Po poiti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt „ mesec
13»-, 6,60, 2 , 20 ,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta rfetrt , mesec
10,. „ »
1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzero8i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 184.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Pro ali jcgjitra ?
(Dopis.)
I.
Razvnel se je časnikarski boj, boj pro in contra katoliškemu shodu. Dovolite tudi meni nekaj prostora, da obravnavam stvar nekoliko s stvarnega stališča, ker ravno ta stran se pri protivnikih Bhoda do mala nič ne upošteva.
Kaj je prav za prav katoliški shod ? Po besedi pač shod katolikov. Po bistvu bode pa ta shod vseh onih Slovencev, ki priznavajo katoliško vero kot podlago družabnemu redu v družini, občini in državi. Shod bode političen, o tem ni dvoma. Saj tudi drugačen biti ne more. Notranje verske zadeve uravnava cerkvena hierarhija, učeča cerkev; ona je v tej zadevi poklicani faktor. Posvet-njaki pa v družbi z duhovščino morajo skrbeti, da javno življenje ne nasprotuje verskim resnicam. S temi zadnjimi zadevami se bode pečal katoliški shod; pečal se bode pa tudi z drugimi, ki niso v direktni zvezi z vero, pač pa se tičejo občenarodnih slovenskih koristij. Katoliški shod hoče ustvariti aktualni slovenski program na temelju katoliškega verskega svetovnega naziranja. K temu zadnjemu stavku hočemo dati nekoliko razlage.
Kakor je dejanje in nehanje posameznega človeka izraz ali rezultat njegovega duševnega ali če hočete intelektuelnega naziranja ter njegove proste volje, dati ali ne dati svojemu duševnemu ali umskemu na-ziranju vidnega izraza v svojem delovanju, tako je tudi dejanje in nehanje gotove skupine v človeški družbi izraz njenega intelektuelnega naziranja. V glavnih načelih jed-nakomisleči se skupljajo v stranke, da dajo izraza svojim načelom v javnem, političnem življenju. Tu nečemo razpravljati na široko, na kakih načelih temelje vse mnogoštevilne stranke, dotakniti se hočemo le dveh glavnih načel, ki razdvajati človeško družbo.
Dve načeli stojita že od pamtivcka v vednem boju v posameznem človeku, kakor v vsem človeštvu: načelo spoznanja dobrega ter nagnjenje k slabemu in osebni egojizem. »Zwei Seelen vvohnen, ach in meiner Brust, die eine \vill sich von der an-dren trennen«, pravi Goethe.
Ko je prišel Kristus-Bog na svet in nam podal v svojih nauk'h najpopolnejša načela za življenje, podal nam je s svojim naukom trdna vodila za spoznavanje dobrega in za mejsebojno družinsko in državno življenje.
Globoki misleci, blagi možje in filozofi so se pojavili v človeštvu pred in po Kristusu, ali njihovi nauki ne dosezajo niti od daleč božanskega nauka Boga človeka — Kristusa. Saj je to tudi naravno, kajti vsi smo le ljudje, Kristus pa je pravi — Bog!
Ona stranka tedaj, ki priznava načela Kristovega nauka za prava, kot božje nauke za človeško življenje na zemlji, ki priznava tudi učečo cerkev katoliško kot na-re d bo božjo, ki dela na to, da pridejo nauki K r i s t o v e vere v privatnem in javnem življenju posameznika in družbe do veljave, tako po-liško stranko imenujemo s tehniško navadnim izrazom — katoliško Btranko. Naj nam pa nihče ne ugovarja, češ, glejte tega ali orega, ki je ali je bil duhovnik katol. vere, ki se priznava k stranki katoliški, gkjte ga, kakšen sebičnež ali malopridnež je! Vse res, vse je mogoče, ali slučaj posameznika ne more izpodbiti načela, ki je po Kristovem nauku in po spoznanju našega razuma za posameznika kakor tudi za vso človeško družbo pravo in dobro.
Drugo glavno načelo, nasprotujoče načelu verskemu, pa je načelo svobodomiselno-liberalno. To se pojavlja ali v verskem in-dilerentizmu, še več pa v zanikanju vsake pozitivne vere. Na tem principu temelje dandanes takozvane liberalne in socijaldemo-kraške stranke. — Pravo načelo teh
strank je osebna sebičnost, osebna samoljubnost v vseh svojih posledicah, kakor jena drugi strani načelo onih strank, ki priznavajo zatemeljsvojemu naziranju Kristusovo vero, glavno načelo osebna požrto-valnost in osebno zatajevanje.
Katoliški shod hoče tedaj skupiti v močno falango vse one Slovence, ki priznavajo katol. versko svetovno naziranje za pravo, za srečo posameznikov in družin in držav potrebno. Skupiti jih hoče, da za to načelo delujejo v zasebnem in javnem življenju. Na načelu kat. verskega svetovnega naziranja pa hoče tudi sestaviti aktualni program zaposamezneslovenskestanove, za trgovce, obrtnike, industrijske delavce in kmete. Razni časi rode razne razmere, razni stanovi imajo razne stanovske potrebe: da se tem potrebam raznih stanov sestavi aktualni program, ki naj združi vse stanove v skupnem slovenskem okviru in da se omeji stanovski boj s tem, da napravi demarkacijsko črto med pravicami in dolžnostmi posameznih stanov, to je tudi namen tega shoda.
Ako bi katoliški Bnod bil le manifestacija katol. verskega naziranja in se razšel, ne da se posvetoval in sklepal o pojavih v političnem in znanstvenem življenju, bil bi nepopoln. Vera brez del je mrtva, tako je tudi naše katol. versko naziranje mrtvo, ako mu ne damo konkretne oblike v javnem delovanju Da je pa naše javno delovanje jednotno, skupno in složno, treba konkretnega splošnega programa.
Katoliški shod v Ljubljani bode pa tudi shod Slovencev.
Ta shod se bode pečal z občimi slovenskimi zadevami. Določil bode slovensko
stališče, katero zavzemajmo glede naših zjjj htev nasproti državni oblasti, in bode glasen protest proti krivicam, katere se nam gode v šoli in v uradu. Ustanovil bode načela, na temelju katerih se borimo zoper napade sosedov, in skušal združiti vse Slovence v obrambo narodne individualnosti.
Katoliški shod bode tedaj manifestacija k atol iško - verskega prepričanja Slovencev, dalje o r g a n i z a t o r i č n i shod za pojedine stanove v skupnem okviru, in slovenski shod v obrambo narodne individualnosti.
Javni shodi.
Javni ljudski shod v Radečah pri Zidanem mostu je včeraj otvoril gosp. vodja Po v še, ki je državni poslanec in častni občan radeški.
V svojem obširnem govoru je popisal sedanje politično razmere z željo, naj Cehi opuste obstrukcijo, ostro obsodil novejša imenovanja v pravosodju, katera so žaljiva za Slovence, in potem govoril o raznih gospodarskih preosnovah, ki so koristne za ljudstva. Posebno je priporočil liadečanom, da naj kmalu začno z mlekarsko zadrugo. Iz tega zanimivega govora objavimo znameni-tejše podatke pozneje.
Dr. Evgen Lampe je pojašnjeval domače razmere. Tri reči so sedaj pri nas čez vse potrebne: 1. Varovati versko prepričanje pred vse okužujočim liberalstvom. Pri nas se vedno bolj od ljudstva odceplja del ljudij, ki ne hodijo v cerkev, ki bero le veri sovražne liste, ki prevzetno zaničujejo versko prepričanje krščanskega ljudstva in svoje brezboštvo vedno bolj razširjajo. Radi se imenujejo »inteligenca« in hočejo veljati za izobražence, a kdor jih hoče prav soditi, naj jih sodi po njihovem glasilu, po »Slov. Narodu« : Noben socijalni demokrat si ne drži bolj zlobnega glasila, kakor ta slovensko-nemška liberalna »inteligenca«. 2. Treba je
Vi v k i.
(Foljski spisala Marija Radziwieczowna.)
(Konec.)
