Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. julija 2021 - Leto XXXI, št. 26 stran 2 »V imeni Očé« Prireditev penzionistov za 30. obletnico samostojnosti Slovenije stran 3 80 lejt naše mame stran 6 Žalüvala sem v cejlom življenji stran 8 2 »V imeni Očé« »Hvalite gospoda vsi narodi« leko preštémo slovenski napis v cerkvi svetoga Ivana Krstitela na Gorenjom Seniki, štero so dali vo domanji Cerkveni pevski zbor svete Cecilije, glaven celebrant bogoslüžja pa je biu generalni vikar murskosoboške püšpekije Lojze Domanji plebanoš Tibor Tóth in glavni celebrant Lojze Kozar – »V imeni Očé« leta 1966 z madžarskim molarom Istvánom Takácsom vönamalati plebanoš Janoš Kühar. Vrnau uni so bili tisti, šteri so v evharističnom leti 1938 dali zozidati nauvo cerkev v najvekšoj porabskoj vesnici, v šteroj so več kak petdeset lejt slüžili Baugi in svojoma slovenskoma lüstvi. V nedelo, 20. juniuša, je k ranoj svetoj meši prišlo dosta vörnikov, ka bi se spominali na 120. oblejtnico narodjenja gospauda Kühara. V prejdnji stolicaj so sejdli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, slovenska generalna konzulka Metka Lajnšček, slovenska parlamentarna zagovornica Erika En tau gorenjesenčarski vörnikov – večina je eške poznala pokojnoga plebanoša Janoša Kühara Kozar mlajši. Evangelij je dühovnik goršto vküper z domanjim plebanošom Tiborom Tóthom, »Pred teboj, o, Mati, tvoj otrok klečim« - MePZ Avgust Pavel je po svetešnjoj meši zaspejvo dvej sveti pesmi Köleš Kiss, predsednik DSS Karel Holec in predsednica ZSM Andrea Kovács. Meša je bila cejlak slovenska, vörnicke so slovenski molili in odgovardjali. S koruša je liturgijo spej- senčarske fare pelali plebanoške. Skrb so meli, aj niške ne pozabi na Odrešitela in ne zapüsti čun Matere Cerkve. Generalni vikar je ejkstra vöpostavo plebanoša Janoša Kühara, šteri so zvün vöre skrb meli na slovensko materno rejč tö. Če rejsan so delali v žmetni cajtaj, so se spravlali z »dobrim, svetim in slovenskim« - bili so steber svojoga naroda. Siničko faro so pelali »v imeni Očé i Siná i Dühá Svetoga«, zatok je Lojze Kozar svojoj nauvoj knigi o nji dau naslov »V imeni Očé«. Té knige sta na 120. oblejtnico narodjenja plebanoša Kühara v 1000 izvodaj vödali dvej krovni organizaciji Slovencov na Madžarskom. Po svetoj meši je predsednica ZSM svojo predgo pa navezo na tau štenjé z Nauvoga zakona. Mešnik je v domanjoj slovenskoj rejči tapravo, ka ranč tak, kak je Jezoš rejšo svoje apoštole srejdi vihéra na maurdji, so čun gorenje- Andrea Kovács gorštela s knige tisti tau, gde Janoš Kühar želejo, aj v senčarskoj cerkvi vsikdar slovenski dičijo Bogá, te pa nazajdala rejč pisateli. Generalni vikar Lojze Kozar je povödo, ka v etaj knigaj pripovejdajo pokojni plebanoš Kühar s svojimi rečami, tak kak liki bi gučali vörnikom pri svojom grobi. Pripovejst se začne na konci žitka dühovnika – s smrtjov in pokapanjom – in tak demo pomalek nazaj v časi do njinoga narodjenja. Po rečaj Lojzeta Kozara so Janoš Kühar nej samo pri meši »v imeni Očé« delali, liki te tö, gda so na priliko molitve in pesmi na pisalnom mašini druknivali. Bili so prej veuki dühovnik, vrejden spomina – zdignili so Gorenji Sinik višiše od Grebenjščeka in Janezovoga brega. Bili so doma v cerkvi, gde so mrli tö, je dale pripovejdo pisatel knige. Lojze Kozar je pozno pokojnoga plebanoša, dosta pa se je pogučavo s senčarskimi vörnikami in prešto vnauga dühovnikova pisma pa drüga pisanja tö. Gene- pisanje – ranč tak kak si ga vzemejo budistični baratke v bregaj Himalaja, gda prej »čakajo na svojo düšo«. Na konci svetka je MePZ Zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Karel Holec, ministrica Helena Jaklitsch in predsednica ZSM Andrea Kovács – knige sta vödali bejdvej slovenski organizaciji s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ralni vikar je knige napiso v cajti koronaviruša, tau pa v slovenskoj knjižnoj rejči – vej pa prej Porabski Slovenci tö k slovenskoma narodi slišimo. Cuj je dau več odlomkov v senčarskom guči – v geziki Janoša Kühara in domanji vörnikov. Po predstavitvi je slovenska ministrica Helena Jaklitsch pozdravila vse navzauče in povödala, ka velájo rejči pokojnoga senčarskoga plebanoša za vse Slovence po cejlom svejti: »Slovenci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ostanemo, tau aj ostanejo naša deca tö.« Ministrica je bila vesela, ka je tisti den leko svetila 30. oblejtnico Avgust Pavel zaspejvo eden črnski spiritual in edno slovensko cerkveno pesem, te so pa navzauči odišli k Küharovoj spominskoj iži, štero je generalni vikar blagoslovo. Z molitvov in spejvanjom se je spominanje končalo na veškom cintori pri grobi Janoša Kühara, šteri nas gledajo že kak priprošnjik z nebes. (Več o knigi in intervju z gospaudom Lojzetom Kozarom leko preštéte v našoj naslednjoj številki.) (Kejp na 1. strani: Generalni vikar murskosoboške püšpekije Lojze Kozar ml. je tak napiso svoje knige, kak liki bi v nji gos- »V nebesih sem doma« - pokojni dühovnik Kühar so zdaj nebeski patronuš slovenski vörnikov osamosvojitve Republike Slovenije vküper s Porabskimi Slovencami. Prva kak liki bi vörniki leko v roké vzeli nauve knige, se je predsednik DSS Karel Holec zavalo pisateli Lojzeti Kozari, ka si je vzeu čas za Porabje, 1. julija 2021 paud Janoš Kühar sami pripovejdali.) -dmKejpi: M. Sukič in C. Kozar 3 Prireditev penzionistov za 30. obletnico samostojnosti Slovenije V nekdenešnji Jugoslaviji je Slovenija bila prva, stera je gratala neodvisni rosag, tau se je zgodilo 25. junija 1991. leta. V 10-dnevnoj bojni so potistim Slovenci obranili svoj nauvi rosag pred agresijov jugoslovanske soldačije. Drüštvo porabskih slovenskih penzionistov je 20. junijuša v Madžarskem Andrea Kovács, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa župan občine Šalovci Iztok Fartek tö. V 11-oj vöri se je začnila sveta meša, stero sta darüvala škofovski vikar pa odranski župnik Lojze Kozar ino »domanji« dühovnik Dejan Horvat. V predgi so Nastopajoči v kulturnom programi z ministrico Heleno Jaklitsch pa generalno konzulko Metko Lajnšček Čepincih držalo prireditev ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije. Z avtobusom smo se pelali od Gorenjoga Senika do Verice, po pauti smo gorvzeli vse penzioniste, steri so steli z nami titi. Lejpi program in visiki gostje so gospaud Kozar gučali o tom, kak so se inda svejta dühovniki trüdili, aj gorostane slovenski gezik pa kak so branili vöro. Pravli so, ka je pred 250. lejti dühovnik pa pisatel Mikloš Küzmič slovenske knjige pa slovenski katekizmuš vödau. V tistom časi so v šauli Küjarska ekipa, stera nas je cejli den pedentnivala nas čakali pri čepinskoj laktanji, v steroj je zdaj muzejska zbirka Varuhi meje. Bili smo počaščeni, ka so na naš program prišli ministrica za Slovence Helena Jaklitsch, slovenska zagovornica v vogrskom parlamenti Erika Köleš Kiss, slovenska generalna konzulka Metka Lajnšček, predsednica Zveze Slovencev na pa cerkvi slovenske knjige nücali, šteli pa iz nji molili. Za peldo so gorprinesli Janoša Kühara tö, steri so v težki cajtaj bili dühovnik na Gorenjom Seniki, pa dunk so obranili slovensko rejč ino nej zapistili svoje vörnike. Zatok se ob 30-lejtnici Slovenije moramo spominati na tiste, steri so branili našo rejč, kulturo pa tradicijo. Zahvalimo se Baugi, ka je mir in demokracija. Gospaud Dejan Horvat so vözdignili, ka je pomembno, ka smo vküper, ka eden gezik gučimo na martinjski pa porabski strani, ka slobaudno odimo eden do drugoga. Pri meši je spejvo števanovski cerkveni pevski zbor pod vodstvom kantora Gábora Sebestyéna. Po meši so se začnili pozdravni nagovori. Ministrica Helena Jaklitsch je s toplim srcaum pozdravila nas, rada je bila, ka je leko med nami. Kak je pravla, pred 30. lejti se je spunila želja slovenskoga naroda, ka je Slovenija samostojna gratala. Slovenski narod mora biti gospodar (gazda) na svojoj zemlej. Vsi skupaj smo edni, Slovenci v Sloveniji pa Porabci tö. Porabski gezik nej slobaudno pozabiti, najbole mlajše trbej nanga navčiti. Svoj guč je zaklüčila etak: Slovenija je moj dom brez meja. Šalovski župan Iztok Fartek je gučo o tom, kak živejo lidgé v njini občini, ka vse so napravili, med drugim muzej tö. Kak je pravo, krajina je lejpa, dapa težko je v njej živeti. Po pozdravni nagovoraj smo vküper spejvali slovensko himno, 7. kitico Prešernove Zdravljice. S tejm se je končo uradni (hivatalos) tau programa. Začno se je kulturni program, potistim smo meli obed pa se družili in veselili. Najprva je gorstaupo Porabski trio. Vidlo se je, ka so se v časi epidemije navčili nauve pesmi, takše so spejvali, stere smo dotega mau nej čüli od nji. Trio Vetrnica iz Male vesi je napravo dobro razpoloženje, dobro nji