130
Od dosmertnih asekuracij.
III.   Od zavarovavnic sploh.
Slednji pošten človek si prizadeva, se rešiti z delavnostjo in varčnostjo dveh n a j h u j i h skerbi, namreč skerbi, kako bi se obvaroval revšine v starih letih, in skerbi, kako bi pomagal s voj i m Ij ubi m , da bi jim po njegovi smerti   ne   bilo   treba pomanjkanja ter pet i.
Neizrečeno nesrečen je pa, kdor se teh skerbi nikakor ne more rešiti.
Mislimo si nebogljenega sivčka, kteri mora brez svoje krivice na razvalinah svojega nekdanjega bogastva to žvečiti , kar drugim ostaja; stopimo k postelji, na kteri umera oče, kteremu se poslednje hipe življenja v persih serce terga, ker mora od svojih nepreskerbljenih ljubih bridko slovo vzeti; obernimo oči na uboge vdove in sirote, ktere v obupanju nad svojo revšino dostikrat v hudobije zabredejo — in pojimo hvalo današnjemu omikanemu času, v kterem so se družbe ali bratovšine osnovale, ktere z lahkimi pomočki odganjajo skerbi starčkom in vsakemu očetu serce hlade v poslednji uri s sladko tolažbo, da tudi še po njegovi smerti njegovi ljubi ne bodo brez vse pomoči ostali.
Omenili smo že, da dosmertne zavarovavnice vsacega deležnika silijo, da je varčen, in iz vsega, kar smo povedali, more vsak umen človek spoznati, kako koristne so one. Kdor pa hoče koristnosti teh naprav se do dobrega prepričati, mora natauko spoznati   njih osnovo.
Povemo tedaj v kratkem, kako so sploh vse zavarovavnice osnovane.
V zavarovavnicah je mogoče prav za prav zavarovati:
a)  kak izgovorjen kapital, ki se izplača po zavarovancovi smerti;
b)   kak izgovorjen kapital, ki se izplača kakemu odločenemu človeku o času, kteri je bil že pred izgovorjen;
c)  letne* dohodke;
d)   bratovšine, ktere so osnovane tako, da so udje, kteri pri življenji   ostanejo, erbje tistih, kteri umerjo;
e)   plačila, ktere vloži kdo za to, da si zavaruje dnarje, ktere je komu posodil.
Še je odgovoriti na vprašanje: Kako je mogoče, večje ali m a nje koristi dosmertnih zavarovavnic se udeležiti?
Sreča je tako nestanovitna, da nihče, bodi si še tako premožen — reči ne more: „Saj mi ni treba za svoje stare dni skerbeti; saj imam vsega dosti!44
Dosmertne zavarovavnice se morejo tedaj premožnim ravno tako priporočati kakor ubogim. Kako se more boga-tinec kakor tudi revež teh zavarovavnic udeležiti, bomo tukaj  ob kratkem povedali:
Z žalostnim obličjem zdihuje marsikter močen delavec: „Kako se bo mojim ubogim otročičem godilo, če me Bog nagloma k sebi pokliče? Ostanek tega, kar si v tednu zaslužim, bi bil vse, kar bi jim mogel zapustiti; in še to bi bilo premalo za moj  pogreb!"
Te skerbi se more ubogi mož lahko rešiti. Prihrani naj si vsaki teden par grošev, in preden bodo pretekle kvatre, se bo mogel v zavarovavnico zapisati. Kako dobro bo djalo potem njegovemu sercu, če ga bolezen na smertno posteljo položi, ker bo vedil, da dobe njegovi ljubi po njegovi smerti toliko ali toliko sto goldinarjev!
Prav dobro bi bilo tudi, če bi fabriški gospodarji svoje oženjene delavce podučevali, naj si odtergajo vsaki teden nekoliko od svojega zaslužka, da bi se potem v dosmertne zavarovavnice zapisali. Koliko revnih vdov in sirot bi bilo potem menj in vsak delavec bi mogel z mirno vestjo reči: Da ženi in otrokam po moji smerti ne bo treba stradati, za to se imajo moji skerbnosti zahvaliti.
Ravno tako more skerbeti slednji za svojo družino, kteri ima vsako leto večje stanovitne dohodke, ki pa z njim njegovi družini tudi umerjo. Kdor more vsako leto par sto goldinarjev čez svoje potrebe prihraniti, bo sicer v kakih 30 letih tudi lep kapital zapustil; al kdo mu je porok, da ga morda že perve leta varčnosti Bog k sebi ne pokliče? Ali ni umneje, da taki očetje vsako leto kaki za-varovavnici to hraniti dajo, kar si v letu privarjejo in tako za prihodnje dni svoje družine preskerbe?
Ker dosinertne zavarovavnice zavarjujejo tudi prav majhne kapitale in sicer od 10 gold. naprej, so v malem že koristne in v marsikakem obziru se koristneje, kakor tako imenovane mertvaške bratovšine. Še o času, ko ljudje bolj merjo kakor sicer, dajajo popolno varnost, dnar-nice mertvaških bratovšin pa se — kakor skušnja uči — o tacih priložnostih kaj lahko spraznejo. Dosmertne zavarovavnice plačajo vselej zavarovani kapital, naj umerje kdo kadar koli. Mogoče je pa tudi se za postavljeni čas zavarovati in tedaj plačajo dosmertne zavarovavnice kapital samo, če zavarovanec v tem času umerje.
Kaj hasnovito je to zavarovanje za posojevanje dnarjev, če tisti, kteri komu posodi, misli, da bi dolg bil zgubljen, če bi dolžnik prezgodaj umeri. Da bi tedaj posojenih dnarjev ne zgubil, ako bi dolžnik umreti utegnil, terja od svojega dolžnika, naj se pusti zavarovati za toliko, kolikor je dolžan, in za toliko časa, za kolikor mu je dnarje posodil. Ta, kteri je dnarje posodil, shrani zavarovavni list, in če se primeri, da dolžnik tisti čas umerje, dobi uni od dosmertne zavarovavnice zavarovani kapital.
Mogoče je pa, zavarovani kapital prejeti in treba ni še le smerti kakega človeka čakati, kakor smo rekli gori v b. in c.
Starši morejo na pr. svojim hčeram doto in svojim sinovom kapital za kako kupčijo preskerbeti, če za svoje otroke od njih perve mladosti vsako leto kaj majhnega v dosmertne zavarovavnice zakladajo. Kadar pridejo otroci v svoje leta, jim plača zavarovavnica odločeni kapital.
Ravno tako si more kak delaven mož kapital zavarovati, ki ga bo v starosti pokojno vžival.
Zavarovanje starosti se godi pa največkrat tako, da si kdo letne dohodke zavaruje.
Kdor je že bolj postaren in brez otrok, ali kdor ima svoje žlahtnike bodi si kakor koli dobro preskerbljene, naj vloži svoj kapital le z zaupanjem v kako dosmertno zavarovavnico, kteia mu velike obresti zavaruje, s kterimi more v svoji starosti bolj zložno živeti. 8 tem se ogne tudi vsem sitnostim, pravdam in advokatom, ktere ima vsaki? kteri je izročil svoje dnarje drugim ljudem.
131