Svitati se je začelo in vivki so pričeli kričati, ko je prenehala dihati. Starec ji pokrije obraz s platnom in sedi dalj časa nepremično ob mrtvi hčeri. Morda je premišljeval, kako bi tudi Kristino brez kake pomoči sam pokopal, toda ravno tisti hip prideta dva fanta iz vasi mimo in ugledata luč v sobi.
Tri dni je bilo glasno v logarjev i hišici. Tesali so krsto, pili žganje, govorili o umrlem dekletu.
Tretji dan pa so vzeli trije možje na rame krsto in jo nesli za starcem, ki jih je vodil po bolj suhih potih čez močvirje na pokopališče. Sami so hodili.
Vso pot so molčali. Le voda jim je pljuskala pod nogami, in vivki so žalostno kričali nad njimi — —
Ko se vrača logar po isti poti domov, mu priteče naproti njegov pes in ga veselo pozdravi. Logar ga objame in reče :
»Sedaj pa ne pride nihče več k nam. Sama bodeva odslej tu gospodarila«.
Zdaj je v resnici popolnoma osamel. Govoril je z ljudmi le, kadar je bil prisiljen. Kadar se je plazil molčeč, brez šuma, s tiho tekajočim psom po gozdu, je bil res kakor
kaka prikazen. Ljudje so se jima plašno izogibali.
Zvečer je posedal na klopi. Če je bilo lepo vreme, je videl prav koncu nebesnega obzorja bel prostor s črnimi črtami.
Pokopališče je bilo in križi na njem.
Nekoč začuje logar v biižini strel. Ko pride na mesto, — vije se njegov pes v krvi. Gospodar ga je ustrelil, ne da bi vprašal, čegav je, ko ga je zapazil v škodi.
Lo^ar priskoči, vzame pojemajočega psa v naročje, in vrže mrtvega v vodo.
Niti besedice ne izpregovori, toda ustnice njegove so bile blede.
Ptice, splašene vsled strela, se zbirajo v trume in kriče, najglasnejši pa so vivki.
Starec misli, da se vesele smrti njegovega tovariša, da njega sedaj zasmehujejo.
Toda brez moči je, in le s krvavimi očmi gleda gori k pticam ter stiska pesti.
Ko gospodar zve, da je bil njegov pes, mu hoče podariti lnlad^ga psička. Logar pa ga uljudno odkloni.
Odslej je živel sam. Koča je bila ves dan zaklenjena in le zvečer se je pokazal dim nad okajeno kočo. Nihče ni motil skrivnostne tišine Ptice in živali so se polastile hiše in dvorišča.
Vsaka špranja je bila polna gnjezdov, ježi so stanovali v sobi, sive neškodljive kače so preiskovale razne piskro in spalo v gorkem pepelu, žolne pa so zobale kruh na mizi.
Starec jih ni podil iz hiše, a veselja tudi ni imel nad njimi. Odstopil jim je tako-rekoč hišo, sam pa se je preselil na klop pred kočo.
Tam je večerjal, tam šival strgano obleko, tam urezaval v orehovo desko skrivnostna znamenja, s katerih je potem oskrbniku prebral poročilo o gozdnem gospodarstvu.
Tako je minula zima za zimo, poletje za poletjem. Ni vedel, koliko jih je preteklo, kajti ni jih zaznamoval z zarezami v orehovo desko, a toliko je čutil, da jih je že precej
Noge so postale trde v kolenih in po zimi so mu otekale.
Vzlic temu je opravljal svojo službo natančno kakor ura. Le o praznikih se je odpočil, po zimi na peči, poleti pa na klopi pred hišo. Vedno je nekaj premišljeval.
Ko je neki praznik pomladi ležal na klopi, začuje od gozda sem lahne korake.
Počasi se obrne in ugleda osupnjen slabotnega a čednega mladeniča.
»Pozdravljeni oče! Ste zdravi?«
»Živim. In kdo si ti ? Česa želiš ? Danes je praznik; z lesom ne bo danes nič«.
»Torej me niste spoznali ? Jaz sem vendar Pavel. Naravnost iz službe prihajam. No, spotoma sem se tu oglasil, da vas pozdravim. Ali je Kristina zdrava ?«
Starec se jamo nekam čudno smejati.
»Aha ! Ali si prišel, da jo vidiš ? No, — dobro je vendar, če se tako spominjaš, toda
tu v močvirji ti je ni treba več iskati, temveč v pesku — tam !«
Med tem se vzravna in pokaže proti belemu prostoru s črnimi črtami, tam za močvirjem.
»Umrla je!« zašepeče Pavel bolestno.
starec prikima. Tolika nepričakovana žalost, prva, katero je opazil v življenju pri kakem človeku, je vplivala nanj kot najmočnejše žganje — razvezala mu je jezik.
»Tako je, da. Umrla je Tretja pomlad je pretekla. Ravno tako kakor zdaj-le so kričali vivki nad njeno krsto. Le nekaj več vode je bilo, kajti po zimi je zelo snežilo. Včasih je bil sneg do pasu. Sedaj ima pa tam vedno suho. Da, suho ima«.
»Torej nimate sedaj nikogar ? Ste sami ?«
»Koga naj pa imam ? Otrok ni bilo več. Dvoje ! Tudi jednega psa sem imel, a tudi ta je segnil v vodi, ustreljen. Gnjezda je razdiral, hudobnež . . .«
»Tedaj se imate res žalostno?«
»Zakaj ? Saj sem imel dovolj časa, da sem se privadil«.
Zrl je v zeleno močvirje in molčal.
Mladenič sede na tla, povesi glavo in mrmra :
»In jaz sem se veselil. Vaša prisrčna hčerka mi je bila vedno v mislih. Ne smeli bi ie dati od sebe, tako sem vas mislil prositi, in mene bi vzeli k sebi. Vaš sin bi hotel biti. O, težko mi je sedaj, zel" težko !«
varovati slovensko narodnost. Liberalci, ki so do zadnjega časa hoteli veljati za ab' solutne narodnjake, bo vrgli to načelo pod klop, ko so se očitno zvezali z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda, z liberalnimi Nemci, ki zidajo velenemštvu most preko naših deželu do Adrije. Odpadniki od vere svojih očetov so tudi grobokopi svoje na-rodnosti. 3. Bolj nego kdaj prej je sedaj potrebna skrb za gmotno blagostanje ljudstva.
Poljedelstvo hira, kmetje prihajajo na boben, ljudstvo se izseljuje. Liberalstvo po naših mestih in trgih ne pozna druzega narodnogospodarskega dela, nego: šumne veselice s plesom. Liberalizem, katerega na čelo je, da v kalnem ribari, je celo nasprotnik vsake koristne organizacije, ki bi naredila red v gospodarstvu. Zato sedaj hujskajo trgotce na zadruge, a trgovci bodo skoro sami izprevideli, da jim liberalci s tem več škodujejo, nego koristijo. Saj se tem ne gre za nič druzega, nego da se politična stranka ohrani na krmilu. Katoliški shod v Ljubljani pa bo združil vse dobromisleče Slovence k pozitivnemu koristnemu delu v povzdigo vere in narodnosti in pravega domoljubja ter bo v gospodarsko organizacijo skušal uvesti edinoBt in soglasje. — S slavaklici na cesarja in papeža se je zaključil shod, volilci radeški pa so svojemu posl. Povše t u izrekli popolno zaupanje.
Na Blokah se je včeraj v g. Modica prostorih zbralo lepo število mož. Vsaka Moška vas je poslala svoje zastopnike. Bilo e na shodu tudi več Potočanuv; tudi iz Cirknice in Roba jih je nekaj prihitelo. Shodu je predsedoval dr. S c h \v e i t z e r , li je govoril o pomenu katoliškega shoda ;a stanovsko organizacijo. Dr. Krek je raz-'ijal pomen zadružništva in njegovo zvezo katoliškimi načeli. Par liberalnih petelinč-:ov se je širokoperilo nekaj časa v ozadju. Co pa je bilo treba govoriti, se na ponov-jeni poziv dr. Schweitzerja ni nobeden glasil. Shod bo imel gotovo lepih vspehov.