je bilau poslüšati. Na konci so gorstaupili muzikantje »Sto ma čas«, na slejdnje so pa vsi nastopajoči vküper špilali pa spejvali, medsé so pozvali ministrico pa generalno konzulko tö. Za obed smo dobili »pincepörkölt«, pogače pa pokaraj. Za piti je bilau, sto ka je želo. Za güžino smo leko geli čevapčiče, stere so tö naši küjarge spekli. Po obedi smo si poglednili raz- stavo Varuhi meje, na šteri je vse v 4 gezikaj napisano, slovenski, vogrski, engliški pa nemški. Dosta zanimivoga smo vidli, sodake v uniformaj, orožje pa kejpe iz slovenske bojne. Zadvečerka je igrala banda »Sto ma čas«. Naše »mlade penzionistke« so korajžno plesale na travi. Črejvle so dojličile, bause ce zakrili, zato več nej bilau tak vrauče. Finančno pomauč smo dobili od Urada za Slovence v zamejstvu in po sveti. Hvala njim. Hvala predsedstvi društva, ka so nam tak lejpi den napravili, Iztoki Farteki, ka je nam mesto dau za prireditev. Hvala vsakšomi, steri je prišo na prireditev in z nami En tau penzionistov. Pri nekdešnji laktanji (karavli) v Čepincaj smo meli trno dobro mesto so se vrtele kak inda svejta, gda so mlade dekle bile. Ništrni so se šetat šli, lejpi razgled je na brege svetiu te svetek. Ne smejmo pozabiti se zahvaliti našim küjarom pa küjarcam, steri so že od zrankma mau küjali pörkölt v velkom kotli. Tau so bili Feri pa Hugi Meggyes, Micka Bajzek, Erži Szabó pa Marija Mešič. Oni so nej samo küjarge, depa kölnarge tö bili, gesti in piti so gornosili, posaudo vküpbrali. Cejli den so delali za nas. Tak mislim, ka smo 30. obletnico samostojnosti Slovenije svetili, kak En tau razstave Varuhi meje se šika. Dostavse pa male vesnice. Poglednili so smo čüli o tom, ka vse s(m)o več kak stau lejt stari leseni križ včinili za samostojnost rosaga. na granici Čepinci – Verica. Bola smo spoznali zgodovino, Na obletnici je bilau vsevküper vej pa mamo skupno preteklost, (z nastopajočimi vred) 80 lidi. sedanjost pa prihodnost. Na prireditev je prišlo 60 penzio- (Kejp na 1. strani: Porabski nistov. Lejpo mesto smo meli na trio pa ništrni muzikantje skuterasi nekdešnje karavle z lejpim pine Sto ma čas.) razgledom. Vrejmen je tö dobro Besedilo pa kejpi: Margit Čuk bilau, zadvečerka so oblaki son- Porabje, 1. julija 2021 4 30 let slovenske samostojnosti - v besedi in sliki PREKMURJE Sobota pred Sobotov V galeriji Pomurskega muzeja v Murski Soboti so gorodprli razstavo z naslovom Sobota pred Sobotov, na steroj so notpokazane arheološke raziskave, napravlene v centri varaša, v Slovenski vilici in na ploščadi pred stolnico sv. Nikolaja. Po rečaj avtora razstave, arheologa Branka Kermana, dé za male falate naselitve varaša oziroma en mali tau peteklosti, steri se je ohrano v ostankih varaša, v dojzakopani zemli, po steroj vsakši den odimo in ne vejmo, ka vse skriva, dokejč te zemle ne skopamo vö. Kerman je ške pravo, ka najdbe kažejo, ka leko začetke Sobote iščemo v obdobji od 11. do 13. stoletja. Na razstavi so notpokazani rezultati prvih sistematičnih arheoloških raziskav, stere so potekale preminauče leto zavolo prenove Slovenske vilice, pa v začetki etoga leta zavolo prenove ploščadi pred soboško stolno cerkvijo. Na obej izkopavališčih (ásatás) je bila odkrita srednjeveška poselitev v obliki ostankov jam in peči, v sterih so bili odkriti tali lončenine, steri saudijo v omenjeni cajt, med 11. in 13. stoletjom. V Slovenski vilici so bile najdene tudi jame in arhitekturni ostanki iz novoveškoga obdobja, iz časa od 15. do 18. stoletja, pa tüdi ostanki zidovja soboških ramov iz 19. in 20. stoletja. Sobota je bila arheološko do zdaj bole slabo raziskana, arheološka najdišča na njenom raubi pa kažejo, ka varaš leži na mesti, gé je dosta zanimivih arheoloških najdišč. Prve arheološke najdbe so iz leta 1910, gda so odkrili rimski nagrobnik Viatorja in njegve žene Licinije iz 2. stoletja. Té nagrobnik je gnedsden vzidani v severno steno soboške župnijske cerkve. Silva Eöry Civilne organizacije enako pomembne kot oborožene strukture V počastitev 30. obletnice slovenske samostojnosti so tudi v Prekmurju pripravili številne organizacij, ki prinaša enako pomembno vlogo k osamosvojitvi kot oborožene strukture. Do 16. julija bo v središču Murske Sobote na ogled razstava z naslovom Vojna za samostojno Slovenijo 1991, osamosvojitvena vojna v Pomurju (Fotografija: Silva Eöry) proslave in tudi druge prireditve, s katerimi so počastili to okroglo obletnico. O tem, kaj se je dogajalo v letu 1991 pričata Zelo podrobno pa so prikazani spopadi v mestu Gornja Radgona, ki so simbol spopadov v Pomurju.« dava. Tako fotografije kot drugo dokumentarno gradivo pričajo o takratnem dogajanju v Dolgi vasi in na mostu na Muri pri Petišovcih. Razstavljeno je tudi orožje in vojaška oprema, ki so jo takrat uporabljali. Na otvoritvi razstave je obiskovalce nagovoril komandir takratne milice v Dolgi vasi Ladislav Bagladi, ki je strnil dogodke vse od takrat, ko je Jugoslovanska ljudska armada začela z aktivnostmi za zavzetje mejnega prehoda v Dolgi vasi pa do predaje vojakov Jugoslovanske ljudske armade na tem mejnem prehodu, potem ko so ga obkolili pripadniki milice in teritorialne obrambe. Med tem so potekala pogajanja med predstavniki armade na eni strani in policijo, teritorialno obrambo ter predstavniki lokalne skupnosti na drugi strani. Vojaki so se predali šele, ko sta milica in teritorialna obramba Na soboški razstavi je na ogled tudi fotografija novinarja Jožeta Pojbiča, na kateri je uničeni tovornjak jugoslovanske armade v Gornji Radgoni tudi dve razstavi, ki so ju odprli v Murski Soboti in Lendavi. Do 16. julija bo v središču Murske Sobote na ogled ulična razstava z naslovom Vojna za samostojno Slovenijo 1991, osamosvojitvena vojna v Pomurju, ki so jo pripravili Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Pomurje in Koordinacija območnih združenj slovenskih častnikov. Kot je pojasnil slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Ladislav Lipič, razstava prikazuje predvsem dogodke v času osamosvojitvene vojne v Pomurju: »Govori o obdobju narodne zaščite. Prikazuje spopade teritorialne obrambe, milice ter vlogo in prispevek civilnih Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič (Fotografija: Silva Eöry) skupnosti in države. Poleg otvoritve razstave so v Lendavi predstavili še zbornik z naslovom Lendava v soju Na mostu čez Muro med Murskim Središčem in Petišovci je bila postavljena blokada. (Fotografija: Jože Gabor) V Lendavi je razstavljeno tudi orožje (Fotografija: Jože Gabor) V lendavski gledališki in koncertni dvorani pa so v počastitev 30. obletnice samostojne Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomini na osamosvojitev, ki jo je pripravila Galerija-Muzej Len- valci lendavske občine stopili skupaj in s skupnimi močmi tlakovali prihodnost lokalne sprožili opozorilne strele v zrak. Lendavski župan Janez Magyar, ki je razstavo odprl, je povedal, da so na razstavi zbrana dejstva in pričanja o dogodkih izpred tridesetih let, ko so tudi prebi- Porabje, 1. julija 2021 osamosvojitvene vojne 1991, ki ga je uredil Milan Osterc. Po Osterčevih besedah so se z zbornikom želeli osredotočili na ljudi, želeli pa so tudi videti, kaj so pravzaprav ljudje čutili v tistih časih. V knjigi je opisano, kako je Jugoslovanska ljudska armada zavzela mejne prehode, na katerih je pred tem po razglasitvi samostojnosti Slovenije vihrala zastava Slovenije. Vojska iz vojašnice v Varaždinu pa je poskušala skozi Mursko Središče prodreti v Prekmurje, a so jim to preprečili s postavitvijo min na mostu na Muri, na katerem so bili kamioni s cisternami polnimi bencina. Prehod čez Muro so z lastnimi telesi preprečili tudi prebivalci Murskega Središča. Silva Eöry in Jože Gabor 5 Pisali smo pred 30. lejti (11.) Ko orožje govori … je naslov članka na prvi strani 11. številke Porabja, stera je vöprišla v cajti (4.julija 1991), gda je bila v Sloveniji desetdnevna bojna. Avtorica toga pisanja san bralcon predstavila, ka vse se je v Sloveniji godilo zadnje dni meseca junijuša: »Ko je Slovenija na mejnih prehodih dvignila zastavo svoje nove nacionalne države, je Jugoslovanska armada sklenila, da bo zavzela mejne prehode. Kmalu nato je prišlo do spopadov, in to ne samo na meji, začele so padati prve žrtve, tudi civilisti. Sicer pa so načrti akcije OKOP mnogo širši, saj je Jugoslovanska armada želela tudi odstraniti slovenske organe oblasti in ponovno vzpostaviti socializem. In Pomurje? Mostovi na Muri so blokirani, zato se Jugoslovanski armadi ni uspelo prebiti v Prekmurje. Prehodi na Hodošu, Dolgi vasi, Kuzmi in Gederovcih so tako v rokah slovenske vojske.