinozdravilsko šolo v Ljubljani in de se bo 7. dan prihodnjiga noviga leta začela. Bravcam ??Novic" je vse to že znano, in kakor slišimo se jih že veliko pripravlja, de bojo ob novim letu v to šolo prišli, v kteri bojo zraven ko vaš t v a tudi v vsih živinozdravilskih vednostih v domačim jeziku poduk dobivali. Dalje je bilo sklenjeno, de ima kmetijska družba v povzdigo murbine in žido-reje manj premožnim kme tam vsako leto brez plačila murbine drevesa deliti. Za prihodnjo spomlad je namenila deset tavžent dreves podariti. Dva pridna sadjorejca: Jožef Dekleva, kmet iz Male Pristave v Postojnskim kantonu, in Juri Stare iz Podjelj v Bohinu sta dobila sreberni svetinji v počastenje svojiga pridniga obnašanja v sadjoreji. Gosp. Anton Galle je zboru predlog storil, de naj kmetijska družba ministerstvu prošnjo predloži, de naj se železnica iz Ljubljane proti Terstu čez močirje (mah) pelje , ker le potem je pričakovati, de se bo močirje popolnama na suho djalo, ker bo deržava (cesar) mogla skerbeti, de se bo železnica vedno v dobrim stanu ohranila, — to doseči bo pa treba za obravnavo celi ga m o čir j a skerbeti. Po tem so se novi družbini udje volili, in s prijaznim govoram zastran izgotovljenja današnjih sklepov in koristniga napredovanja kmetijske družbe je sklenil družbini predsednik gosp. Terpinc današnji zbor.