V Črnem vrhu nad Idrijo je včeraj oročal drž posl. dr. Žitnik o državnem boru, pojašnjeval razne gospodarske in so-ialno-politične zakonske načrte, ki so jih redlužili v zadnjem času vlada in razne ;ranl-je, ter potrebo in koristi gospodarske rganizacije. Shodu je predsedoval veleč. g. t. Arko, dekan v Idriji, ki je ob sklepu ovoril o pomenu in namenu katoliškega loda v Ljubljani. Shod, katerega se je deležilo mnogo ljudstva, se je vršil v lepem }du-
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Poslanec Pacak o sedanji desnici. od naslovom »klic po Btari desnici« priob-ije poslanec dr. Pacak v svojem glasilu iljše pojasnilo o eventuvalni obnovitvi prej-lje desnice. »V zadnjem času, pravi posla- ! ac, se mnogo preveč govori in piše o ob-Dvitvi desnice. Ne rečem sicer, da se je to. Drašanje preživelo ali postalo celo nevarno... okazati hočem le, da ni prav, ako se s iške strani vedno precenjuje važnost sfca-:ga železnega obroča. Desnica, kakoršna je la, ni več mogoča, in ravno Čehi naj bi ) akoro jenjali klicati po njeni obnovitvi, ijti provzročila jim je več presenečenj nego )ristij. Mi smo gotovo vneti za večino in hočemo imeti in tudi tedaj, ako bi bila ■stavljena iz istih strank kakor dosedanja, da imeti mora določen program, kateremu j ne sme izogniti nobena stranka in po ka-rem mora biti uravnan vsak nje važnejši »stop. Stara desnica se je razbila samo vsled ga, ker je bila brez programa. To so po-»zala razna glasovanja. Čehi so bili konečno risiljeni, pričeti politiko na lastno roko-ova desnica z odločnim programom je ■rej nujno potrebna, toda sedanji položaj ni goden za tako delo. Voditelji katoliške udske stranke so nas sicer že vabili ter am stavili pogoje, pod katerimi naj bi vsto-ili v staro zvezo. Toda misliti morajo, da li bolj potrebujejo nas, nego mi njih, in lorajo torej biti pripravljeni na pogoje tudi 1 naše strani. Mi zahtevamo določnega jedrnega programa. Predno bomo pa mero-jjne kroge mogli prepričati o umestnosti i zahteve, bo preteklo še mnogo časa in je >rej še daleč nova parlamentarna desnica.
DrMavnt jnroračun »nv leto 1901 je po poročilu dunajskih listo-/ ▼ glavnih točkah večinoma že dovršen. Posvetovanja finančnega rainiBtra z dotičnimr reuortnimi ministri se vrše- v najkrajšem čauu in sredi septembra bo proračun dozorel za parlament. Kedaj in aJi ga ta sploh rvši, tega pa ne niti poslanec K. H Wolf ne ve.
Pruski princ Henrik pri papešu. Minulo sredo je- vsprejel papež v slovesni avdijenci in s kraljevsko častjo pruskega princa Henrika. Pogovor je trajal 2o minut. Nemški princ je i»ročil papežu pismo cesarja Viljema v zadavi Kine. Tekom razgovora je Leon XIII. japazil svojo globoko žalost nad umorom kralja Umberto. Kardinal Rampolla je potem »rnil princu obisk v njegovem stanovanju v i&virinalu.
Komarov o -Aleksandrovi poroki. V obilni meri je Evropo vznemiril epilog-znanega ruskega pisatelja v njegovem »Swjetu«. Mož takole čestita novoporočen-cema: Živel slova nski kralj. Aleksander s svojo kraljico, ki ni prišla iz tujine, marveč z domorine, živela zmagujoža ljubezen. Naj bi živela Srbija v Si'ovan»tvu in objemih Rusije; naj bi vse po ginilo, kar je sovražno slovanski časti, slova nskemu bratstvu in slovanski jedinosti.
Vrhovni povt Ijnik general Wal-dersee ugaja kot U k vsem interesovanim velesilam, ker mu n ihče ne more odrekati potrebnih zmožnostij i a vodstvo mejnarodnih čet v Kini. Rusija ii i Anglija sta bili pri-četkom boja za vrh( ivno poveljstvo sicer uverjeni, da bode jedn a obeh deležna te visoke časti, toda ko j >a je na povabilo cesarja V sijema Francija odklonila zase to čast in se iajavila za grda Walderaee, so se i uklonil®- temu nasvetu vse velesile. V Franciji si j« vlada s tem svojimi korakom sicer nakopala veliko jezo pre bivjdstva, ker ni hotela priirditi nasvetu zunanjega ministra, naj ! Francija imenuje vrhovnega- poveljnikar toda ' ta jeza bo knoalu polegla in vse bo zadovoljno- a nemškim generjucrm S«aer se pa > ruski -splivni listi tolažijo s tom< da bo novi ' vrhovni poveljnik došel še le tedaj, v Kino, i ko bodo vse cdločilne operacije že dovršeno in Pekin že osvojen. Grot Waldersee namreč ? po najnovejših virih še ni odpotoval, mejnarodne čete so pa sedaj že bržkone prehodile pol pota, ako le niso zadele ol> večjo nepričakovane ovire. Akcija evropskih velesil ; bo torej dognaua prej, predno dospe na ki- i tajska tla novi vrhovni poveljnik. S tam bo razum Nemsem še najbolj ustreženo vsem interesovanim krogom.	r
Cerkveni letopis.
Št. iaflž, 10. avg. (SSluca mašništva). Znamenito je to leto za naš kraj. Meseca maja smo slovesno vpeljali Marijin©'družbo mladeniško in dekliško, 18. t. m. se začno duhovne vaje za ljudstvOj in 8. t. m*, so obhajali tu. nekateri duhovniki 35nie» svojega mašništva. In o tej slavnosti naj nekoliko izpregovorim. Z veseljem smo pozdravili oznanik) domačega č. g, župnika, da hočejo ravno, tu, v tako oddaljenem kraju, nekateri njegovi sošolci praznovati 35nico. Torek 7. t. m. smo postavili ob lepem vremenu na. več krajih z venci in zelenjem olepšane slavoloke s pomenljivimi napisi, zlasti pred cerkvijo in župniščem. Popoludne istega dne so se začeli shajati duhovniki sošolci mej pokanjem topičev. Jeden je prihitel celo iz daljnje Istre. Ganljivo je videti sivolase duhovnike sošolce, ko se shajajo k tako redki slovesnosti, roke podajo, in se jim solza utrne v očesu ob takem sestanku. V tem vsprejemu brez globokih poklonov in dolgoveznih pozdravov bero drug drugemu že v očeh žalost in veselje, ki so je okusili v du-hovskem življenju. Tudi svetni sošolci so bili vsi prijazno vabljeni; pismeno so pozdravili slavijence, a osebno ni došel noben. Navzoči so bili naslednji čč. gg.: Janez Ažman, župnik v Gorjah, Dam. Pavlic, župnik v Kostanjevici, Simon Pristov, beneficijat v Št. Vidu pri Stičini, M. Jereb, župnik v St. Janžu, A. Notar, ekspozit v Istri.
Drugi dan je imel č. g. župnik gorjanski zjutraj ob 6. slovesno cerkveno opravilo. V prelepem cerkvenem govoru Ije omenil zbranim tovarišem in ljudstvu, ki je v velikem številu se udeležilo cerkvene slovesnosti, da so se zato sešli, da Boga zahvalijo za prejete dobrote in si še za nadaljnje de-
lovanje- izprosijo potrebnih milostij. In potem je poljudno razpravljal rek sv. Pavla: „Po-milosti božji sem, kar sem." Poudarjal je imenitnost in odgovornost duhovskega stanu. Zato pa imej to, ljudstvo, usmiljenje z duhovnikom, če zaide, moli zanj, in ne opravljaj tistega peklenskega opravila, ki je dandanes tako v navadi: ne pošiljaj vsake slabosti duhovnikove v slabe časnike. Duhovniki sami bodimo pa ponižni in potrpežljivi. Izmej 24 jih je ž® umrlo 12, in najboljših enemu se je zmešalo, da še ne ve, afl= je bil kdaj duhovnik, eden je ves pohabljen in samo pet nas je tukaj zbranih — morda zadnjič, kajti gube kaže že lice in glava nosi sive lase. Pa to nič ne de, združeni ostanemo po molitvi in Bog daj, da se združimo vsi enkrat v nebesih. — Po slovesni sv. maši je bil „Te Deum", ob 9. uri pete bilje, na to črna sv. maša za umrle sobrate ; in „Requiem". Opravila je vodil vel. č. g. \ D. Pavlic.