« Na drügi strani je bilau objavleno pismo predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, stero je bilau namenjeno predsedniki madžarske vlade Józsefi Antali: »Spoštovani gospod Antal! Bilo mi je v veliko čast, da sem se ob razglasitvi suverene Slovenije lahko udeležil proslave, ki je bila 26. junija 1991 v Ljubljani. Politično vodstvo Slovenije je izrazilo zadovoljstvo, da so se slovesnosti ob avstrijskih deželnih glavarjih udeležili tudi predstavniki Železne in Zalske županije. Bili smo priča dogodku, ko je 2-milijonski slovenski narod odgovorno in dostojanstveno izrazil svojo voljo in odločitev za lastno državo. Upam, da državljani Madžarske, ki so jo pred kratkim zapustile sovjetske enote, s simpatijami spremljajo prizadevanje slovenskega naroda. V teh urah pa, ko odmeva na ozemlju Slovenije hrup tankov Jugoslovanske armade, zgolj naklonjenost ni dovolj. Zaradi tega se kot madžarski državljan slovenske narodnosti in kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem obračam na madžarsko vlado s prošnjo, da prizna dobro, ka so odišli, ka smo zdaj slobaudni ostali, litji kvara se nej mejla, aska to nej s toga, ka so tü bili,« pa je povedala Terezija Kürnjek iz Števanovec. Lepe lipe pa je naslov pisanja na trečoj strani. »Zdaj mi je že malo žau, ka sa tiste matare, štere s Sicilije pejški dejo do Černobila, nej proso, ka aj skejn več lip tö posadijo. Ka mlado slovensko državo in obsodi brezobzirno agresijo jugoslovanske vojske proti državi Sloveniji, ki je bila ustanovljena na podlagi plebiscita.« 19. junijuša je Republiko Madžarsko zapüsto ške zadnji sovjetski sodak. V anketi, stero je pripravila Katarina Hirnök, so svoje mnenje o ton povedali tüdi trge Porabski Slovenci. »Zvoniti bi tarbelo kak na Štajerskon. Tan so to zvonili, da so od tan odišli rusuški sodactja. Dučas, ka so tu bili, so več zieli, pa smo mi leko več odali. Tau je to eno dje, nej?« Tau je pravo Ferenc Dančeč (Sklauštjini Pek) iz Slovenske vesi. »Ne samo Madžare, tudi nas Slovence veseli, da smo resnično svobodni. Mislim, da bo ta svoboda ostala za več časa kot kadarkoli v naši zgodovini,« pa je pravo števanovski župnik Štefan Toth. »Mi smo f taun krajini v meri živeli do tegamau. Oni so nej bili tu paulag skvartirani. Ka brodin? Brodin, ka ja je tau drejva nas Slovencov. Té ženske na svojoj 4.500 km dugi pauti po sikšon daseton kilomejtari eno drejvo posadijo. V Monoštri, v enon velkon indijanskon šotori sa italijansko voditelico dosta fse spitavo, depa tau mi nej napamet prišlo. Pa sa ji pravo, ka sa ge tö Slovenec gé. Nej emigrant iz Jugoslavije, nej, kak una misli, liki tü kaulik Monoštra Slovenci živemo že dosta stau lejt,« je prva napiso Francek Mukič in te ške tak premišlavo: »Ka te ženske matere tak rade majo drejvdje kak svoje mlajše. Ranč zavolo svoje dece, ka če nede drevjdja, trave, lasá, travnikov, ftičov, liki samo fsigder več Černobilov bau, te njini mlajši (otroci) nedo mogli živeti. Naša Zemla brezi drevdja bi prej takša bila kak matere brezi dece. Pa te ge zdaj pozabin te ženske prositi, ka aj po svojoj strašnoj dugoj pauti sken več lip tö posadijo, Ka aj sa svejt na spozabi z lip! Ka pod velkov lipov en mali narod živi! Šteri ranč takšo pravico má na svejti biti kak fse drugo, ka je Baug stvauro. Če na smejmo z olinon, pacinon, kemikalijami, atomskimi reaktori na nikoj dejvati lejpo krajino z njenimi malimi raužami, drauvnimj ftiči, kak te smej štokoli na nikoj dejvati male narode s političnimi kemikalijami in čemeri?!« Na zadnji strani pa so bralci v rubriki … do Madžarske leko prešteli, ka do državljani Republike Madžarske 1. januara leta 1992 daubili nauve rajzipause, napravlene po mednarodnih normaj: »Stari potni listi bodo uporabni do datuma veljavnosti. Novi potni list bo manjšega formata, namesto 64 bo imel le 32 strani. Veljal naj bi 10 let za odrasle, za mladoletnike pa 5 let. Na platnicah bo novi grb Republike Madžarske.« V drügi novici pa piše, ka je do konca meseca majuša Madžarsko obiskalo približno 10 milijonov tihincov, tau pa je 10 procentov menje kak leta 1990: »Podatki kažejo, da je razen državljanov Češke in Slovaške federacije in Romunije padec najbolj očiten pri potnikih iz vzhodnih držav. Zahodnih državljanov je prišlo več kot lani. Meseca maja nas je na primer obiskalo 50 % več nemških državljanov kot istega meseca prejšnjega leta. Najbolj opazen je upad jugoslovanskih turistov. V petih mesecih tega leta so zabeležili 1,8 milijona obiskovalcev iz te države, kar je za 35 % manj kot lani maja. V tujino se je napotilo 4,3 milijona Madžarov. Promet Madžarov se je povečal le na avstrijski meji (za 20%). Povprečni podatki pa kažejo 6-odstotni padec.« Porabje, 1. julija 2021 Vküppobrala: Silva Eöry ŽELEZNA ŽUPANIJA Ne smej se nalagati Od prejšnjoga četrtka naprej kak v Železni županiji tak v drügi županijaj je prepovedeno, ka bi vanej nalagali. Istina, ka je sprtolejt, najbola majuš, fejst deževna bila, depa ta velka vročina, stera je prejšnji keden bila, je tak nagnauk vse goraposišila. V gaušči spodkar süjo listje pa trava se tašoga reda naleke vožgejo, dojde eden cigaretlin taličiti pa že cejla gauška v plemeni stoji. Najbole so borove gaušče nevarne, zato ka iglovci dosta bola brž pa fejst gorijo kak zeleno listke. Tašoga reda, gda je prepovedeno nalagati, ne smej se vožigati zvüni vesi, v gauštji, de so drejvge ali seče, še tam tö nej, gde je ovak označeno, ka se leko nalaga ali peče na ognji. Na Vogrskom 99 % požarov v gauštjaj je zato, ka je lüstvo nej bilau previdno, taliči čik, šteri še gori ali tak njajo tam ogenj, ka se še žari. Gda gauštja ali travnik gorita, te je nej samo tau kvar, ka drejvge zgorijo, še vekši kvar je, ka sploj dosta živali tö zgori. Najbola pa zdaj, gda je še dosta mladi ftičov v gnejzdaj, mladi živali pa v travi. Depa ranč tak ne morejo vujdti vekši tö nej. Gda je velka süča, par sekund pa nej samo spodkar, liki še bora vrejek gori, sploj pa te, če še veter tö fudi. Istina, kak pravijo, če ranč nega vetra, ogenj si ga vsigdar napravi. Gda že tak fejst gori, gda je velki plamen, te več nej slobaudno gasiti, zato ka je fejst navarno. Če na začetki ne moremo ogenj pogasiti, te kak najprvin trbej pozovti gasilce. Letos so na Vogrskom tak, ka še ranč nej bilau süče, že 1150-krat zvali gasilce, površina, ka je pogorela, je tak velka, ka bi na njej 5150 nogometni igrišč leko vönaredli. Kak pravijo, ogenj je nej šala, vsigdar moramo previdni biti, vej pa v požaraj se je letos že 16 lüstva poškodovalo, trge so pa že mrli. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... 31. kresnik Borutu Kraševcu 31. kresni ogenj je na Rožniku prižgal Borut Kraševec. Roman Agni mu je prinesel letošnjo nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta. Borut Kraševec je bil za roman Agni (LUD Šerpa) ovenčan že z nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Knjiga prinaša ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. »Iščemo dobre in dobro napisane romaneskne zgodbe,« je v predstavitvi žirije povedala njena predsednica Mimi Podkrižnik Tukarić. Kresnikovo žirijo so sestavljali še Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Žunkovič in Igor Divjak. Žirija je letos prebrala kar 150 romanov, preden se je odločila za polfinaliste in finaliste ter seveda končnega nagrajenca. Denarni del nagrade je bil letos višji kot doslej, in sicer je znašal 7000 evrov, k čemur so pripomogli anonimni meceni. Edina nominiranka med letošnjimi petimi finalisti za kresnika je bila Mirana Likar, in sicer z romanom Pripovedovalec (Goga), med peterico pa sta bila dva prvenca, poleg zmagovalnega romana Agni še roman Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) Vincenca Gotthardta. Gašper Kralj, ki se je v peterico uvrstil že leta 2017 s prvencem Rok trajanja, se je tokrat za kresnika potegoval s Škrbinami (*cf.), ki so pred kratkim prejele Cankarjevo nagrado. Za Ferija Lainščka je bil letošnji finale že šesti, sicer pa je kresnika prejel dvakrat, za romana Namesto koga roža cveti (1992) in Murišo (2007). Aktualni Prešernov nagrajenec je prišel v ožji izbor z romanom Kurji pastir (Beletrina). 80 lejt naše mame Broužino družino vsikši Slovenec pozna v Porabji. 13 mlajšov jih je bilau, nejga tašoga človeka, sto bi enga ali drugoga nej pozno, od Gorenjoga Senika prejk Sakalouvec do Andovec. Družina je v Števanovci, kak sa pravi, v »Grabaj« doma. 20. junijuš je eden zelo lejpi den bijo pri Broužini družini. Naša mama Annuš (Broužinoma Imiva žena) je dopolnila 80 lejt. Na Pester program ob in po koncu šolskega leta na DOŠ Števanovci V maju, ko je epidemiološka slika to dovolila, so se šolska vrata ponovno odprla. Učenci so že komaj čakali, da se srečajo in da so lahko skupaj. 10. maja so prihajali nazaj najmlajši, čez teden dni pa tudi učenci iz višjih razredov. 