Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon“
== v Ljubljani. —
V petek, dne 4. aprila 1919
točno ob polosmih v veliki dvorani ‘Uniona
K©WC
Sodelujejo: g. Josip Rijavec, operni pevec iz Zagreba (samospevi), g. Janko Ravnik, kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani (klavir), ter moški in mešani zbor „Ljublj. Zvona“. Društveni pevovodja: br. Z. Prelovec.
ESP
SPORED:
dr. B. Ipavic: Ilirija oživljena,
(V spomin stoletnice Vodnikove smrti.)
O. Dev: Dober večar luba dakle, (Koroška narodna.)
A. Lajovic: Vodica čista se vila,
peteroglasen mešan zbor.
Dr. G. Krek: Vabilo, mešan zbor.
A. Lajovic: O, da deklič ....
A. Lajovic: Mesec v izbi A. Dobronič: Majskim cviječem,
M. Milojevič: Dapan,	|
A. Foerster: Razbita čaša,
(V spomin skladateljeve 80 letnice.)
E. Adamič: Kregata se baba in devojka,
Odmor 10 minut.
Moška zbora.
Samospevi za tenor s klavirjem.
Moška
zbora.
1. a) b)
2. a)
b)
3. a)
b)
c)
d)
4. a)
b)
5. n) P. I. Čajkovskij: Arija Lenskega iz
opere „3evsenij Onjegin“,
b) V. Novak: Hej zapadaj siniečko,
c) V. Novak: Dievča,
(Slovaški narodni.)
d) P. Konjovič: Pod pendžeri,
(Srbska narodna.)
6. a) E. Adamič: Zapuščena, mešan zbor
s sopranskim solom (gdč. Tončka Šuštarjeva’
b) St. St. Mokranjac: Kozar,	^
c) F. Juvanec: Izgubljeni cvet, /
Samospevi za tenor s klavirjem.
Mešana zbora.
UUBLjama
Vstopnina (z veseličnim davkom vred): Sedeži po 10, 8, 6, 5, 4 in 3 K, stojišča po 2 K, za dijake, dijakinje in vojake po 1 K.
Vstopnice in besedila skladb se dobe v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici št. 54 in na večer koncerta pri blagajni.
°°Ooo'.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Ilirija oživljena.
V. Vodnik.
Dr. B. Ipavic.
Napoleon reče: Ilirija vstan’!
Vstaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
O vitez dobrotni, kaj ti me budiš, .daš roko mngočno, me gori držiš?
Kaj todem ti dala, pogledam okrog, izločit ne morem skor svojih otrok!
Od prvega tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za drujga naj reče odkod?
Zveličana bodem, zaupati smem, godi se ’no čudo, naprej ga povem.
Duh stopa v Slovence N a p o 1 e o 11 o v, en zarod poganja, prerojen ves nov.
Dober večar . . .
Koroška narodna.
1. Dober večar luba dakle, al’ s’ se žje naspava se?
„Jes še urce k’ nisem spava, sem koj žinjava na te.°
Kak’ luštno je b’lo, ko so rožiče b’le, so pa rožce minule, minulo je vse.
2. To te prosim luba dakle, da k’ ne žinjaj več na me, noj na najino ljubezen,
ki že pruli kraji gre.
Kak’ luštno je b’lo itd.
O. Dev.
Vodica čista se vila
Prevel F. S. Finžgar.
A. Lajovic.
Vodica čista se vila od gozda v gaj, v zeleni gaj.
Dva cveta je orosila, veselo oba sta vsklila, kot srčna kri v veselju in tugi, kot srčna kri sta bajno kipela.
Smehljaje deček prispel jo iz gozda v gaj, v zeleni gaj.
in pesmic mnogo si pel je, srebrno glas zvenel je, o deklici, o ljubavi sladki.
Solze oko je rosilo ah v gaju tam, ah v gaju tam.
In srčec dvoje je bilo in v sanjah se topilo, oba zaman po sreči sta hlepela.
Vabilo.	Dr.	Gojmir	Krek.
Simon Jenko.
Ljubica pojd’ z menoj, lepa je noč nocoj, bova svat’vala.
Luna nai bode mi priča molčeča, k piesu naj gode mi voda šumeča.
Zvezde pa zlate pridejo v svate;
Nič se nikar ne boj, pojdi, le pojd’ z menoj!
O, da deklič ...	A.	Lajovic.
(Burns — Župančič.)
O, da deklič je dragi moj bezgovi tam grmič, jaz pa bi v njega roso, hoj, poletel drobni ptič.
Pa v hudi čas med sneg in mraz bi pel mu pesem nad; in jasno spet v veseli svet, ko prišla bi pomlad.
O, da je rože rdeči cvet, ki raste za vasjo, pal bi pod noč trepetajoč v naročje ji z roso.
Kako bi snival celo noč od nje vonjav oblit,
• kako lahno bi izpuhtel, ko sine prvi svit.
Mesec v izbi.
A. Lajovic.
Svetlo pod posteljo, glej, mesec sije, kot kadar sneg blesteči vso zemljo pokrije.
Obrnem glavo navzgor, glej mesec čist in tih, spet nagnem glavo, k tebi v daljavo, tja k tebi moj daljni dom, vas, mi splava tožen vzdih!