; Cez nekaj ur so začeli odhajati prvi ; gostje in proti večeru smo stisnili zadnjim prijateljsko roke, topiči so zagromeli v slove in slavnost je bila končana. Vel. č. g. župnik J. Ažman je sestavil* za to slovesnost) lep kronogram, ki se je razposlal s podpisi navzočih sošolcev raznim znancem. Častitim gospodom, ki ste pri nas obhajali 35nico mašništva, kličemo: Bog Vam daj dočakati 5©nico, če ne v Gorjah, pa gori v nebesih! ____A. Š.
»opisi.
Šmartno pod Šmarno goro, 10. avgusta. Opozorjen na članek »Laž ima kratke noge« v »Slov. Narodu« št. 177 eem sprevidel, da se je spravila zopet v javnost »afera Rojina«, kjer se podpisanemu očita, da je on s svojo I denuncijacijo provzročil njegovo premeščenje iz Šmartna pod Šmarno goro. Ker so o tem pisali že razni slovenski listi, štejem si v dolžnost, da stvar pojasnim.
Za zidanje nove šole v Šmartnu pod Šmarno goro prodal je podpisani 400 kvadr. sežnjev nadarbinskega sveta. Ko se je spomladi leta 1898 imelo pričeti zidanje, odmeril je učitelj Rojina sam dotični svet, ki je^bil ie poprej odmerjen po izvedencu, ne da bi bil povabil k temu podpisanega, in pokazalo se je, da mejni količi niso bili nastavljeni tamkaj, kjer so stali prvotno. To zadevo bi bil podpisani rad poravnal doma. A ker učitelj Rojina ž njim še govoriti ni. hotel, ker so bili v krajnem šolskem svetu največji protivniki podpisanega, ter ga prvo-mestnik ni pozval niti k sejam, niti v stavbeni odbor, kamor podpisani postavno prepada, tega doma poravnati ni mogel.
Ako bi se bilo šlo podpisanemu samo za krivico, storjeno njegovi osebi, tega ae bi spravljal v javnost, a ker se je slo za pravice njegovih naslednikov, naznanil je vso zadevo okrajnemu šolskemu svetu, na kar je dobil Rojina v »Slov. Narodu« navedeni odlok od dne 23. marcija 18 98. To je podpisani moral storiti, naj imenuje »slov. Narod« to denuncijacijo ali kakorkoli, svoje pravice sem v tem slučaju moral bra niti, ker se ni šlo samo za mojo osebo, nego za pravice naslednikov. R o j i n i pa se vsled tega n L s k r i v i 1 n i t i j e d e n las, ostal je še več negojedno leto dan učitelj v Šmartnu. C. k r. okrajni šolski svet poslal je Rojinov odgovor podpisanemu na znanje instem jebilastvar dokončana.
Da je bilRojina izŠmartna premeščen, provzročila jetožba posestnika K r e č a iz Rašice na c. kr. deželni šolski svet meseca maja ali junija 1899. To zadevo j e p reiskoval okrajni šolski nadzornik pro fesor Vil. Z upančič, kakor je to povedal podpisanemu sam. Podpisani pa o celej tej stvari niti ni pisal, niti ni bil uradno zasl išan kot krajni šolski nadzornik, niti ni govoril s preiskovalnim nadzornikom o vsebini tožbe privatno.
Ko je »Slov. Narod« začel pisati o tej stvari v znanem smislu, razpisal je podpisani 100 gld. nagrade onemu, ki dokaže, da je on storil eno črko ali en korak, da se učitelj Rojina premesti iz Šmartna. Iz tega sledi, da
1.	»Slov. Narod« zamolči pravi porod Rojinove tožbe, ker o Krečevi tožbi ne omenja niti besedice,
2.	da spravlja na dan že davnej obravnavane stvari, katere nihče ne taji, katere Rojmi prav nič škodovale niso, ter tudi njegove prestave ne provzročHe, ter njim pripisuje nasledke, katerih niso imele, namreč preme&Eenje Rojine. Kako ee mora tako pi-sarenje imenovati, o tem naj sodi vsakdo sam. Mih. Tr če k, župnik.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
Naprošeai smo, da objavimo naslednje poročilo :
Za odmero hišne najemnine za leto 1P01 in 1902 naj vlože hišni posestniki ljubljanski popise hiš in napovedi o najemninsk-h dohodkih najkasneje do konca avgusta 1900 pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani in sicer se morajo navesti denarni z n e s fei i z k 1 j u č n o 1 e v k aro n-s ki veljavi.
V napovedi o najemnini se morajo navesti najemniški dohodki leta 1898 in 1899 in sicer zneski, kateri so bili pogojeni od 1. nov. 1898 do 31. oktobra 1900; zraven naj se navedo tudi vse eventualne postranske dajatve, kakor n. pr doneski k davkom, k ; dokladam, prispevki za poprave. Najemninski zneski ae morajo navesti za vsa prazna, ne-, oddana stanovanja. Za taka stanovanja se-raz-merno davek odpiše, ako se tekom 14 dnij, odkar se je stanovanje izpraznilo, to c; kr. davčni administraciji naznani. V ravno tistem obroku se mora pa zopet naznaniti, ako se je stanovanje oddalo.
Za davčno leto 1901 in 1902 se torej vzame kot podlaga hišni najemninski znesek od let 1898 11; nov. do 31. okt. 189£ in 1. nov. 1899 do 31: okt. 1900, in polovica teh obeh zneskov je predpisana kot hišni najemninski davek za leto 1901 in 190Ž, po katerem se potem aračunijo tudi občinske in deželne doklade.
Če se v letih 1901 in 1902 najemnina kakorkoli spremeni, nima to nobenega vpliva na predpisani hišni najemninski Javek v tej davčni dobi, ozira se na to najemninsko spremembo šo-Ie v naslednji davčni dobi 1. 1903 in 1904.
Priporočljivo je, da se te napovedi o najemninskem dohodku skupaj vlože, da se olajša delo hišnemu posestniku in davčni oblasti. V ta namen naj se navede čisti znesek, katerega dobi hišni posestnik od stranke za stanovanje, potem naj se pa posebej v »opombi« omeni, koliko se ne obdači. N. pr. stranka plača najemnine 400 gld. torej o°/o (20 gld.) vodovodne in 4°/0 (16 gld.) najemninske priklade. Vrh tega plača za raz svitljavo 10 gld., za snaženje stopnic 10 gld. i t. d.
Davčna oblast naj pa presodi, se li ob dačijo ali ne. Na ta način se prihrani veliko časa in truda, davčna oblast pa dobi jasno sliko o vseh dohodkih.
Sledeče navodilo naj služi za pravilo:
I. Brezpogojno p r os ti hiš n e g a najemninskega davka so prihodki (vendar se morajo navesti):
1.	Najemninska in vodna priklada, ako se oddajo mestnemu magistratu.
2.	Doneski za razsvetljavo stopnic in veže, ako ne presegajo resničnega potroška.
3.	Doneski hišnim posestnikom za kurjavo kakor n. pr. centralne kurjave.
4.	Odškodnine za postrežbo in pranje.
5.	Odškodnine za osebno in tovorno prevažanje.
II. Pogojno oproščeni hišnega najemninskega davka so prihodki
1.	Odškodnine za uporabo hišne oprave in sicer:
a)	se odškodnine obdavčijo, če se plačujejo za tako opravo, ki stalno pripada k hiši (§ 294 obč. drž. zak.) n. pr. kopališčne naprave i t. d.
b)	se te odškodnine ne obdačijo, ako se plačujejo za drugo opravo, pohištvo, dalje za stroje pri obrtni opravi, za pregrinjala na hodnikih in stopnicah, za perilo, postrežbo (n. pr. pri poletnih stanovanjih).