19. maja so pisali teste iz nemškega jezika, 26. maja je potekalo merjenje kompetenc za učence 6. in 8. razreda. Cejla družina se je vküper veselila Valeta na števanovski šoli žalost naš oče več nej mogo na tom veselom prazniki biti, njegvi stolac je prazen stau … Družina se je srečala pri cirkvi, vsi smo šli k meša, zato ka je naša mati vsikšo nedelo tam. Tüdi če je v kedni meša, ona dé Boga molit. Kak vsikši v števanovskoj cerkvi »Annuš« tö ma svojo mesto, sigdar tam sedi v cirkvi. Zdaj smo kaulak njé sejdli hčerki pa sina z družinami. Gda je gospoud plebanoš s predgov zgotauvo, te je pravo, ka se gnes nika dobroga, veseloga godi v števanovski župniji, v našoj fari. Lepo je pozdravo našo mamo, zdravdje, veseldje pa vse dobro njej je želo, po tem pa go je blagoslovo. Tau je bilau zelo ganljivo. Ljudje so se tüdi veselili pa na glas ploskali, s tem so njej čestitali. Potem smo šli v Andovce, v Porabsko domačijo. Tam smo obed meli, zelo dobro smo se počutili. Dugo smo se pogovarjali, vej se pa mej srečamo na leto samo štiri-petkrat. Z nami je praznovala tüdi mamina sestra, Trnjarin Irén. Vsi vküper smo poslüšali čestitke (szívküldi) Annuš s sestro Iren v radioni, gde smo mamo z lejpimi nautami pozdravlali, zahvalili smo se njej, ka je skrbejla za nas mlajše pa vnuke. Vüpamo, ka te den bau za našo mamo tüdi tak nepozabljiv kak za nas. Zelo smo radi, ka smo leko praznovali tvoj rojstni den, mama. Želimo ti zdravje in še dosti srecni in veseli lejt med tvojimi najdražjimi, tvoja liblena hčerka, Erika Dončec Lang (Kejp na 1. strani: župnik Tibor Tóth blagoslavlja Broužino Annuš) 20. maja smo imeli svečano otvoritev obnovljene telovadnice. 25. maja smo imeli bazični program, kjer smo predstavili dobre prakse: dvojezično petje in pouk slovenščine. Bodoči prvošolci so se poslovili od vrtca 28. maja s pestrim dvojezičnim programom. Osmošolci so imeli valeto 15. junija. 6 učencev se je poslovilo od šole, učiteljev in sošolcev. 17. junija smo podelili spričevala, ki so si jih vsi zaslužili. Učiteljski zbor in ostali delavci na šoli so si pa zaslužili pozno kosilo za celoletno delo. Toda počitnice se za nas še niso začele. Od 21. do 25. junija je bil Lončarski tabor v Števanovcih. 5-dnevni program je bil pester: delo na vretenu, rokodelske in kulinarične delavnice in izleti. Osmošolci z razredničarko Anico Szalay Učitelji so imeli od 28. do 30. junija 30-urno izobraževanje na daljavo. Jezikovne počitnice bodo v Kranjski Gori od 12. do 17. julija. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture za učitelje iz Porabja bo potekal na Bledu od 23. do 27. avgusta. Lepe počitnice želim vsem učencem in učiteljem naše šole. Upam, da bomo septembra začeli z delom brez epidemije. Agica Holecz, ravnateljica Porabje, 1. julija 2021 7 Očiščen Žmitin križ na Gorenjom Seniki Tisto nedelo, 13. juniuša zad- lejt stari križ. »Vö smo sekli plebanoši Dejani Horvati, svojo vöro v Bogá,« je začno večerka, je sunce vrauče sijalo stare drejve pa grmauvdje vogrski pa domanjoma dü- tomačiti plebanoš Tibor Tóth. nad Gorenjim Senikom. Po So- kauli njega, s fundamenta hovniki Tibori Tóthi. Bile so »Gda so šli mimo, so se vsi boti, gde pela paut s središča smo dojspucali brdinje pa litanije Presvetoga Srca Jezo- prekrižali, moški pa eške vesnice gor do Tromejnika, je travo. Popravili smo graj- šovoga. klabüke tö zdignili. S tejm so en par turistov flajsno stapalo ko, ka je že krivo stala, pa »V tej litanijaj se človek spo- spominali same sebé tö, ka prauti kamli na bregej. Včási mina veličine Baug živé med nami, kelko so se nimo vozili autonge tö, Jezošovoga Srcá je Gospaud Jezoš za nas trpo poštija se je samo tak prašila. z več vidikov - in ka smo odrejšeni.« PorabsMalo pred pau pétov je na nej samo, ka je ki župnik je eške povödo, ka ednom mesti že vküpprišlo na priliko Jezoš je v dugi desetlejtjaj te križe kauli tresti domanji vörnikov dober ali sr- nutzaraslo brdinje, zatok je na blagoslovitev križa, šteročen,« smo sledik morejo gnešnji vörnicke očiga v vési poznajo kak »Žmitičüli od župnika stiti. »Tau nam kaže, ka vöra noga«. Ništerni so se pripelali Dejana Horvata. na tom svejti eške živé. Kak s piciklinami z drügoga konca »Zdaj v petek je Jezoš pravi: ’Gda pride Sin Gorenjoga Senika, največ pa biu svetek Srca Človekov, ali najde eške vöro je bilau lüstva s Sobote. J e z o š o v o g a , na toj Zemlej?’ Ge vüpam, Med lidami smo srečali Jožefa zatok sva se z ka de se madžarski in sloBunderlo, vnüka Kalmana domanjim ple- venski človek – tau je srejBunderle, šteri je dau leta banošom odlau- dnjeevropski človek – vsik1930 té križ postaviti. »Brat čila za té lita- dar obračo na Bogá. Križi pa sestra mojoga staroga nije. Dühovnik pri poštijaj kažejo na njeočo sta mrla na tihinskom, leko odeberé gvo lübezen do Vsemogaupa so jiva nej mogli domau eden takši meš- čoga.« pripelati. Dejdek so postavili Pri Žmitinom križi na Gorenjom Seniki sta litanije Srca ni obrazec tö, Obcestni križi so bili postavlekriž v spomin sestri Rozali- Jezošovoga držala plebanoša Dejan Horvat in Tibor Tóth šteri je ovaški, ni z večféle zrokov, je cujdau ji, štera počiva v Gradci, pa smo go na nauvo pofarbali. kak je naprejspisano za tisto župnik Dejan Horvat. »Ali brati Jožefi, šteri je mrau v Z mašinom smo cejli križ nedelo. Svetek Srca Jezošovo- so se rejšili kakše nevole, Esztergomi. Mogli so edno- dojzaprali,« je o svojom deli ga je trnok veuki praznik v ali so srečno prišli domau ga bika odati, ka bi s tisti pripovejdo mladi sausad. liturgičnom smisli tö, zatok z bojne, dosta vse. Njina penez leko dali pogeneracija je staviti križ,« smo eške poznala tau čüli od Jožefa, šteri pripovejst. Gda v ednom drügom pa se kakši križ tali Gorenjoga Segnesnedén obnika živé. Nam pa nauvi, se obnauje eške tau tö ovado, vi zgodba, štero ka je pauleg križa mi, mlajši več ne stala stara iža njegpoznamo.« ve držine, štero so Od Jánosa Csárdiporüšili leta 1968. -Braunsteina smo Nasprauti križa, na eške zvödali, ka drügoj strani pošmajo v plani na tije že en par lejt z nauvo vösklesati držinov živé János napis na križi tö, Csárdi-Braunstevej se pa že komaj in, šteri je po materi vidi. Tau pa tak, Senčar. V arendo je če kleti slovenska vzeu nutzaraščeni narodnostna saEn tau vörnikov – med njimi cerkveni pesmarge – v senčarskoj Soboti (paut do Tromejnika) grünt za križom in mouprava dobi na ga vküper s svojov razpisi peneze za žlatov vöspuco. Kauli križa »Kraljevo znam'nje, križ sto- je prevago gnešnjo nedelo.« tau. Do tistoga mau pa do se pri poštiji so prva stale drejve, ji, bandero glej vihrati,« so Po dvojezični litanijaj sta bad- vsi turisti eške dale stavlali pri de so se pa pod zimskim snej- pesem o svetom Križi zaspej- va dühovnika blagoslovila Žmitinom križi v Soboti, na gom pobantivale. Te je naprej- vali ništerni člani gorenjesen- križ, šteri má prej veuko zna- šterom sta kejpa o dvej mladi prišlo, ka so na srejdi že cejlak čarskoga cerkvenoga zbora, menje v spominanji na naše Senčaraj, ki počivata v tihinsprnele. gda so se začnile dvojezične starce. »Naši dejdeki in pra- skoj zemlej. János se je odlaučo, ka malo litanije. Vörnicke so slovenski dejdeki so postavlali té križe -dmv red vzeme té devetdeset odgovardjali markovskoma pri poštijaj, ka bi pokazali Porabje, 1. julija 2021 ... DO MADŽARSKE Kampus kitajske univerze v Budimpešti Po mnenju nekaterih ekspertov in političnih analitikov je popolna zmeda okrog gradnje kampusa kitajske univerze Fudan v devetem okrožju Budimpešte. Zaradi prevelikega nasprotovanja je vlada (Viktor Orbán) obljubila, da bo o usodi kampusa odločal referendum, ki naj bi ga izvedli naslednje leto, do takrat naj bi se zaustavile priprave. Kljub temu, naj bi vlada že določila datum za otvoritev kampusa (l. 2024). Opozicijski mednarodni pravnik pravi, da se vlada prav gotovo zaveda, da o vprašanjih, ki so povezana z mednarodnimi pogodbami, ne sme razpisati referenduma. Vlada je svoj načrt, da se bo v Budimpešti zgradil kampus kitajske univerze, vložila v parlament že leta 2018; le-ta ga je »požegnal« in v zakonu pooblastil vlado, da ustanovi kampus kitajske univerze. Kampus naj bi stal 500 milijard forintov, vsota je enaka kot enoletni proračun visokega šolstva na Madžarskem. Prvi večji protesti proti kitajski univerzi so bili po epidemiji, na začetku junija. Protestniki očitajo vladi dve stvari, prvič to, da bi bil kampus zgrajen na tistem mestu, ki je bilo namenjeno t. i. študentskemu naselju v Budimpešti, drugič to, če se bo kampus gradil s kitajskim posojilom, se bo država še bolj zadolžila do Kitajske. Kmalu tudi brez mask Vlada bo odredila nove sprostitve, ko bo na Madžarskem cepljenih 5 in pol milijona ljudi. Med drugim bomo odložili maske, izjeme bodo zdravstvene institucije. Obisk restavracij, hotelov in kopališč bo mogoč brez potrdila o cepljenju ali prebolelosti. Toda masovne prireditve (koncerte, športne prireditve, festivale in nočne bare z glasbo) bomo lahko obiskovali le s potrdilom. 