Majskim cviječem.	A.	Dobronič.
Dr. F. Marušič.
Majskim cviječem i ljubavlju	Sada sniješ o angjelim
Mojoin žarkom opojena	Po nebištu štono lječu
Zaspala si mojo dušo,	O cjelovu mile majke
Pokraj mene izmorena.	I, o nježnom majskom cviječu.
U snu gdje kad sladki posmjeh Pieleti ti usnu onu Nemogu te poljubiti Več te gledam ko Madonu.
Japan.	M.	Milojevič.
(OHotomo Nakamohi.)
O krasna zemljo Jamato S bregova si tako slavna,
Al gorostasnome kagujami
Nikde nema ravna.........
Pod vrhom tvojim planina mila Rajski sanjam san,
Dok iz doline beo maglen Se diže prani, gasne dan.
Pučinom, nagde galeb kriče Večernjača dok nadamnom sje,
O znaj, Jamato zemlja mila,
Da niko tebe ne voli kao ja.
Razbita čaša.	A.	Foerster,	op.	59.
(Bötog.)
K studencu dekle zalo gre, v kozarec si zajet vode.	_	.
Pri viru ljubeč nje sedi, nem v stran obrača le oči.
Obspo zdaj slutnje jo bridke:
Morda ne ljubi je srce!
Sedaj pripogne se do tal, da si bežeč zajame val.
Upre še v ljubljenca oči, na kamnu čaša razleti.
Tesno srce je bolj od prej, in ptič tako zapoje z vej:
„Ne vara ne te slut srca:
Ljubezen je kot čaša ta!“
Kregata se baba in devojka. E. Adamič.
Cvetko Golar.
Kregata se baba in devojka	Baba hrani troje veder vina,
za Ivana, mladega pastirja.	a devojka — vrtec samih rožic.
Baba pravi: „Moj je lepi Ivan!“	„K babi grem, da ji popijem vino,
A devojka: „Moj je lepi Ivan!*	a devojko ljubim, dokler diham.“
Hej zapadaj slniečko.	V.	Novak.
(Slovaška narodna.)
Hej, zapadaj slniečko	Hej, boli ma hlavička, Už	slniečko zapadlo,
Za hory, za doly	Srdca polovička,	Za	liory, za doly,
Ne poviezd žiadnemu,	Pre teba šuhajko,	A	mna moje srdce,
Že ma srdce boii.	Siva holubička.	Čo	dčn vžčmi boli.
Dievča.	V.	Novak.
(Slovaška narodna.)
„Dievča, dievča čo že to maš?’	„Dievča, dievča bielej tväry
„Ružu, ružu,“ „Kornu ju daš?"	Čo tu hladaš kolo faty?“
„Tebe, tebe šuhajičku,	„Hladäm teba šuhajička
Našla som ju na chodničku.“	Bo som tvoja frajerečka!“
%
„Dievča, dievča biely anjel Gde ja večer tebe najdem?“
„Najdeš ty' ma v zahradočl«
Pod jablonov na lavičke.*
3 2-0
■—"*	* *
Pod pendžeri.
(Srbska narodna.)
Kradem ti se u večere Pod pendžere (okno)
Da ti bacim struk zumbula (roža)
Da ti barem vsaj cvijet zbori (govori) Aj! Kako mi srce gori Dušo za tebe.
Zapuščena.
Iz kraljedvorskega rokopisa. - Fr. Levstik.
Ah, vi lesi, temni vi lesi, miletinski lesi!
Ah, čemu vi zelenite v zimi kakor v letu? Rada jaz bi ne jokala, ne žalila srca ? Al' povejte ljudje božji, kdo bi se ne jokal? Kje moj očka, očka mili?
Zagreben je v jami.
Kje je mati, dobra mati?
Travca po njej raste.
Nimam biata, nimam sestre, ljubega so vzeli.
Ah, vi lesi, temni lesi, miletinski lesi!
Kozar.
Ajde de!
Otud ide ludo mlado, ludo mlado neženjeno, kapata mu od jazovec, opinci mu od rešeto, pravo preči u selo, ajde de!
Cenile go seljani:
Bili malo bil’ mnogo, cenile go govedara, cenile go kozara, ajde del
Cenile go seljani, dava še mu goveda, neče momče goveda, dava še mu kozice, oče momče kozice!
Ajde de!
Birale go svi seljani
birale go za kozara,
dadoše mu tri kozice
tri otera, dve dotera,
pa se čudi koja nema koja de.
Popela se kozica,
pade koza te umre,
stade momče da reve:
Le le le kozice!
Ci, ci, ci kozice, moja vita rogušo!
Kad ja tebe nakormim, čabar mleko nadojim, te svi momci naranim, le le le!
Izgubljeni cvet.
S. Gregorčič.
Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rudeča ko kri, zakaj pa jej danes obrazek bledi ? Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi Je vstala, bil cvet je obran Oh cvetje je rahlo, čez noč se ospž, a žal je še meni po njem, o dekle.
Tja doli po polji pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj uka glasno!
NARODNA 1 I9KAHNA V I jUfK.JAHl
P. Konjovič.
Emil Adamič.
St. St. Mokranjac.
F. Juvanec.