2.	Plačilo za snaženje (za čistenje stopnic in hodnikov)
a) s o p r o s t a davkov, če se pla-
u]a jo direktno hišniku in če ne presegajo običajnih zneskov.
b) s e o b d a č i j o, če se plačujejo naravnost hišnemu posestniku.
III. B r e z p o g o j n o seobdačijo:
1. Odškodnine za uporabo vodnjaka na hišnem dvorišču.
.2. Prispevki za popravo poslopja in prenovitve.
3.	Prispevki za čiščenje dimnikov.
4.	Prispevki za odstranjenje smetij in za snaženje stranišč.
5.	Prispevki za uporabo električnih, pli-narnih in vodovodnih naprav.
Iz povedanega je razvidno, da se napovedi o hišnih najemninskih dohodkih izgo-tove najbolje na ta način, da se navede čisti znesek, katerega oddajajo stranke hišnemu posestniku za stanovanje, prispevki se pa še posebej v »opombi« razdele posamezno po vrsti.
Naloga davčne oblasti je pa, da odloči, ali naj se ti posebni navedeni prispevki in pristojbine obdačijo ali ne. Na ta način se doseže jidnotno in jasno postopanje v obo jestransko korist.
Pojasnila dobe člani v društveni pisarni Dvorni trg št. 1. vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5l/i do 7. ure zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Osebne vesti. Presvetli škof tržaški Andrej Šterk se je vrnil iz kopališča na Slatini in na povratku obiskal celovškega knezoškofa. — Ferd. pl. K 1 e i n m a y e r in A. Čadež sta imenovana zemljemercema pri zem. katastru na Kranjskem.
Bolečine »Slov. Naroda« po Slomšekovi slavnosti naraščajo. Že ves teden piše o tem, kako je bilo klerikalstvo na Slomšekovi slavnosti potisnjeno v stran, dočim je res, da bi nastal na slavnosti vihar, ako bi dr. Tavčar hotel ondi ponavljati »Narodove" psovke na duhovščino, na krščansko misel in agitirati za „svobodno misel". A „Narod" boli tudi, da Tavčarjev govor na Slomšekovi slavnosti cenijo vsi listi tako, kakor zasluži govor moža, ki prvi dan po slavnosti že napada po „Narodu" Slomšeka, da je imel mnoge krive nazore. „Narod" je po slavnosti sam pisal, da je neki mož v delavski obleki dr. Tavčarju ugovarjal, da so „Sokoli" planili kvišku, ter da so šta-jarski rodoljubi „kričača" odstranili. Ker sedaj te mejklice priobčujejo razni listi, jih hoče „ Narod" utajiti, češ, da smo se mi lagali in da se je takrat samo „neki kmetski možiček z drugim kregal". ,,Narod" pravi, da ima „dvajset prič na razpolago, ki so pripravljene priseči, da tistih besedij ni nihče zaklical." »Narodu" povemo, da imamo tudi mi na razpolago na tisoče prič, ki se za Tavčarjev govor brigale niso, a^ mejklici so padli res in sicer je prvi klic „Švegel" izustil neki odličen mož, druge pa neki član „Slov. kršč. soc. zveze." Dr. Kušar je s svojimi klici prevzel ulogo miritelja, ter je celo dr. Medved radi teh klicev govoril s kršč. socijalci. Poročalo se nam je pa še o drugih klicih, ki so padli od strani dr. Tavčarja proti lepemu govoru poslanca Spinčiča, a teh klicev nismo priobčili, ker jih naš poročevalec ni slišal. „Naroda" ne bodemo tožili, vsaj ve — zakaj ne. Dr. Tavčarja pa j njegovo zavijanje ne umije pred svetom, ker | si je na učiteljskem shodu v Mariboru sam potegnil krinko z obraza s trditvijo, da se s stališčem poslanca Spinčiča, ki je na Ponikvi klical „Ljubimo se in delajmo", ne more strinjati, in da je želja po slogi mej učiteljstvom in duhovniki le fraza, ter je radi tega isterski učitelj Dubrovič, ki je na shodu v Mariboru povdarjal potrebo skupnega delovanja, točil po njegovem mnenju le „sladko vodo". S tem smo z dr. Tavčar-jjem in njegovim nastopom na Ponikvi obračunali, na psovke, katere „Narod" posvečuje kršč. socijalcem, pa ne odgovarjamo, ker vemo, da požrtvovalni delavci gredo vedno na svoje stroške na narodne slavnosti » ker sc zato »Narodovi« napadi obsojajo sami ob sebi. Kako „Sokoli« potujejo na svoje stroške, pa ve svet zanimivo dogodbico 0 izletu v Idrijo.
Vlada, in.»Slov. Narod". Z ozirom la n°tk-o pod tem nasfoTom v predzadnji "evilki smo od c. kr. drž. pravdništva pre-
jeli naslednji uradni popravek: Ni res, da je drž. pravdnik na podlagi dopisov v »Narodu« preganjal šentviškega župana Belca, res pa je, da so so ukrenile dotične poizvedbe vsled po županu samem podpisane uradne ovadbe šentviškega županstva z dne 25. aprila 1899 št. 272. Trenz, drž. pravdnik.
Novo katoliško politično društvo se ustanovi dne 15. t. m. v Stari Loki. Na shodu bode govoril dežel, poslanec Kalan.
Na Ježioi bo imel 15. t. m. novo sv. mašo čast. gosp. Franc Adlasnik iz lavantinske škofije; 19. t. m. pa benediktinec iz Št. Pavla č. g. Avguštin Žibert, sin gosp. učitelia na Ježici.
Posvečevanje nove cerkve v Mariboru se jo izvršilo, kakor so nam za sobotni list prepozno brzojavili, vkljub deževju zelo sijajno. Včeraj so v slovesnem sprevodu pre nesli čudodelno podobo Matere Božje v novo svetišče.
Podpore. Kranjski deželni odbor je občinama Vel. Pece in Zagorica v zatiškem okraju vsled letošnje toče dovolil po 300 kron podpore, po toči poškodovanim v občini Trnovo na Notranjskem pa 3000 kron.
Shod abiturijentov novomeških na Dolenjskem iz leta 1890 bode 22. avg. t. 1. Prihod v Novo Mesto 21. avg. zvečer. Drugi dan 22. avg. ob 8. sv. maša za rajne tovariše, ob 1. uri banket, popoludne eventu-elno izlet v Toplice. Shod je strogo prijateljskega značaja. Sklicatelji shoda: Dr. Jan -kovic, zdravnik v Konjicah; Ernst Trstenjak, kaplan pri sv. Ani v Slov. Gor.
Tržaški škof je zopet pal v veliko nemilost pri iredentovcih. Svojega stanovanja v dneh »žalovanja« ni zavil v črnino. Laški listi se sedaj pene jeze in pravijo, da bi moral škof posnemati avstrijske —- c. kr. urade.
Biskup Strossmayer je odšel s Sla tine, kamor hodi že 36 let. Letos je biskup Strossmayer bival na Slatini 30 dni. Pred odhodom so se mu poklonili odlični Hrvati, mej katerimi jo bil tudi tržaški škof Šterk. Govoril je Tade Smičiklas. Tudi Slovenci so so srčno poslovili od plemenitega biskupa. Na cesti poleg hiše Frana Ogrizela pri bv. Križu počakalo jo biskupa lep broj slovenskih duhovnikov, na čelu jim nadžupnik Fran Korošec ter ugledni Slovenci s svojimi soprogami in mladino. B.skupa otross-mayerja je tu ginljivo pozdravil mladi Andrej Druškovič ter mu zaklical, da ga baš Slovenci prosijo, naj ne naredi veselja sla finskim nemškutarjem, ampak naj vprihodnje še pride mej Slovence, kakor oče mej ljubljeno deco svojo. Govornik je podal biskupu lep šopek in dejal, da mu slovenska srca kličejo : »Srečno potuj in zopet se nam vrati!« Nato so navzočni Slovenci biskupu Stross-mayerju častitali za petdesetletnico škofo-vanja, ki bode dne 8. septembra in ne 2. septembra, kakor se je prvotno poročalo. Bi-skup se je srčno zahvaljeval in je obljubil, da ob letu morda zopet pride v Slatino.