8 Žalüvala sem v cejlom življenji V Števanovci so se narau- »Tau je od moža dejdeka dili, dejdeka brat so je go- brat, steri je v Meriko odišo razranili. Tam so se po iži z družinov, on je tö Repnjak Petivini zvali, dekliško pa bijo, pa tau piše vrkar na Žuži Merkli. Gda so v Saka- tjejpi. Te tjejp je vejn tak iz lauvce prišli, te so po možej tiste prvice (potnoga lista) Repnjak gratali, po iži pa Vilcini. V Sakalauvci na brgej, gde so doma, je edno najlepšo mesto v vesi, iz künjinoga okna se cejla ves vidi. Gda sem pri njij odo, so ranč lekvar (marmelado) küjali, tak ka nej samo vanej, liki v künji je tö vrauče bilau. Dočas ka se je lekvar hladiu, sva miva prejkpoglednila stare kejpe pa vöodabrala Vilcini (Repnjak) Žuži iz künjinoga okna vidi cejlo tiste, od stere sva ves pripovejdala. - Žuži, kak smo preklajali vövzeti, zato ka se še štemppa prebirali kejpe, sploj li vidi tam na okrajma.« dosta pokapanj je bilau - Sto je dolavzeti na tom dolavzeti, kak leko tau? starom sodačkom kejpi? »Žalostno, depa dosta lüstva »Tau je moj mauž, gda je je tapomrlau v družini, pa s sodak bijo tam, kak je Hódtauga dosta mlado. Mauž je mezővásárhely, tau je na samo 61 lejt star bijo, sestra drügom kraji rosaga. Od 33, te dva materniva bratja tistec je samo rejdko leko ranč tak mladiva, pa te še domau odo, zato ka je fejst Zdavanski kejp, paulek Žužina pa moža Piština drüžbenge pa svadbice moj sin. Leko povejm, ka sem dja v cejlom življenji žalivala, vsigdar sem samo v črnom gvanti odla.« - Najstarejši kejp, ka smo vöodebrali, je tisti, gde so trdje dolazeti, oča, mati pa sin, sto so oni? daleč bilau, pa če bi še tau nej dojšlo, te so še tri lejta bili sodacke.« - Vi ste te že poznali moža? »Nej, vej pa te je on že skur tresti lejt star bijo, gda sva se spoznala.« - Mate eden taši kejp od sebe, gde ste v kratkoj tjikli dolavzeti, ka je te bilau? »Tau je v Števanovci v šauli dolavzeto, gda smo plesali, ta tjikla je nej iz platna zašita, ta tjikla je s papira napravlana. Prvin je nej bilau pejnez, pa zavolo toga so s papira naredli, etak je te falejšo bilau.« - Gde ste vi v Števanovci doma bili? »Dja sem se naraudila tam, kak so stariške doma bili, nejdalač kraj, kak so sodacke bili. Depa dja sem gorarasla pri Petivini, oni so tam v dolej na lejvo, prvin kak bi v Števanovce nutraprišli, bili doma, gde je zdaj že gauška gorazarasla. Gda sem dvej leto pa pau stara bila te sem k Petivini prišla.« - Te so bola oni bili vaši stariške, nej pa pravi. »Nej, zato ka sem dja vejdla, sto so moji straiške.« - Dobro je bilau tam? »Nej trno, srmastvo je bilau pa dosta je trbelo delati.« - Te so bola delavca iskali, pa nej dejte. »Tak nikak, dja sem tam dosta mogla delati. Stara mati se je svadila, gda sem se spoznala z možaum pa zvejdla, ka v Sakalauvce pridem.« - Nej so marali vašoga moža? »Z njim je nišo bajo nej mejla, ona je tau nej stejla, ka v Sakalauvce demo, ona tau stejla, aj ta k njim demo. Samo tam nej bilau nej elektrike pa nej vode, samo eden stari ram, tam bi vse na nauvo trbelo zidati pa popravlati. Zavolo toga smo te bola sé prišli.« - Sledkar so se pomirili? »Ah, nikdar se nej pomirila.« - Lejpi zdavanski gvant mate kak vi tak vaš mauš. »Gvant smo tak dali šivati, šestdesetdevetoga leta, gda sva se ženila, te si še nej mogo tak zdavanski gvant tjüpti kak zdaj, če pa je biu, te je pa fejst dragi biu.« - Gde je bilau gostüvanje? »Pri moža brati, kak je zdaj Djurek doma, tam je te drudji Repnjak živo. Te je še on sam bijo ladjen, pa te ki naredli, gda sem sedemdeseti rojstni den mejla.« - Kelko mlajšov pa vnukov mate? »Dvej hčeri pa enga sina, steri je na žalost zdaj že šest lejt pokopani. Vnukov mam šest pa tri pravnuke.« - Gde ste vi delali? »Najprvin sem v židani fabriki delala, sledkar pa še petnajset lejt v Sariani, gda so židano zaprli. Prvin sem nej stejla v penzijo titi, zato ka te bi sploj malo penez dobivala, tak sem se te bola še malo mantrala.« - Sto je bijo petdeMala Žuži v kikli iz papira. V šauli so plesali pa si set lejt star, gda ste z možaum pa kikle iz papira napravili s tortov dolavzeti? tam smo držali gostüvanje.« »Dja sem bejla petdeset lejt - Sto je na zdavanskom stara, tau je zadnji tjejp, ka kejpi? se je od mojoga moža na»Gredlič, Gaál Feri, sestra pa pravo, zato ka potejm nej Margit Düh. Spodkar, kak nadudje je tak mrau.« so mlajši, eden je moj brat, - Kak ste pripovejdali, vi ste v svojom življenji dosta odli na pokapanja, skur sir ste žalüvali, sir ste v črnom gvanti bili, meli ste kaj dobroga pa lejpoga tö? »Dosta vse nej, v mojom življenji je vesledja nej bilau. Vejn samo te, gda so se mlajši narodili pa zdaj, ka že mam vnuke pa pravnuke. Tau me fejst veseli, zdaj bi že nika drügo Slejdjen kejp z mužaum, gda je Žuži 50 lejt stara nej prosila, samo bila telko, aj zdravdje drüga pa od moža padaša mam, aj kak najduže še dekličina.« leko z družinov baudem.« - Iz te stari kejpov edne (Kejp na 1. strani: »Mali knjige mate napravlane, družinski fotoalbum«, kejtau je fejst maudro, etak pi starišov, mlajšov, vnuse ne zgibijo pa vsi so na kov pa pravnukov.) ednom küpi. Karči Holec »Tau so mena mlajši pa vnu- Porabje, 1. julija 2021 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 43. Krau vin, vino kralov »Tokaj« – venak nega takšoga, šteri bi nej na vinske specialitete pomislo, gda čüje ime toga varaša. Na staro tradicijo té vulkanske krajine pri nogej zemplénski bregauv, gde vküpertečéta reki Bodrog in Tisa, spominajo zamenice, terase, kamene stené in grajke. Na lišto svetovne erbe tam sliši 88 gezero hektarov zemlé, na šteroj najdemo 27 lejpi vesnic žov vlejvali tokajca, ž njim so se veselili polski krali, rusoški cari so tihinskim poslanikom dostakrat ponüdili tau vogrsko vino. Center té krajine je varaš Tokaj, gde v muzeji nutpokažejo zgodovino domanje vinarske meštrije. Film o krajini leko poglednemo v dvorani »Bacchus«, štera se zové po rimskom baugi vina in veseldja. Po njem je daubo ime stü- »Zamenice lübezni« so v Tokaji zozidali za gezerolejtnico prihoda Madžarov – znautra je dobra klima za zrejlenje vinski fajt »asu« in »samorodni« in varašov. Žmani samorodni, furmint, lipovina (hárslevelű) in muškat – té poznamo pod vküpnim imenom »tokajec«. Najbole erična vinska fajta pa je gvüšno takzvani »asu«, šteroga zovéjo »krau vin, vino kralov« tö. Tokajska krajina má posabno mikroklimo: če je vrejmen dobro, se na zrejlo grauzdje gorséde plemenita plesen in pomalek grtüje asu. Njegva bratva se začne v drügoj polovici oktaubra, gda v kadí vküppoberéjo grauzdne fajte furmint pa lipovino, in od nji napravijo »močnik«. Na tau »testau« vlejéjo vino, po namakanji pa vse vküper vösprešajo in spravijo v male rastove bečke. Prvi asu so v tajoj krajini dali narediti leta 1630, od leta 2013 pa ga mujs morejo pripravlati v pet ali šest košaj (öt-hatputtonyos) – tau znamenüje, ka morejo na 5-6-krat 25 kil grauzdja zliti edno cejlo bečko (136 litrov) vina. V Romi so v mešni kelih pape- denec na glavnom trgi varaša tö, pod šterim leži najvekša vinska zamenica v krajini. Na šetališči v Tokaji stogi »kuča s štükovov kruglov«, v stenej štere rejsan najdemo eden veuki železen golaubiš. Takzvana »Festivalska graba« pa je najvekšo gledališče pod milim nebom na cejlom Vogrskom, gde koncerte in drüge igre na gnauk leko pogledne 2500 lüdi. Pauleg židauvske sinagoge stogi Muzej vinske svetovne erbe, gde nutpokažejo najbole erične avstrijske, francuske, nemške, taljanske, portugalske in švajcarske vinske krajine. V Tokaj čakajo na začetki vsikšoga oktaubra več gezero žedni turistov na Dneve bratve, šteri majo že več kak osemdesetlejtno tradicijo. Tarcal je najstarejša vesnica v krajini Tokaj-Hegyalja, eške knez Árpád go je dau v dar sodačkoma prejdnji Turcoli, gda je tisti grato najbaukši med vogrskimi gezdeci. Zgodovinske zidine v vési so skoro vse povezane z držinov Rákóczi, pod njinov ižov se pod zemlauv skriva najstarejša zamenica v krajini. Na konci apriliša držijo »vikend čalarije«, gda – zvün dobre kraple – vse guči o ženskoj rodovitnosti in lépoti. Fotografi dosta tém leko najdejo v Tarcali. Leko splezdijo do kraugle kapejle, štero so postavili v čést cesarice Marije Terezije in štero na den patronuškinje gorpoiške trnok dosta prauškarov. Z vési pa leko z autonom ali pejški pridejo do televizijskoga törma na bližanjom bregej, od kec se opéra čüdovitna panorama na veuko ravén Alföld. De se pa splača odvandrivati do kipa Jezoša na bregej nad starim