Kranjska gimnazija bode prihodnje šolsko leto zopet tako izborno obiskana, da je moralo prositi ravnateljstvo, naj občina preskrbi v bližini gimnazije za prihodnje šolsko leto pripravno sobo, ker radi mnogih vsporednic ni več prostora v novem gimnazijskem poslopju.
Za novo klavnico v Kranju so že došli načrti. Stroški za to napravo bodo znašaji 40.000 kron.
Šuklje na zatožni klopi. Nemški štajeršktiisti so posaHflt"poslanca Šukljeja na zatožno klop, ker je v Rušah pri Mariboru slovenski zahteval železniški vozni listek. Ker je železniški uradnik zahteval, naj g. Šuklje govori nemški, je bil uradnik premeščen. Nemški listi pravijo, da bi bil gosp. Suklje lahko toliko prijazen, da bi uradniku namestu v »novoslovenščini« povedal svojo zahtevo na razumljivejši način n. pr. s temi besedami: »Prcsem za farkarto na Wien za ti ersehte Classe«. Ta pouk g. Šukljeju je jako zanimiv, ker so nemški listi prvič povedali, katerega jezika naj se poslužujejo Slovenci, da bo — Nemcem prav.
Sloga mej kočevskimi Nemci. Iz Kočevja prrh^«^pfyf8c;io', 'lir-'^--Twkateri nemški kočevski domačini skupno s Karni-jolci in nemškimi učitelji ustanovili pri »Lese-vereinu« knjižnico, ki bode pristopna vsem Kočevcem. Tako hočejo ohranjevati in buditi mej ljudstvom nemško zavest. V odbor,
ki bode to izvrševal, je izvoljen prvim pred sednikom jurist Wolsegger, drugim Mausser, knjižničarja pa sta učitelja Petsche in Mei-ninger.
Tenorist Bučar je v soboto zvečer, kot smo že omenili, nastopil v dunajski dvorni operi, in sicer z velikim vspehom. »N. Fr. Presse« poroča o njegovem nastopu: »Posebno zanimanje je vzbudil nastop novo-angaževanega tenorista, g. Bučarja, čegar lep glas se je prav prijetno vsporedil v celoto svežih glasov ostalih predstavljalcev«.
..Edinost" o skupščini učiteljske zveze pravi: »Ob 1. in pol uri je bil banket s celo vrsto govorov ... tu je pa najbolje, da napravimo piko, ker bi sicer morali pisati žalostno poglavje«.
Naši iredentovci pri pogrebu Um-bertovem. Sedaj se je zaznalo, kdo so bili tisti ljudje, ki so pri pogrebu laškega kralja, stopajoč mimo avstrijskega poslaništva, obrnili drog svoje zastave kvišku. To je bilo neko društvo Tridentincev, Tržačanov, Istra-nov in Goričanov. Trdo to pribijemo.
Ljubljanske novice. Obolela je precej hudo gospa Marija Hlavka. Upamo, da Bog vrli domači umetnici skoro zopet podeli zdravje. — Velika nesreča bi se bila skoraj prigodila včeraj zvečer pred ka-zinsko kavarno. Iz Selenburgovih ulic je pripeljal neki voznik v diru voz, na katerem je bil gospod Oroslav Dolenec s svojo rodbino, v istem hipu pa je prikolesaril izza vogala neki kolesar naravnost v konje. K sreči je bicikelj s kolesarjem odletel na stran in se kolesarju ni druzega zgodilo, nego da se je prestrašil. — Vežbatelj o g njega snega društva, Daks, zapusti v kratkem Ljubljano. Na njegovo mesto dobi ognjegasno društvo domačina. — Banka »Slavija« čaka že dolgo časa, da bi bil del njene hiše, ki je obrnjen proti. Vegovim ulicam, popravljen. Na magistratu bi ostro prijeli vsakega hišnega posestnika, ki bi svojo hišo tako dolgo popravljal, kakor ta družba. — Nov Franc Jožefov most bode še letos izročen prometu Dela vodi inženir Aleksander Sulima plem. Zabokrczycki. Provizorični most je zgradil tesarski mojster Zakotnik. — Odpoved obrti. Gospod Ivan Gorup je opustil agen-turo in prodajo piva. — Nesreča po sreči je včeraj zvečer zadela znanega potepuha Janeza lica. Posrečilo se mu je, na sv. Petra cesti št. 81 ukrasti hlapcu Janezu Kasteliču dva para hlač in jeden telovnik, a ko se je hotel splaziti proč, srečala ga je nesreča v osebi domačinov, ki so ga prijeli in oddali policiji. — Silno k o r a j ž o sta včeraj imela brata Ludovik in Jan. Pele, ki sta se pričela na Martinovi cesti prepirati z zidarjem Francem Neubauerjem. Razgrajače sta dva stražnika aretirala, kar je nakrat provzročilo, da so razgrajači pričeli složno udrihati po policajih ter jednega stražnika lahko ranili, drugemu pa raztrgali bluzo.
—	Z rešilnim vozom so včeraj prepeljali v bolnico 231etnega tkalca Teodorja Julija Dittricha, ki se je na Dunajski cesti zgrudil brez zavesti. — Hrvatske pesmi bo danes po noči preveč glasno peli nekateri brivski pomočniki. Stražniki so jih povabili na magistrat. — Čoln prekucnil se je včeraj na Trnovskem pristanu dečkoma Franc Briskiju in Albinu Kržetu, ki sta čoln odklenila in se vozila po Ljubljanici. Delavec Šusteršič je skočil v Ljubljanico dečkoma na pomoč in ju rešil. Dečka sta se Ljubljanice napila. — Dve klofuti je včeraj dal Jožef Pirnat stražniku v Florijanskih ulicah, ker ga je stražnik opominjal, naj nikar ne nadleguje ljudi.
—	Ljubljanskih pijančkov so zadnja dva dni zopet precej spravili na ro-tovž Vincenc Mozetič, zidar, se je tako napil, da je zaspal na hodniku v Selenburgovih ulicah. Zbudil se je na magistratu. K Lahu namesto k maši je šel včeraj Ivan Mo-šušnik, ki se je tako nalezel Laha, da je obležal v Nunskih ulicah. Ko so ga budili, je dejal, da še ni maša minila. Ivan Wisar in Vincencij Jeraj sta se spopadla v soboto po noči na sv. Jakoba mostu. Stražnik ju je odvedel na magistrat.
Tatu, ki jc kral 15. julija v župnišči v Javorju, imajo že pod ključem. To jc znani tat Janez Krhlikar vulgo Breznikov iz Slivne pri Vačah, ki je žc 18 let presedel v ječi radi tatvine. Zadnjo tatvino jc izvršil v Št.
Juriji pri Zagorji v župnišči, za kar je dobil 8 let zapora. Sedaj je bil pod policijskim nadzorstvom. Na ljubljanskem gradu se je seznanil s tukajšnjim domačinom Franc Črnivcem vulgo Ižancem, to znanje je hotel sedaj ponoviti. Oba imata nerada „suho gobo" v želodcu, treba jo je zalivati s tekočino. Tekočina se ne dobi brez denarja, torej jc treba delati, svetovalec in učenik je bil Franc Črnivec, ubogljiv učenec Janez Krhlikar, ki je svoje rokodelstvo 15. julija srečno izvršil. Po tatvini v Javorju so prišli na sled še dvema tatvinama in sicer oni na Vrhniki in na Laverci. Prvi so prišli na sled s tem, da so pri tatu na Vrhniki ukradene reči našli, drugi pa po v župnišči ukradeni in na mestu tatvine najdeni nogavici. Da sta prišla učenec in učenik tako naglo pravici v roke, je zasluga vrlih ces. kr. orožnikov na Vevčah. Zlasti pa zasluži očitno pohvalo postajevodja g. Čebular, ki se je v resnici veliko trudil pri zasledovanji tatov.
Umrla je v soboto v Stefanji vasi pri Ljubljani Marija Novak, hči ondotne posest-nice in gostilničarice, po kratki bolezni. Pogreb je bil danes popoludne.
Dva požara sta bila minoli teden v Skocijanu na Dolenjskem. V torek popoludne so štirim gospodarjem v Goriški vasi pogorela vsa poslopja. Rešili so si golo življenje, zažgali so otroci. V petek zvečer po 10. uri je prav v Škocijanu pogorel skedenj s hlevi I. Astolfija, ki si je pred leti tukaj nakupil posestvo. Kako je tukaj ogenj nastal, ni še znano. Pri obeh požarih je bila še sreča, da je bilo mirno vreme. Posebno v Goriški vasi je bila velika nevarnost, ker so hiše kar na kupu in vse s slamo krite, atariši, pazite na svoje otroke.
Nesreča pri streljanju proti toči. V Vešemku na Sirskem je pri streljanju proti toči zagrialo Fr- Pukla 38 korakov proč od strelne postaje. Pukel je prečfcj poškodovan.
Umrl je v soboto dr. Filip S t e i n e r, škol v Stolnembelemgradu na Ogerskem. Rojen je bil 1. 1839, odlikoval se je po iz-vanredni nadarjenosti, dovršil je svoje študije na Dunaju, kjer je bil 14 let učni vodja v Avgustineju. Kot škof je bil središče katoliškega gibanja na Ogerskem. Značilno je, da mu vlada ni naklonila nobenega odlikovanja. Umrl je za kapjo, menda kot žrtev duševnega napora pri pripravah za jubilej pokristjanjenja ogerske dežele. Za ogerske katolike je njegova smrt hud udarec. Naj v miru počiva!
Savinjski Triglav. Poroča se nam, da 30 t. m. dijaki prirede izlet na Mrzlico pri Žalcu, ali na takoimenovani Savinjski Triglav, kjer je »Slov. plan. društvo« postavilo Hausenbichlerjevo kočo. Pri tej i riliki hočejo slaviti 701etnico rojstva presvetlega cesarja. Povabljeni so dijaki srednjih in visokih šol ter prijatelji Savinjskih planin.
Vitanjski Slovenci dobe svojo gostilno s kegljiščem. Včerajšnji »Grazer Tag-blatta se peni radi tega jeze.
Agitator za »Siidmarko". S 1. avgustom je dobila »Siidmarka« novega »Wan-derlehrerja« v osebi nekega Emanuela U 1 -richa, ki je dosedaj imel odgovorno uredništvo za »Nordbohmisehe Volkszeitung«.
Zraščeni deklici. Narednika pešpolka štev. 47 v Gorici g. Pacellija je te dni osrečila žena z dvojčicami, ki ste bili zraščeni skupaj od sredi prs do sredi trebuha. Otroka sta nenavadno velika. Otroka sta skoro po porodu umrla.
Predrznost celjskih nemškutarjev je dosegla svoj višek s tem, da so poslali za svoj nemški »Studentenheim« beračit v — Zagreb. Značilno je, da je zagrebški magistrat dal dovoljenje za tako nabiranje, no, nemškutarski berač slišal je pri nabiranju od zavednih Hrvatov toliko gorkih, da je skoro izginil iz Zagreba.
Smodnik je raztrgal, kakor se iz Spiellelda na Štajerskem poroča, ženo posestnika Polca, ko je šla z lučjo v klet, kjer je bil shranjen smodnik. Z lučjo je žena prišla preblizu sodu smodnika in se je užgal. — Klet se je pri eksploziji podrla in kamenje je zagreblo razmesarjeno nesrečnfco.
Konji pogazili otroke. Na Aquedotu v Trstu so se konji nekega Baggia splašili in v drevoredu prebrnili klop, na kateri ste sedeli dve starki z otrokoma. Otroka so
konji pogazili in je jeden otrok Leonard Siego že umrl v tržaški bolnici vsled ran, dobljenih pod konjskimi kopiti.
Telefonska in brzojavna poročila.
.JOjmaj, 13. avg. Govori se. da obišče rus\u car meseca septembra avstrijskega cesarja.
Jičin, 13. avgusta. Včeraj se je tu vršil kongres češkega dijaštva iz vzhodne Češke. Vsprejela se je resolucija za razširjenje češke tehnike v Brnu in ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu.
Reka, 13. avg. V soboto so v zadnjem hipu preprečili napad na tram-waj. Preiskave, ki se vrše o nameravanih dinamitnih napadih anarhistov na Sušaku, so dognale, da je imel areto-vani Sabacini, doma iz Lorete, v svojem stanovanju veliko množino dina-mita.
Rim, 13. avg. Nadvojvoda Rainer je v soboto opolunoči preko Florenee odpotoval n« Dunaj.
Rim, 13. avg. V soboto zvečer je priredilo nad 100 rimskih društev kralju in kraljici navdušeno ovacijo. — Po noči so brez vsake slovesnosti položili truplo Umbertovo v rodbinsko rakev. — Včeraj je vsprejel kralj blizu 600 senatorjev in poslancev ter se jim v svojem imenu ter v ime kraljice-vdove zahvalil za dokaze sožalja.
Rim, 13. avgusta. V soboto zvečer je bila pred poslopjem avstrijskega poslanika sijajna demonstracija na čast nadvojvodi Rainerju kot kraljevemu stricu ter trozvezi.
Rim, 13. avg. Pri Bresciju, Quin-tavalli in Lannerju v Prato so dobili važna pisma, ki bodo odkrila vso zaroto. Bresci se vede še vedno skrajno cinično.
Beligrad, 13. avgusta. Vsled kraljevega naročila odpotoval je danes general Jovan Miškovič v Petrograd, da se carju imenom kraljevske dvojice zahvali. da je pri poroki prevzel mesto svedoka.
Rim, 13. avgusta. Vlada je naprosila Ang'eško, Ameriko in Švico, naj umalcnejo dosedanje postave glede svobodnega bivanja anarhistov v teh deželah.
Rim, 13. avgusta, (C. B.) Blizu Rima pri gradu Giubiles (?) sta trčila dva osobna vlaka, ki sta vsled velikega pritiska od strani potnikov odšla s postaje kmalu jeden za drugim. Ker pa je bil stroj pri prvem vlaku pokvarjen, se je vlak ustavil in tako provzročil nesrečo. Ubitih je 12 potnikov, ranjenih 40, mej temi 15 zelo nevarno. Ruski veliki knez Peter s soprogo je bil v ponesrečenem vlaku, a sta ostala oba nepoškodovana.
Berolin, 13. avg. Pogreba Lieb-knechtovega seje udeležilo 100.000 oseb, mej temi več poslancev. Nagrobni govor je imel Bebel.
Pariz, 13. avgusta. Perzijski šah je v soboto odpotoval v Bruselj.
Novijork, 13. avgusta. V Oikagi je tolika vročina, da se je v zadniih sedmih dneh 2000 konj zgrudilo mrtvih na cesti.
London, 13. avg. General Rundle poroča iz Betlehema, da se mu je 8. in 9. t. m. udalo 330 Burov. Kitchener in Methuen sta bila 10. t. m. vroč boj
z Buri pri Lindenquesdriftu. Izid ni znan.
London, 13. avg. Reut. urad javlja iz Peanaja 10. t. m.: Pri Kumassi se je vnel vroč boj. Ponoči je bil razdejan tabor blizu mesta. Izmej častnikov je jeden ubit, 3 ranjeni, nadalje je ubitih ali ranjenih 46 mož. Izgube vstašev niso znane.
Voj^ia n a Kitajskem.