cintorom tö, šteri je s svojimi 8,5 mejterami najvekša granitna skulptura Odküpitela v Evropi. Vesnica Mád je eden glaven center vinske kulture in gastronomije v krajini. Zvün toga pa je središče domanji Židauvov tö, vej so pa v vési od 17. stoletja dale vövčili rabine. Njino ižo so v preminauči lejtaj gorobnauvili, pauleg nje stogi sinagoga z najvekšim židauvskim cintorom v krajini. Prejk vesnice pela 150 kilomejterska »paut čüdežni rabinov«, na šteroj leko spoznamo žitek in delo té judovski vörski voditelov. Mád v vsikšom letnom časi zazova turiste: na priliko februara, gda se na dén Vincenca že leko koštavajo prvi furminti, ali pa juniuša, gda se cejlo nauč čüje muzika z dvorišk in zamenic domanji vancarov. Lidgé se leko napautijo v sausadno vés Tállyo tö, gde najdejo pri katoličanjskoj cerkvi s srejdnjoga vöka edno geografsko posabnost: na srejdi 1990-i lejt so vözmejrili, ka je vrnau v tajoj madžarskoj vesnici geometrijsko središče cejloga evropskoga kontinenta. Tam je postavlena edna lesena skulptura, pri šteroj dosta turistov s telefonom selfine rédi. Evangeličanska cerkev v Tállyi je erična po tom, ka so septembra 1802 tam okrstili Lajosa Kossutha. Gvüšno so bili že tistoga ipa v cervki vözošiti prčeci s takšimi vogrskimi motivi s 17. stoletja, štere po cejloj Evropi eške gnes poznajo pod imenom »point de Hongrie«. Ne leži daleč mali varaš Monok, gde skoro vse o poslanci, kisnejšomi ministri in guverneri Kossuthi guči. V muzeji Rákóczina tö. V varaši stogi grad, v šterom si leko med drügimi poglednemo privatno zbirko z več stau gezero razglednicami (képeslapok), depa zgodovino fabrike za čokolado tö. Leta 1889 so v Szerencsi oprli cukerno fabriko, štera je bila tistoga ipa najvekša v Evropi, čokolad- Méki bregauvge v krajini Tokaj-Hegyalja – kak prva na svejti je bila zavarovana leta 1737 leko spoznamo živlenje političara, šteri se je naraudo v tom mesti. V gračenki bližanjoga dvorca so ma postavili visiki bronasti kip, za šteroga je peneze vküpdalo 171 vesnic in varašov. Eške zvon v kalvinističnoj cerkvi je po njem daubo ime, ka znamenüje, ka domanji eške gnes na veuko držijo svojoga rojaka. V rimokatoličanjskoj cerkvi v Monoki od leta 1814 skrb majo na relikvijo mantrnika svetoga Urbana in vüpajo, ka obrani njino grauzdje od pozebe in toče. Na dén toga slejdnjoga ledenoga svetca njegve ostaline nosijo kauli po krajini. Že kronist Anonymus piše o malom varaši Szerencs, šteroga poznamo kak dveri krajine Tokaj-Hegyalja, in je emo veuko znamenje med rabukami Istvána Bocskaina, Imrena Thökölyna pa Ferenca Rákóczina. Na priliko, v njegvoj gotskoj kalvinističnoj cerkvi so leta 1605 za erdeljskoga kneza odebrali Bocskaina, tam pa so pokopali kneza Zsigmonda Porabje, 1. julija 2021 na manufaktura pa je delovala od začetka 20. stoletja. Na augustovskom »Čokoladnom festivali« gnesnedén nikdar ne sfali ta črna, slatka dobrauta, s štere napravijo kupo za najbaukšoga šahista tö. S čokolade so narédili skulpture, štere leko vidimo v Turističnom centri, ranč tak. Če nam je dojšlo slatkoga, spravlajmo se malo z literaturov. Blüzi Szerencsa leži vesnica Prügy, gde je med letoma 1887 in 1891 živejla držina Móricz. Oča Bálint je biu bogati paver, de je pa vse zgübo. V Prügyi je kak dninar (napszámos) gordržo svoji sedem mlajšov, eden od nji, Zsigmond, je kisnej grato eričen vogrski pisatel. O svojoj srmačkoj mladosti je med drügimi piso v svojoj noveli »Sedem krajcarov«. Napautimo se zdaj v slejdnji veuki varaš na našoj pauti, šteroga »dveri na Vzhod« tö zovéjo … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 43. »Dam ti klüče nebeskoga kralestva« Što je biu »oča katoličanjs- Svajüvanje je rejšo püšpek ke teologije«? Tak zovémo Irenej in nagučo vse cerkpüšpeka v rimskom va- vene voditele, aj sprejmejo raši Lugdunumi v Galiji nauvi datum za vüzem. Tak (gnešnjom Lyoni na Fran- je austo vören svojoma imecuskom) svetoga Ireneja ni: »Irenej« v grčkom geziki (Szent Iréneusz). Živo je v znamenüje »človek méra«. drügom krščanjskom stole- Nindrik je nej dojspisano, tji, svojo znanje je djemau gda pa gde je Irenej mrau, z apoštolske tradicije: biu je brodimo pa, ka leta 202, vučenik svetoga Polikarpa, šteri je eške poslüšo evangelista Janoša. O vöri je Irenej dojspiso: takša je kak žmano piti v najbaukšoj posaudi – s pomočjauv Svetoga Düha vsikšoma obnavla mladost. Irenej se je kauli leta 140 naraudo v varaši Smirna v Maloj Ažiji in se že v mladi Apoštola Petra vidimo na kejpaj z obrnjenim križom in klüčom v rokej – gda se je Savel lejtaj spreobrno približavo Damaski, je gnauk samo vüdo veuki v krščanjstvo. posvejt in grato Pavel Tistoga ipa je cvelo küpüvanje in odavanje tau pa kak mantrnik. Njegvi med njegvov krajinov in Ga- den svetimo 28. juniuša. lijov, zatok so ga taposlali za misijonara. V mesti Lugdu- 29. juniuš je posvečeni apošnum je oprvim delo kak dü- toloma svetoma Petri in Pahovnik, leta 177 pa je grato vli (Szent Péter és Pál). Petra zovémo »prvak apoštolov«, püšpek v tom varaši. V njegvoj škofiji je biu bo- vej ga je pa Jezoš dolaučo goslüžni gezik grčki, v tajoj za voditela svoje Cerkve; rejči je Irenej piso tö. Njegvo Pavel se zové »apoštol naronajvekše delo se zové »Prau- dov«, vej je pa biu po Božoj ti krivoj vöri«, v svoji pet milosti najvekši misijonar knigaj je dojspiso včenjé vsej vsej časov. Svoj dén svetita dotedešnji krivovörcov in na gnaki den zavolo toga, prauti njim postavo pravo ka sta vküper dala žitek za katoličanjsko istino. Zavolo Kristoša. njegvoga znanja in pastérs- Peter se je naraudo v ribiške gorečnosti so ga vörnicke koj vesnici Betsajda pri Getrnok poštüvali, grato je nezareškom jezeri, oča ma prejdjen vsej püšpekov v je dau ime Šimon. Jezoš pa ga je zvau »Kefa«, ka sloGaliji. Na konci 2. stoletja so ško- venski znamenüje »skala« fi na Zahodi dolaučili, ka (szikla) ali latinski »petra«. more vüzenek biti na nedelo Gda je Peter Jezoši pravo: »Ti po prvom sprtolejtnom pu- si Kristoš, Sin živoga Boga«, nom mejseci - v Maloj Ažiji ma je tisti dau valas: »Ti si pa so tau nej steli prejkvzeti. Peter, na tau skalo zozidam svojo Cerkev ... Dam ti klüče nebeskoga kralestva.« Gda je Jezoš trpo, ga je Peter trikrat zatagiu, donk pa je po Gospaudovom goristanenji trikrat vöpravo svojo lübezen. Po Jezošovom vnebohodi je grato voditel apoštolov in mlade Cerkve. Leta 42 je odišo v Romo, tam je svoj žitek končo leta 67 – križali so ga z glavauv doj. Na mesti njegvoga mantrništva je dau cesar Konstantin leta 350 zozidati veuko cerkev, gnešnjo baročno baziliko pa so končali do leta 1526. Pod glavnim oltarom počiva Peter, od tistoga mau zovémo njegve naslednike, rimske püšpeke papeže. Apoštol narodov Pavel se je naraudo kauli leta 10 v Tarzusu, po rodi je biu Židauv. Mladi Savel (tak so ga originalno zvali) se je vönavčo réditi šatore, kak oznanjevalec evangelija je kisnej od te meštrije živo tö. Goro je za Mojzešov zakon in naganjo Jezoša vučenike tačas, ka ga je Boži Sin pred Damaskom nej pauzvo za svojoga apoštola. O njegvom kisnejšom delovanji piše evangelist Lukač v knigi Apoštolska dela. Pavel je preodo skoro cejli rimski rosag, stvardjo je cerkvene občine. Gor je ostalo 14 njegvi pisem, s šteri redno gorštemo pri sveti mešaj. Mrau je mantrniške smrti leta 67 (ranč tak kak Peter), njema so krajsekli glavau. Imeni Peter in Pavel sta trnok prilübleni na Slovenskom pa Vogrskom tö. Stari zakon Svetoga pisma šteje 45 knig, v šteraj piše, ka je Baug razodeno lidam pred narodjenjom Kristoša. Med njimi najdemo zgodovinske, maudrostne ali proroške, med prve sliši Esterina kniga, štera je skoro kak eden roman. Židauvsko žensko Estero (Eszter) je peržijski krau Kserkses v drügoj polovici zozidali njemi v čést, zvün toga pa so napravili več stau kipov in kejpov o njem. Priporačali so se ma za srečno slejdnjo vöro ali prauti slabostim tejla. Prosili pa so ga tau tö, aj lidi obvarje pred müšami in podganami. Urh se je naraudo na Bavarskom (Bajorország) leta 890, biu je trnok nevauno dejte. Po dühovniškom tanači ga je mati dala na luft in sunce (»Bože vrastvo«), in je za en malo rejsan krepši grato. Zatok so ga stariške poslali v klauštersko šaulo v švajcarski Sankt Gallen, po končanji štere je grato dühovnik. Gda je püšpek Cejli židauvski narod v Peržiji je molo, ka v Augsburgi bi Estera nagučala svojoga moža krala in mrau, so steli rejšila svojo lüstvo – bila je najlepša ženska v Urha postavikralestvi ti na njegvo Kserkses napraviti edno mesto, de se je pa čüto za veuko gostüvanje za vse premladoga. Za en par lejt velikaše svojoga kralestva. pa se je donk podau za tau Po sedem dnevaj je poslo delo in püšpekijo čedno pelo po svojo kralico Vasti, ka bi cejli petdeset lejt. Dau je vtrpokazo njeno lépoto. Tista diti svoj varaš, v šteroga so je nej stejla priti, zatok si je divdji Madžari na gausti nutčemeren krau odebro nauvo vdardjali. Augustuša 955 pa ženo, najlepšo Estero. Una je sam tö gezdo prauti njim v pa je nej vöovadila, ka je Ži- bitko, v šteroj so vogrske kodauvkinja, pa ka go je njeni njenike dokončno domaustric Mardohej proso, aj rejši zagnali. svoj narod. Njena rejč je rej- Gda je Urh čüto, ka se ma san najšla paut do kralovo- približava smrt, je dau 4. juga srca in tak rejšila Jude v liuša 973 na srteli svoje cerperžijskom kralestvi, štere kve posipati pepeu v formi so steli njini protivnicke vse križa, dojlego nakle in med spejvanjom litanij vöspüsto vöstrejbiti. Zavolo njene vöre v Bogá svojo düšo. Na kejpaj ga vidičésti Cerkev Estero skoro mo z ednov ribov v rokej, vej kak svetnico, stare latinske je pa nikdar nej djo mesá. mantrniške knige postavla-dmjo njeni den na 1. juliuš. ilustraciji: Sveti Urh (Szent Ulrik) je biu Szilveszter Bartkó inda svejta trnok češčeni na Slovenskom - 85 cerkva so 5. stoletja pred Kristošom zdigno za svojo kralico. S svojov lépotov je rejšila Jude v kralestvi, štere je sto dvornik Aman vmoriti. V njenoj knigi leko preštémo, kak Baug skrb má na svojo lüstvo, če je vörno in se drži njegvi zapauvedi. Kak piše, je dau gnauk krau Porabje, 1. julija 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 02.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Castellabate in Pestum, kulinarično-popotniška oddaja, 10.50 Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta, dokumentarna oddaja, 11.30 Danes dol, jutri gor, Inteligentni sesalec Stane, slovenska nanizanka, 12.00 Paliativna oskrba, dokumentarni film, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Prisluhnimo tišini, Sijajne ideje za počitniški čas!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Timi gre, risanka, 15.50 Žanov svet, risanka, 16.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 16.10 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij norveška otroška nadaljevanka, 16.40 Infodrom, poletje 2021, Prosti čas, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni pozdrav, glasbena oddaja, 21.05 Slovo od zelenice, zgodba FrancescaTottija, italijanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Zgodbe iz kostanjevih gozdov, slovenski film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo PETEK, 02.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.25 Poletno jutro, 12.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 7. etapa, 17.20 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.00 Slovenija na barikadah, dokumentarna oddaja, 19.55 Svoboda v Tatrah, slovaški dokumentarni film, 21.00 Športno plezanje, svetovni pokal - hitrostno plezanje, 22.10 Amundsen, koprodukcijski film, 0.20 Pred vrati pekla, Neapelj - v iskanju kamore, španska dokumentarna oddaja, 1.15 Poletni pozdrav, glasbena oddaja, 2.20 Videotrak 3.15 Info kanal SOBOTA, 03.07.2021, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.30 Infodrom, poletje 2021, Prosti čas, 10.50 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.30 Koncerti za mlade, Kaj glasba pomeni? glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14.50 Starodavno nebo, Iskanje središča, nemško-ameriška dokumentarna serija, 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu,izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja, 17.45 Free spirits - Samosvoji, Mohamad, dokumentarna oddaja, 17.55 Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 21.10 Kdo je bila princesa Diana, zgodba o rodbini Spencer, britanska dokumentarna oddaja, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Genij, ameriško-angleški film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo SOBOTA, 03.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 7.45 Spomini, Albin Pibernik, dokumentarna oddaja, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.15 Avtomobilnost, 12.50 Povodni mož, svečanost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, 13.50 Predsedovanje Svetu Evropske unije, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 8. etapa, 17.20 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.00 Milan Kučan, portret, 20.00 Športno plezanje, svetovni pokal - težavnostno plezanje, 23.05 Simfonična ekstaza, 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal NEDELJA, 04.07.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Sveta maša, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni pozdrav, glasbena oddaja, 14.35 Na lepše, 15.15 Ženske tečejo, češki film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Neapelj, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Midva, britanska nadaljevanka, 20.50 Intervju, dr. Martin Previšić, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Stoletje sanj, dokumentarni film, 23.50 Za lahko noč: Simfonični orkester RTV Slovenija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo NEDELJA, 04.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Mozartine, 8.10 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.05 Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti, 13.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 9. etapa, 17.50 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.25 Ambienti, 20.00 Starodavno nebo, Naš položaj v vesolju, nemško-ameriška dokumentarna serija, 21.00 Žrebanje Lota, 21.05 Umori na podeželju (XXI.), britanska nadaljevanka, 22.50 Zvezdana, 23.50 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 1.10 Videotrak, 2.05 Info kanal PONEDELJEK, 05.07.2021. I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Obzorja duha, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Intervju, dr. Martin Previšić, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.15 Dober dan, Koroška, 16.00 Timi gre, risanka, 16.10 Žanov svet, risanka, 16.20 Kozmo (III.), belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi, Orgle - inštrument za dušo, dokumentarna oddaja, 17.55 Mandi, risanka, 18.00 Pujsa Pepa, risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.10 Nejko, Nejko in hlače za srečo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.45 Glasbeni večer: Koncert simfoničnega cikla SNG Maribor in Festivala Maribor, Zborovska fantazija (A. Lajovic in L. van Beethoven), 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 05.07.2021. II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.50 Poletno jutro, 13.00 Prisluhnimo tišini, Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.30 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, 15.20 Alejandra, dokumentarni portret, 16.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.25 Zelena generacija/Young Village Folk, 17.55 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.05 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija, 22.00 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka, 23.15 Circom Regional, Otroški direndaj v domu za ostarele, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal TOREK, 06.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Opus, Dermota in Plečnik, 10.50 Danes dol, jutri gor, Danes na zdravje, jutri na zdravljenje!, slovenska nanizanka, 11.20 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 11.50 Tednik, Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Duhovni utrip, 15.00 Potepanja - Barangolások, 15.40 Timi gre, risanka, 15.50 Simon, risanka, 15.55 Šola za pošasti, risanka, 16.00 Žanov svet, risanka, 16.10 Nejko, risanka, 16.20 Kozmo (III.), belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits – Samosvoji Luka, Mokul, Juan, dokumentarna oddaja, 17.55 Pujsa Pepa, risanka, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 20.50 Korenine trgovanja s spolnostjo, finska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci, Zoran Dernovšek – Raketka, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo TOREK, 06.07.2021, II. spored TVS Porabje, 1. julija 2021 OD 2. julija DO 8. julija 4.00 Info kanal, 10.40 Poletno jutro, 12.50 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 14.00 Alpe-Donava-Jadran, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 10. etapa, 18.10 Bod en - bodi Jean Vodaine, dokumentarni portret, 20.05 Vodni baroni, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Naj muzika igra, Tomaž Domicelj, 21.40 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka, 22.45 Kaj govoriš? So vakeres? 23.10 Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal SREDA, 07.