Pariz, 13. avg. Posredovanjem kitajskega poslanika v Parizu je naznanil Tsung li Yamen francoski vladi, da ne prevzame nikake odgovornosti za nesreče, ki bi se pripetile poslanikom, ker so odlašali z odpotovanjem iz Pekina. Velesile naj naroče svojim poslanikom, da takoj odpotujejo. Delcasse je odgovoril, da je tako povelje nemogoče in da je kitajska vlada odgovorna za življenje poslanikov.
Pariz, 13. avgusta. Poslanik Pichon je poslal obširno poročilo iz Pekina 7. t. m., v katerem pravi, da še živi po-slaniško osobje, da so izgubili 16 mož, skupno pa je 60 ubitih in nad 110 ranjenih. Vsa misijonska poslopja v pekinški pokrajini razun v Peitangu so upepeljena. Brez zunanje pomoči si poslaniki ne upajo ostaviti mesta, ker nimajo ne streljiva ne živil.
Rim, 13. avgusta. Zunanji minister je prejel šifrirano brzojavko poslanika v Pekinu. ki izraža sožalje nad umorom kralja Umberta. o katerem ga je obvestil Tsung-li Yamen. Poslanik pravi, da že dva meseca ni prejel nikakih poročil. od 30. julija pa ničesar o prodiranju mejnarodnih čet.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Vsi nasilniki daleč naokrog so se morali jedenkrat odločiti za prijateljstvo ali sovraštvo tega glavnega tirana. Kdor se mu je hotel ustavljati, godilo se mu je slabo, da tega ni nihče pozneje poskusil. Kdor je hotel biti od njega neodvisen, paziti je moral na svoja dejanja in na samega sebe. Prišel je njegov sel in prinesel ukaz, naj se opusti to ali ono podjetje, da naj se ne nadleguje ta ali oni dolžnik in tako dalje. Treba je bilo odgovoriti: da ali ne. Kadar je kdo s podložno udanostjo prepustil kako zadevo njegovi razsodbi, moral se je njegov nasprotnik odločiti, ali naj se uda njegovi razsodbi, ali pa naj si nakoplje njegovo sovraštvo na glavo, in to je bilo isto, kakor bi mu že zvonec zapel. Četudi kdo ni imel prav, vender se je zatekel k njemu, da bi mu pripomogel do pravice. Drugi pa je imel prav, pa je vender poiskal njegovo zaščito, da bi zaprli nasprotniku pot do njega. Oba sta bila od njega odvisna. Večkrat se je obrnil nanj revček, katerega je stiskal kak mogotec. On se je potegnil za slabejšega in prisilil močnejšega, da odneha, vse popravi in prosi odpuščanja. Če se mu je mogotec ustavljal, napovedal mu je vojsko, dokler ga ni pregnal iz kraja, kjer je uganjal svoja nasilstva, ali pa ga je še drugače in groz-nejše poplačal. In tedaj so njegovo grozno in strašno ime blagoslavljali. Kajti niti javna niti zasebna oblast v onih časih ni mogla tako hitro pripomoči do pravice. Navadno
pa je svojo moč porabil za krivične nakane, grozovita nasilstva in ošabne muhe. Učinek je bil isti, čeprav je rabil svojo moč za tako različne namene. Ljudje so si namreč čudne stvari domišljevali o njegovi moči, s katero je tako lahko delal krivico ali pomagal pravici; da, krivica in pravica, s katerima imajo ljudje toliko težav, ki jim večkrat prekrižata vse naklepe. Navadni nasilniki so bili navadno samo na glasu v okoliči, kjer so bili najbolj domači in močni. Vsak kraj je imel svoje; bili so si tako podobni, da se ljudstvo ni brigalo za one, katerih ni imelo na vratu. Toda ta glavni nasilnik je bil že dolgo časa znan v vsakem kotu v milanski vojvodini. O njegovem žitji in bitji so si ljudje pripovedovali čudne bajke. Njegovo ime je zna-čilo nekaj nezmernega, čudnega, skrivnostnega. Ker so ljudje sumili, da ima povsod svoje zaveznike in vohune, mislili so vedno nanj. Seveda samo sumili; kdo bi namreč sam priznal, da je z njim v zvezi? Mogoče, da je bil vsak nasilnik njegov zaveznik, vsak postopač od njega najet. Ker ni nihče tega vedel, imela je domišljija široko polje, strah pa je bil nekako tajen. Če so se kje prikazali neznani in bolj kot navadno grdi potepuhi, če niso ljudje precej mogli uganiti, kdo je kriv te ali one hudobije, mrmralo in šepetalo si je ljudstvo na uho ime tega moža, katerega moramo vsled previdnosti naših virov imenovati ,neznanca'.
(Djlje prih.)
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 m. srednji zračni tlak 736'Omrn.
j	Stanje
Oas opa- j	Wo-
zoranja t	metra
!	t oirn.
Temperatura
po Cel7.ijp
Vetrovi
Nebo
|a«
E
ll| 9. *v<<«5 ] '39 6 ) 13 1 I al. jvzh. t jasno
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska oesta it. 17
priporoča po jako znižanih cenah
300 20-17
Diirkopp ■ Diana Schladitz-eva kolesa
j
V:'",
katera se odlikujejo po najboljšem materijah], najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki se pošiljajo na fc-^gMšg \ željo zastonj ln pošt-
niue prosto.	;>>
ril.n,.,.

zjuli.
|2. popol.
414 "40-5
103 !
21-2 I
si. svzh. f.r vzh.
megla del. oblač.
12-4
12 9 zve-
741 0
741 0 I
jasno
..J i. zjutr,
(2. popol.| 740 4
jasno idel. oblač.
0-0
Sl jf Ah.
si. svzh. sr. jvzh.
Srednja temperatura sobote 14 1°. normale: 19-2". Srednja temperatura nedel e 15 4", normale: 19'1".
146 107
22.2
Za splošno razsvetljavo dne 17. avg. 1.1.
povodom
cesarjeve sedemdesetletnice
priporočam
napolnjene razsvetilne čašice
Franc Kollmann
720 3-1 v Ljubi ani, Mestni trg.
T ,f7, koviaastl, mrzel uporabljiv, v poljubni Aj(Xt\>, hoji. za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—3
Proda se iz proste roke
jednonadstropna hiša
z lepim, ravno kupljenim vrtom. Hiša je pripravna za kakega upokojenega gospoda ali tudi trgovca, ker stoji na križpotu, v kateri je zdaj trgovina z mešanim blagom in mala tobačna zaloga.
Več se izve pri Andrej Leskovec-u, posestniku v Skofji Loki.	708 3-3
St. 9218.
Naznanilo.
714 1-1
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane
deželna blagajna kranjska,
Turjaški trg št. 3, od 16. do vštetega 18. avgusta 1.1. strankinemu prometu zaprta.	.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 2. avgusta 1900.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje
_Špitalsktt ulice št. 7, I. nadstr._
Zobozdravnik
med. uIt. 1110 UMI
špeeijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu,
Dorotheenstrasse,
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo.
Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron. zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobo-tehnična dela	717 3-3
X> n n a j es k a b o
r z a.
i4*SL
One 13. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97-70
Skupni državni dolg v srebru......97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116-—
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 50
Ogerska zlata renta 4°/„........114 95
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..........90'60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1710' —
Kreditne delnice, 160 gld................662 75
London vista....... .	242-75
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli	118-42
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . , C. kr. cekini.....
Dne U. avgusta.
3-2u/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-66 19 33 90-40 11 41
169 50 161--193'-9440 139-250'50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . •	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-20
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	412' —
>	> južne železnice 3°/0	321 —
>	» južne železnice 5°/0 .	119 75 » » dolenjskih železnic4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............384 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 25
Ogerskega > „ » 5 »	20'50
BudimpeSt. bazilika - srečke, 5 gld.....12 60
Rudolfove srečke, 10 gld.	63' —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove sreiike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove se /, želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gid. Papirnih rubljev 100........
170 — 190'—
46 50 276-50 6120- — 764 -109-50 150 — 450-75 435--255-25
Nakup ln prodaja "%J3> fsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M K IS C U
I., WollzBil8 ID in 13, Dunaj,
66
2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar«*,
potem o kursnih vrednostih vBeh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.