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Free spirits – Samosvoji Luka, Mokul, Juan, dokumentarna oddaja, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Slovenija - 30, Dosežki v znanosti, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.35 Obrazi naših rojakov, Štefan Kramer, Brigitte Neuwersch, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, A járványok kultúrtörténete/Zgodovina epidemij, 15.30 TV-izložba, 15.50 Timi gre, risanka, 16.00 Simon, risanka, 16.05 Šola za pošasti, risanka, 16.10 Žanov svet, risanka, 16.20 Mulčki, risanka, 16.30 Zombi Lars, norveška otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh, 18.00 Pujsa Pepa, risanka, 18.10 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.20 Slastni medvedji recepti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Referendum, soočenje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Profil, Marjan Ogorevc, 23.40 Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 07.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.20 Poletno jutro, 12.30 Vikend paket, 14.00 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Neapelj, kulinarično-popotniška oddaja, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 11. etapa, 18.20 Iotok, dokumentarni film, 20.00 Čarobni trenutki glasbe- Horowitz v Moskvi, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Helena Blagne, 21.50 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka, 22.45 Prgišče žalosti, dokumentarna oddaja, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 08.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Moje mnenje, Ob 30. obletnici Slovenske tiskovne agencije, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Timi gre, risanka, 15.55 Simon, risanka, 16.00 Žanov svet, risanka, 16.10 Tib in Tamtam, risanka, 16.25 Mulčki, risanka, 16.30 Zombi Lars, norveška otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 Na kratko, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ujet (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Antična velemesta, Aleksandrija, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dediščina Evrope: Veliki slikarji namalem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija, 23.55 Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo ČETRTEK, 08.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Poletno jutro, 12.40 Poletni pozdrav, glasbena oddaja, 14.05 Profil, Marjan Ogorevc, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 12. etapa, 18.05 Nov dan, dokumentarni film, 20.05 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 21.05 Avtomobilnost, 21.35 Ambienti, 22.05 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka, 23.10 Slovenska jazz scena: Postojna Bluesfestival: Sonny Rhodes (USA), 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal Nagrado »Za narodnosti« prejela Marijana Fodor 19. junija so v prelepem okolju na obali jezera Velencei slavnostno podelili nagrade »Za manjšine 2020«, ki so jih nagrajencem izročili že lani decembra, toda prazničnega dogodka takrat zaradi epidemije niso organizirali. Nagra- de sta podelila državni sekretar za narodnostna in verska vprašanja v Uradu predsednika vlade Miklós Soltész in poslanec območja v parlamentu Zoltán Tessely. Nagrajenka iz vrst slovenske skupnosti je Marijana Fodor (Fodor Sándorné) Slavnostna podelitev nagrad je potekala v okviru vsemanjšinskega srečanja, na katerem so podelili tudi srednješolske štipendije. (Več o nagrajenki v eni od naših naslednjih številk.) F. Sütő Slovenska zastava na »malem Triglavu« Na predvečer praznika dneva državnosti sta slovenski Generalni konzulat in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci povabila na praznovanje 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Zbrane sta na dvorišču Porabske domačije pred „malim Triglavom” pozdravila slovenska generalna konzulka Metka Lajnšček in predsednik društva Karel Holec. Tako kot je pred tridesetimi leti ob rojstvu države Slovenije na vrhu Triglava v slovenskih Alpah zaplapolala zastava samostojne Slovenije, so Porabski Slovenci ob njenem 30. rojstnem dnevu simbolno zapičili zastavo na vrh malega Triglava. Po besedah generalne konzulke je Triglav najmočnejši simbol slovenstva, ki Porabske Slovence povezuje z rojaki v matični domovini, zato Porabci vsako leto opravijo pot od malega na vrh velikega Triglava. Generalna konzulka je izpostavila dosežke v kratki zgodovini samostojne slovenske dr- žave, za katero so se Slovenci odločili, ker so želeli boljše in lepše življenje za sedanje in bodoče rodove. Slovenijo je predstavila kot uspešno člani- kot tridesetimi leti, ko Slovenija še ni bila samostojna država in so bili Porabski Slovenci zaprti za železno zaveso ter matične domovine skoraj niso co mednarodne skupnosti, ki bo prihodnji teden že drugič prevzela vodenje Sveta Evropske unije. Kot državo, ki je lahko ponosna na svoje športnike, izumitelje in umetnike in samozavestna zaradi svojih naravnih lepot in čistega okolja. Po njenih besedah so Slovenci lahko srečni, ker živijo v miru, obkroženi z dobrimi sosedi in prijatelji. Predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci Karel Holec se je spominjal obdobja pred več poznali. Razglasitev samostojnosti in neodvisnosti države Slovenije je bila praznik tudi za Porabske Slovence. Ob njeni 30-letnici je izpostavil željo, da slovenstvo v Porabju živi še naprej. Generalna konzulka je v izrečeni čestitki ob dnevu državnosti poudarila mir in blaginjo, uspešen razvoj Slovenije in da bi bila dobra mati domovina vsem Slovencem – doma, v zamejstvu in po svetu. (Vir: Generalni konzulat) Pod Srebrnim brejgom … … je v zadnji dnejvaj nikšne nauve afere nej bilau. Zaprav, leko je nin kakšna bila, depa je eške nej vöprišla. Če se za njau ne vej, nega afere. Ranč tak se nikšen nebulozni twitt nej nikomi prejkposlo, ka bi ga vsi tapršteli, se smidjali ali se čemerili. Kak bi vrauči dnevi nej nikomi vole za afere pa twitte davali, je v vse tau napelavali. Kak bi se samo 1. julij čako, gda Slovenija prejgnja v Sveti EU-na grata. Poglednimo malo, kak se tau po knjižno slovenski povej. Slovenija je od prvoga julija predsedujoča Svetu Evropske unije. Stavimo se pri rejči predsedujoča. Una vö iz rejči predsednik pride. Tau znamenüje, ka človek, steri je predsednik naprej pred vsejmi sedi. Un je najbole glaven, njegva glava je najbole naprej valaun, po domanje bi njemi glavaš prajli. Predsednik bi tö leko po domanje prajli: tisti, steri je pred vsejmi. Depa ka pa tau, ka Slovenija predsedujoča je gé. Tau leko samo tau znamenüje, ka je Slovenija najbole naprej gé, una najbole prejgnja za pau leta grata. V tejm bi zdaj leko cejle akrobacije delali, ka iz toga vse leko vöpride. Vejmo, rosag je nej samo eden človek, so vsi lidge, steri v njem živejo, pa eške vsefele drugoga. So zdaj po tejm takšnom vsi Slovenci, vsikši Slovenec, predsedujoči v EU-ni? Leko, ka nisterni tau neškejo biti? Kak povejdano, dosta takši akrobacij si človek leko v glavej vözbrodi. Ka vse pa si brodijo tisti, ka za slovenske bicikliste pesnice stiskavajo, samo uni vejo. Gvüšno pa velko vüpanje majo, ka se kaj takšnoga ma zgoditi, kak se je na zadnjoj dirki po Franciji zgodilo. Ja, Tour de France že kloncka na dveri. Eške paunimo, dva Slovenca sta na zadnjom najbaukšiva bila. Primož Roglič pa Tadej Pogačar sta tau leto že na bole kračišaj dirkaj zmejs med najbaukšimi bila. Francuska dirka je duga, tri tedne trpi, na njoj se vsefele leko zgodi. V športi je poznano, ka ležej je na vrek priti, kak pa tam ostanoti. Tau tö slovenskiva šampiona vejta pa če cejli čas prpovejdata, ka vse od sebe ta davala pa de se po tejm vidlo. Konkurenca je rejsan velka, dosta takši geste, ka bi njiva radi tam gori vömenili. Tau se je tö vömenilo, ka nikšne afere nej bilau. Prva je vsevküper v drukaraj šlau, nam je na vüje neka vcejlak nauvoga prišlo. Vejmo, Slovenija 25. junija den državnosti sveti. Že več lejt je ena grda šega aktualna. Tau pa je gé, ka ena politična opcija po svoje sveti, druga pa vcejlak ovak. Na eni manifestaciji od drugi lagvo gučijo, na drugi pa znauva vse ovak. Vsevküper se je že začnilo küjati, gda je Janša na kongres njegve SDS Viktora Orbána pauzvo. Zdaj se na velki guči, ka tö na njegvo manifestacijo aj bi prišo. Dober tau lüdi je na nogaj pa se spitava, če de se Slovenija še tadale Madžarskoj odavala. Vejmo; banke, nisterne medije pa eške kaj so Madžari doj küjpili, ranč tisti, ka so Orbánovi dobri pajdaši. Tak je že šala vöprišla, ka se Janez Janša že Jansa János zové. Ja, lidge si vsefele vözbrodijo. Zatoga volo, ka na den državnosti v Sloveniji vsigdar dvej istini naprej prideta, si Srebrni brejg ne more pomočti, ka bi nut v sebi nej skričo: »Leko, ka stoj povej, kak name več nega!« Ovak pa je naš brejg veseli, granica je znauva vcejlak goroprejta. Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB