for
hiedom
AND
Justice
No. 78
AMERISK 4 '»'WOVINA
fi ijii a a »
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 20, 1987
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Panika včeraj na newyorski in drugih borzah po svetu — Rekordni padci delniških vrednosti — Kako dolgo še?
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je new-y°rška borza doživela najhujšo paniko vse °d I. 19i4> ko je vrednost delnic 30 podjetij, k' so vključena v indeksu Dow Jones, padla 22,6 odstotka oz. 508 točk. To pomeni, da je Vrednost delnic, ki jih lastujejo finančne ustanove in posamezniki, za več kot 500 m'lijard dolarjev manjša, kot je bila pretekli Petek. Vse kaže, da se bo ta panika nadalje-vula tudi danes, kajti poročila iz Azije in zahodne Evrope, kjer so borze zaradi časov-ne razlike od ZDA že odprte, govorijo o no-v*h rekordnih padcih. Finančniki in drugi, ki sledijo tokovom na newyorški borzi, so de-Ijenega mnenja, ali bo današnje trgovanje z delnicami ponovitev včerajšnjega, menijo Pa» da bo najbrž tako, morda v manjšem obsegu.
Ekonomisti menijo, da je panika na 0rzah fe zunanji izraz nezaupanja investi-‘0riev v bodočnost, predvsem zaradi težav,
1 j'h bo povzročilo ameriško gospodarstvo v Naslednjih letih. Omenjajo med drugim, da se ameriška vlada in kongres nista resno soo-j'3'3 z dolgoročnimi posledicami ogromnih etn'h primanjkljajev v zveznem proračunu, Prav tako ne glede tudi ogromnih letnih pri-^anjkljajev v ameriškem trgovanju s tujino.
_ adnja leta so te denarne primanjkljaje de-•iUflsko v veliki men financirali tuji upniki, ki s° kupovali ameriške vrednostne papirje, sedaj pa postajajo nezaupni.
Ni še jasno, kakšne bodo posledice za aiTieriško in sploh zahodno gospodarstvo dogodkov zadnjih dni. Nekateri govorijo o verjetnosti vsaj manjšega gospodarskega zasto-Ja v ZDA v naslednjem letu. Takega zastoja 1 ze bilo pet let, kar je nekaj izjemnega za gospodarstvo ZDA. Bolj optimistični anali-1 Pravijo, da je ameriško gospodarsko tre-no še vedno sorazmerno močno, da torej p oh ni misliti na kakšno ponovitev velike Ptesije, ki se je pričela po naglem padcu v rednosti delnic 1. 1929.
Ameriška mornarica napadla tri iranske af*ne ploščadi v Zalivu — Dve uničeni — ran govori o vojnem razmerju z ZDA
Washington, d.c. — včeraj so
ski^k6	'a(lje obstreljevale dve iran-
U . a‘tni ploščadi v Perzijskem zalivu in obe ^ Clle, tretjo ploščad pa so zasedli ameriški 0°rnarji> ki so uničili radarsko in drugo ha ern° ter or°2jo strelivo na njem. Pred Padom so ladje dale Irancem na omenje-stio ^°^ac^h vedeti, naj ploščadi pravoča-(vjj /^Puščajo, kar so Iranci menda storili. kaj20300 P0 Por°eilih iz Zaliva, ali je bilo jih lr.ansk‘h žrtev v napadu, med Američani Pred*1' k'*°‘ *slaPatl na pl°ščadi je odredil i^i ..SecJnik Reagan kot odgovor na iranski je kjj napad na ameriški tanker, v katerem ian ° r.anjen‘h 18 mornarjev, ameriški kapi-
pa je izgubil vid.
in cir^rarn'3n' sekretar Caspar Weinberger
ialirU8' preclstavniki Reaganove vlade so de Plošč ^ S° lrancl uporabljali omenjen ne za črpanje nafte, marveč kc nMana 0P°rišča za napade s svojimi čoln je jjjj erie in druge tovorne ladje. Kot kaže tem l V vlaclnih krogih precejšnja debata PadlVatere ‘ranslce objekte naj bi ZDA m WNekateri so men'll* baje predvsem dig . 1,1 krogih, da bi ameriška letala napt ^avv	m‘s‘lslce baterije na polotok
iran . 1Zu Kuvajta. Od teh je namreč priši 1 misil, ki je zadela ameriški tankei
Drugi so predlagali napad na veliko iransko mornariško oporišče Bandar Abbas. Oba predloga sta bila zavrnjena, deloma zato, ker sta oba kraja močno oborožen . in je bila možnost precejšnjih ameriških izgub, in pa zato, ker bi tak napad skoro prisilil Irance k še novim napadom na ameriške objekte ali celo na Kuvejt. ^
Iranski predstavniki so izrazili mnenje, da je njih država sedaj v dejanskem vojnem razmerju z ZDA in da se bo Iran maščeval za včerajšnji napad. V zveznem kongresu so kongresniki obeh strank sicer izrazili podporo za Reaganovo akcijo, razpoloženje pa raste, da gre za nevarnost obsežnejše ameriške udeležbe v-zalivski vojni, radi tega pa mora igrati Kongres večjo vlogo. Kongresniki govorijo med drugim, da se ne sme ponoviti vietnamski primer. Pred včerajšnjim napadom je predsednik Reagan obvestil vodilne kongresnike o svojem namenu, kar je veliko pomagalo k pozitivni reakciji v obeh domovih kongresa.
Poročila, ki prihajajo danes zjutraj iz Zaliva, pravijo, da ni bilo nobenih novih vojaških akcij v zadnjem času.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Nancy Reagan, ki
je preteklo soboto prestala operacijo za odstranitev rakaste tvorbe, zelo dobro in hitro okreva, pravijo njeni zdravniki. Ugotovili so I tudi, da se rakasta tvorba ni razširila in tako pričakujejo 100-odstotno okrevanje. Ni bilo po operaciji nobenih zdravstvenih komplikacij in tako se bo Nancy Reagan vrnila v Belo hišo najbrž že ta teden.
Kairo, Eg. — Državni sekretar George S. Shultz nadaljuje s svojim obiskom na Srednjem vzhodu. Bil je že v Izraelu in Saudovi Arabiji, včeraj se je sestal z egiptskimi voditelji, danes se bo v Londonu srečal z jorda-nijskim kraljem Husseinom, ki je na obisku v tej državi, potem bo odpotoval v Moskvo. Shultz se zanima za pospešitev mirovnega procesa na Srednjem vzhodu, vendar ni imel posebnega uspeha.
Tokio, Jap. — Včeraj je predsednik vlade Jasuhiro Nakasone izbral svojega naslednika iz vrst vladajoče liberalnodemokratske stranke. Novi predsednik japonske vlade začenši z novembrom bo 63-letni Noboru Takašita, politični sredinec in bivši finančni minister. Po strankinih pravilih bo Takašita, ki zagovarja dobre odnose z ZDA, služil dve leti.
Beograd, SFRJ — Včeraj je predsednik
vlade Mikulič obrazložil zvezni skupščini nov vladni načrt za premagovanje gospodarskih težav. Zahodne agencije še niso poročale o vsebini tega načrta.
Seattle, Wash. — Republikanski predsedniški kandidat, bivši protestantski duhovnik Pat Robertson, je jezil mnoge republikance, ker je močno kritiziral vpliv, ki ga ima na njenega moža Nancy Reagan. Reaganova želi, da bi njen mož prejel Nobelovo nagrado za mir, pravi Robertson, zato ga sili h kompromisu s Sovjetsko zvezo. Robertson je močno napadel tudi podpredsednika Busha in državnega sekretarja Shultza.
Carroll, Iowa — Med vsemi deklariranimi demokratski predsedniški kandidati, ki pripradajo liberalni struji v stranki, izstopa sen. Albert Gore, ki zadnji čas liberalce napada in trdi, da bodo skrajni liberalci, ako prevladujejo, republikancem omogočili zmago na prihodnjeletnih volitvah.
Iz Clevelanda in okolice
KSKJ seja—
Seja društev Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ se bo vršila jutri, v sredo, ob 7. uri zvečer v Baragovem domu. V društvenem oznanilu v Glasilu je bilo pomotoma objavljeno, da bo seja 14. oktobra. Slomškovo kosilo—
To nedeljo bo Slomškovo kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Vstopnice boste lahko dobili tudi pri vhodu. Pridite! Prošnja za pecivo—
Slomškov krožek lepo prosi gospodinje za pecivo. Pecivo lahko prinesite v dvorano sv. Vida to nedeljo, ko bo kosilo. Že v naprej najlepša hvala! Občni zbor—
Balincarski krožek Slovenske pristave ima svoj občni zbor to nedeljo pop. ob dveh na SP. Članstvo vabljeno, da se občnega zbora udeleži. Po občnem zboru bo okusna večerja.
Trio Lorenz—
Sinoči je bil na univerzi Cleveland State koncert Tria Lo-ren^. iz Ljubljane. Včeraj popoldne je pa lokalna U.S.S.
imela sprejem v mestni hiši na čast ljubljanske županje Nuše Kerševan.
Glasbena Matica—
Preteklo soboto zvečer je bil v Slov. nar. domu na St. Clair-ju jesenski koncert zbora Glasbene Malice. O koncertu poročamo na str. 2.
Martinovanje—
Štajerci in Prekmurci vabijo na svoje martinovanje, ki bo 7. nov. ob 7h zv. v dvorani pri Sv. Vidu. Vstopnice so po $12 in jih imajo vsi odborniki, ali pa kličite 432-2572. Igrajo »Veseli Slovenci«. Vabljeni vsi Vstopnice za Belokranjsko martinovanje so v predprodaji. Kličite 481-3308 ali 289-0843. Vsi vljudno vabljeni!
Novi grobovi
John W. Balzcr
V soboto, 17. oktobra, je na svojem domu na Willoughby Hillsu nenadno umrl 66 let stari John W. Balzer, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Prelc, oče Johna (Humbel, Tex.) in Janet Bone (Fayetteville, N.C.), 5-kral stari oče, brat Freda (pok.), zet Mary Prelc (roj. Rotar), veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot inženir pri Ohio Bell 37 let, do svoje upokojitve L 1983. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob 1.30 na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
(dalje na str. 8) '
»Lira« ob svoji 75-letnici—
Preteklo nedeljo popoldne je svetovidski pevski zbor »Lira« praznoval svojo 75-let-nico s koncertom v cerkvi. Sedanjemu zboru, ki je pod vodstvom Davida Križana, se je pridružilo ob tej priliki več prejšnjih pevcev in pevk.
Bivši veleposlanik v SFRJ —
Nocoj bo govoril na programu, ki ga sponzorira Cleveland Council on World Affairs bivši ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, g. Davis. Dosti točnih podatkov nimamo, vendar za vse podrobnosti lahko pokličete tel. 781-3730.
Novi odbor—
Slovenska folklorna skupina Kres ima naslednji odbor za leto 1987/88: L predsednik, Peter Lekšan; 11. predsednik, Mark Zakrajšek; tajnik, Jože Cendol, 1076 E. 72 St., Cleve^ land, OH 44103, tel. 431-0993; blagajničarka, Rezka Kolarič; zapisnikar, Marta Štefančič; odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar. Naročnina povišana—
Poročali smo že, da bo naročnina A.D. povišana začenši s 1. novembrom in sicer za tr. dolarje v vseh kategorijah. Tisti, ki bodo naročnino poravnali že pred 1. novembrom, bodo seveda deležni sedaj veljavnih naročnin. Vendar imate za to samo še dobrih deset dni.
Zopet dr. John P. Nielsen—
Naš dober prijatelj, dr. John P. Nielsen, ki živi v New Yorku, je prispeval $77.50, kar je letalska poštnina za eno leto petkove A.D. za misijonarja v Zambiji, Afrika. Zavednemu našemu rojaku dr. Johnu iskrena hvala!
V tiskovni sklad—
Dr. Vincent A. in ga. Frances Opaskar, University Hts.,
O., sta poklonila $25 kot podporo našemu listu. Hvala lepa!
Srebrni jubilej—
Slovenski dom za ostarele praznuje svojo 25-letnico v soboto, 31. oktobra. Večerja bo v Slov. nar. domu na St. Clair-ju, bara bo odprta, igral bo Vadnjalov orkester. Vstopnice so po $25. Ves prebitek bo darovan temu zavetišču. Za vstopnice, pokličite: 481-7763, 531-5627, ali pa 486-0268.
VREME
Danes bo naše mesto zajela hladna fronta, ki bo prinesla za naslednje dni znatno slabše vreme. Oblačno in vetrovno danes popoldne in zvečer, z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 52° F. Vetrovno in hladno jutri, z dežjem in celo možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 41° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 78 Tuesday, October 20, 1987	®o*$§i§g*>as'
SLOVENIAM ESSE DELENDAM
Jugoslovanski unitarizem je glavni vzrok notranje destabilizacije Jugoslavije
(Nekateri bralci se bodo gotovo spomnili vsaj naslova članka, ki je izšel v A. D. že 15. aprila 1986pod gornjim naslovom. Takrat sem bralcem sporočit, da mi je članek posredoval naročnik, ki ni želel biti imenovan. No, v najnovejši številki Celovškega Zvona (sept. 1987, V/16, str. 71-75) je pa izšel članek z istim naslovom in tudi podnaslovom, z istimi začetnimi odstavki, vendar veliko in tudi zanimivo podaljšan in posodobljen. Ker obravnava posebej proti koncu zadeve, pri katerih bi lahko zavedni rojaki v tujini morda lahko igrati svojo vlogo, članek objavljam v celoti. Tokrat, v CZ, je članek podpisan; avtor je Dušan Božič. Ur. A.D.)
Težaven gospodarski položaj skupno z usihanjem avtoritete sedanje oblasti povzroča vedno težje notranje krize Jugoslavije in ni izključeno, da pride do njenega popolnega notranjega razkroja in razpada.
Brez dvoma nemiri v Jugoslaviji in s tem destabilizacija balkanskega prostora niso v interesu niti zahoda niti vzhoda. Sovjetska zveza, se zdi, nima posebnega interesa, da vključi v svoj sistem politično tako labilno in ekonomsko vedno bolj pasivno območje Jugoslavije kot celoto, saj ima že dovolj problemov s Poljsko in Afganistanom. Na zahodu pa se dobro zavedajo, da bi nemiri v Jugoslaviji — zlasti če bi prišlo do oboroženih medsebojnih obračunavanj — lahko imeli neslutene posledice za ravnotežje sil med vzhodom in zahodom na tem območju.
Zahodni in verjetno tudi vzhodni opazovalci Jugoslavije vidijo predvsem v državotvornem unitarizmu največje zagotovilo za obstoj Jugoslavije, saj se le-ta lahko opira na vojsko in tajno policijo, kateri ima popolnoma v rokah. Pri tem pa pozabljajo, da je z vpeljavo ljudske obrambe zgubila vojska svoj monopol kot izključna oborožena sila v Jugoslaviji, kajti ljudska obramba je podrejena posameznim republikam in ne vojski. Ce bi tega ne bilo, bi se že davno pojavil v Jugoslaviji kak Jaruzelski, seveda s srbskim predznakom, saj je jugoslovanska armada izključno v srbskih rokah.
Podmena, da je jugoslovanski unitarizem največje zagotovilo za stabilnost Jugoslavije, se kmalu pokaže kot zmota, če nekoliko globlje pogledamo v zamotane narodnopolitične in ekonomske probleme Jugoslavije. Pri tem pa je potrebno, da na kratko posežemo nazaj v dobo nastanka Jugoslavije v letu 1918.
Kladivarji Jugoslavije so izhajali iz treh narodov: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci in Hrvatje niso imeli pred nastankom Jugoslavije lastne države, medtem ko so se Srbi in Črnogorci že lahko ponašali z državniško tradicijo, ki se je močno utrdila z zmago nad Turki v balkanski vojni (1912 — 1914) in z dejstvom, da so bili v prvi svetovni vojni na strani zmagovitih zavezniških sil. Na drugi strani pa
Obhajanje spomina naših pokojnih
LEMONT, III. - Letos je praznik Vseh Svetih na nedeljo, 1. novembra. Po starodavni slovenski navadi smo se na ta dan popoldan zbirali na pokopališču in ob okrašenih grobovih molili za naše pokojne. Današnji večer je bil posvečen vsem trem delom molitve rožnega venca. Nato je sledilo družinsko praznovanje ob pečenem kostanju. To je bil večer pred obhajanjem dneva Vernih duš. Cerkev je upoštevala razpoloženje ljudi, ki so bili v veliki večini odvisni od narave in sadov obdelovanja narave in je postavila Spomin rajnih vernih v ta čas, ko narava odmira in se pripravlja za zimsko »spanje«. Tudi mesec november ima temu primerno ime »listopad«.
Tudi nas bo to razpoloženje, ki ga vzbuja odmirajoča narava, pritegnilo v samoto naših romarskih prostorov. Ob dveh popoldan se bomo zbrali na pokopališču. Po možnosti naj bi vsi tisti, ki jih hoja ne utruja, prišli za začetek obhajanja Spomina naših pokojnih, na samostansko pokopališče. Tam bo začetek programa naših pokojnih. Letos smo posebno pozornost posvečali pokopališču. Najprej z obnovitvijo groba škofa Gregorija Rožmana. To se nam je zdelo primerno, ker tudi v Sloveniji bolj in bolj prevladuje spoštovanje do pokojnega škofa Rožmana, ki je v težkem času opravljal pastirsko službo v svoji škofiji.
Še močnejši razlog pa je bil zaradi sekularizacije, ki je začela prodirati na versko področje in je naperjena proti verskim resnicam. Tudi verni moramo v sedanjih razmerah biti pozorni, da ne bomo podpirali tiste, ki hote ali nehote izpodkopavajo temelje vernosti. Ne-poznanje verskih resnic ne sme biti razlog, da bi ateistom pomagali uničevati, kar hočemo ohranjati.
Zato ponavljam, da ne smemo slediti govorjenju, ki se je precej razširilo. Ponavljajo, da je čas, da pozabimo na na-
črtno pobijanje vplivnih protikomunistov med revolucijo in na pobite domobrance in druge protikomuniste v masovnih pobojih po zmagi komunizma. Ako bi jih pozabili, bi podpirali razlikovanje med pokojnimi, s katerimi smo povezani v občestvu svetnikov.
Občestvo svetnikov je verska resnica. Vero v to versko resnico obujamo vedno, kadar molimo apostolsko veroizpoved. Obujanje veroizpovedi ne sme biti samo izgovarjanje besed, marveč nas mora tudi navdihovati k praktičnemu ravnanju v vseh naših razmerjih do ljudi. Do pokojnih imamo obveznosti, ki so verskega značaja in jih narekuje tudi čut človečanstva. Mislim, da tega ni treba utemeljevati.
Sklepam, da so tudi v naši rodni domovini uvideli, da spomin na pokojne obhajajo tudi kot splošni narodni praznik in jih obhajajo ob istem času kot mi verni Verne duše ali Spomin naših rajnih. Tako je celotna skupnost naroda pritegnjena k temu obhajanju.
Od obhajanja spomina rajnih nimamo pravice izključiti nikogar. Do pokojnih imamo kot verni in kot ljudje obveznosti. Seveda verni damo na prvo mesto obveznosti do pokojnih. To so tudi vidne obveznosti, ker nam vernost in čut človečanstva narekuje, da skrbimo za njihove grobove, ki jih krasimo in obiskujemo ter ob njih zanje molimo.
Ta molitev je potrebna, četudi večina naših vernih pokojnih verjetno več ne potrebuje naših molitev. Občestvo svetnikov nam navdihuje upanje, da usmiljeni Bog obrača naše molitve za tiste, ki Še potrebujejo pomčci živih vernih. Poleg tega nas ta molitev združuje v občestvu svetnikov v eno božjo družino, ki jo združuje Jezus Kristus.
Ako bi iz javnih obveznosti do naših pokojnih izključevali tiste, ki so bili nasilno pobiti in katerih grobov še nihče ne sme krasiti in obiskovati, bi podpi-
se bili Srbi zaradi večstoletne turške nadvlade tako civiliza-torično kakor izobrazbeno močno zaostali, saj so imeli ca. 80% nepismenih, medtem ko pri Slovencih že več kot sto let nazaj ni bilo nepismenosti. Pravtako se je v Sloveniji in severni Hrvaški že močno razvilo obrtništvo in kazali so se prvi zametki industrije.
To nasprotje med bolj razvitim severozahodom s pomanjkanjem državniške tradicije in manj razvitim jugovzhodom z močno državnško tradicijo se je tako v stari kakor tudi v novi Jugoslaviji z napredkom industrializacije še povečalo. Tako imamo v Jugoslaviji v primeri z ostalo Evropo skoraj edinstven položaj. Medtem ko v večini evropskih držav ekonomsko središče in politično središče v glavnem sovpadata (n. pr. Francije je Paris, Anglije je London itd.), ima Jugoslavija dvoje težišč. Močno ekonomsko težišče na severozahodu s šibko politično močjo in močno politično težišče s šibkejšo ekonomsko močjo. Ker sta ti dve težišči povezani tudi z različnimi narodi, na severozahodu s Slovenci in Hrvati, na jugovzhodu s Srbi, Bosanci, Makedonci in Albanci, je razumljivo, da se ta neskladnost med tema dvema težiščema močno odraža tudi v narodnostnih napetostih znotraj države.
Narodnostne napetosti v Jugoslaviji se dajo torej osvetliti tudi s stališča omenjenega nasprotja med ekonomskim in političnim težiščem. Severozahod, to je Slovenija s svojo industrijo in Hrvaška predvsem s svojim uspešnim tujskim prometom, je bil v prvi vrsti obremenjen s podporo (Dalje na str. 4)
rali razlikovanje v naši vernoj sti. Tudi to je bil razlogi"
ostal naših obiskov pokop^joi šča, na katerem počiva šk jJ
Gregorij Rožman. Z njegovega groba duhovno J \ simbolično obiskujemo w ^ grobove tistih, ki jih ne pustir0)sl obiskovati. Saj tudi na ta"0 is
čin izpovedujemo vero v naffav
cm liipovcuujciiiv/
naravni svet in v večnost, J1 °vi se neha vsa človeška oblast’ »\ Na pokopališču bodo nast K pili tudi otroci s skromno. ’ew prisrčno točko, ki bo pok e la, kako je treba najmlajše* - ev gajati do spoštovanja n povezanosti s pokojnimi’ 1 Po sporedu na pokopa
palica
- -	------ -	^ <jJ nb
bomo šli med molitvijo r°
crkt’Jž-
ga venca v procesiji v cer ^ ; kjer bo praznična maša ti ^
naše pokojne.
Ta sveta maša je glav”'
programa Spomina vern' Jutn kojnih. Dobrodošli tisti, 1 liju temu dodati svoj dele2,
Po maši se zberemo v
P91
mi! ^
govern dčmu k skro""^ okrepčilu. Ob tej Pf'^Ljpr tudi odprta Slovenska knJ1^uer ca, ki je pod pokroviteljs1'^ Slovenske pesmi. Dobrod0 iv ( p. Fortuna*01 iap
M
t\ari
Jesenski koflC^p Glasbene
prelij!'1
je podal pevsk‘| ^
CLEVELAND, O. soboto je podal pevski Glasbena Matica svoj 'P
pevski koncert, ki je
bil
p£[l»S£l\
naše razmere kar precej1 vaden in po svoje zanin1'v' krat je zbor, ki namerava
hodnje leto na koncerti^ } 0 nejo po Sloveniji, >zPra i '
vi,
zahtevnih glasbenih toc^y
^sem slovanskih sklada16 ^ Tako so bile na spore ^ ^ srni iz Foersterjevega >>kJ ^iVc skega slavčka!, Smeta j^ >Prodane neveste«, ^
ikijeve zelo cenjene 1 ^
op
>Evgenija Onjegina«, ^ idlomki iz opere »Er° 1 ^ <S]
;a sveta«, delo hrvaškeg3 ^ ^ latelja Jakova Gotovca-Ješka točka je bila Pese l£|jlkoi leča lokalneea skla tii ^
lega lokalnega -.arryja Smitha »S011	ki).
Jfe«.	^Itkoi
Posebnost tega izre^\\ ^ evnega programa so g|j$a dlni solistični nastop1- .
mo prvič, mislim
nekaj
---j- - ■ - — * - jjJ
tnih pevcev in PeV k.
iri seznamu pevskega ^ ^ ia smo opazili več	15
ar daje upanje na še :5i io delovanje Glasbene ^ Osebno moje rnnell|f ^ ^ ^ e bil koncertni sPore,ke / J atere soliste oz. solf‘
elota v (tu
ahteven, zbor kot
rV^i
aže napredek iz KU‘‘ ^
oncert. Pevovodkmja ^

gnetli, i	f) Sr1
shamalla je zelo ^{0^e da nekatere PeVskeočke It i, avirju. Ostale _
jremljal
izkušeni
jp.
esnik. Kot vedno ob P zah Glasbene MatlC ’
c	a
vorana lepo °kra^en. ijans|t' Med gosti je bila 1JU „ ^ jpanja Nuša Ker
rio Lorenz.

RudolP*

:rno-|
SE NEKAJ MISLI OD TU IN TAM...
° YORK, N.Y. - Odkar 46 vrn>I iz obiska svojega 'lf,nega kraja, čeprav je bil * (i ** Par(inevni, se težko pri-.j. V^am k pisanju kronike 1 , Venskega sv. Cirila na Osmi sl' ^ New Yorku.
V tern kratkem času ;0'a.lmel Priliko biti pri maši v .n« ?er*CVa^ slovenskih fara v ‘ ^dt. Pri sv. Vidu sem v soboto zvečer pred kon-.,,1,11 0ni fantov na vasi. Saj je
Uvillr*3 vk|jučena v nji-jubilejni program. Že zgo-
j, 56111 Pri cerkvi in v njej,
' * njuSe pove^em s temi iz naše jJp^ke slovenske fare, ki so V.1 1 avtobusom iz New p« 0rka šele
iit'Mro.
na tisto sobotno
a ° sem skrbno opazoval L,°50^ovenski ljudje Cleve a Prihajali in napolnjeval ^ "Peri 2 našim sv. Cirilon ^ tajr^0.8101"110 cerkev; v tej pri '‘t 3vi zares dobi podobo ve Sl' ,v Kapele v privatni hiši nai
^hpoin'1,' Cerkev sv. Vida se j« (j- ‘J3 in spoznal sem, dt r^j '• ostal v svoji rojstn nikdar dobil opravi ieeS,te"alca v cerkvi. To mi lu<^' Tone Babnik _* Je dejal: »Tu pa nisi m °venskih ljudi preštev ,,1 kil J! fares’ kako močno
Al jJe dejal: »Tu pa nisi mo bo li!« .0venskih ljudi prešteva v n Zares, kako močno b ™ese* 'n srečen, če bi bil: iwakr,Cerkvica zmerom poln:
Tftieron^1 *-'0’ ker je v nje
pl^ih S‘°venska maša ol
P Ob
d ((j °Sniih pa je tako. Napo ^ angleška in takšn: WJe> <^e je v cerkvi neslo p^e b Ve^'na. Če pa župnil Akvi?bert uvidi, ko gre p( )i:'v^i . °itarju, da so Slovenc ,OraV| ni- Omenja angleško pri
^sko*10 rna^no knjigo s slo p8b 0sm*n P'asa je potem tud fl^diri e" s*ovenska. Tako si H'slp^ ^°venci zavedo, da sc J' t>ri nSkl narodni cerkvi. ^«ri) 5V‘ Y‘du pa je bila, razet Pot’‘‘a to soboto ob tisti uri
enda vsako soboti ^4 v ^aša, pa čeprav J’Neg (erkvi slovenska večin
liVfa pa §e ma§a jubil(
^ali pr .0v na vasi, ki so na ^V„ eP0 petje- da, kar 1 1 V kašnih pesmi.
^■Cirif'h sem šel k našen %SpU na Osmi. V neke ' 1{t>C3 ^ videl kot nebo P° drugi pa malega n J%, h. Vehkana, Martina K ( No s,Ntraja v borbi za n ^ ° Živi; 3r ln Orodno slove i N ip60'*6 na Ameriškem,
. prati. luj'na in domovii 1 iia r^ato’ slovenski s 's li^tavl-SIri1’ k°d' m> iskrei
!<SovJelinsvojim brato
K^ah’,- '8ajta nam v srč S^hsto vero z globo!
Zavestjo, kot jo
imel v prejšnjem stoletju med našimi predniki narodni buditelj — Anton Martin Slomšek.
Na drugo nedeljsko jutro sem šel k maši v cerkev Marijinega vnebovzetja. K tisti ob pol enajstih. Vse je bilo slovensko. Maša v celoti in lepo petje, ki ga vodi g. Rudi Knez. Nadejal sem se, da bo cerkev polna ob tej uri po koncertu, posebno, ker se je brala maša za pokoj duše generala Rupnika. Pa na moje presenečenje in začudenje temu ni bilo tako. Skorajda bi mogel spet pasti v navado njujorškega prešteval-ca. In morda bi mi tudi kleve-landski rojaki zamerili, posebno, če so tudi oni tistega zmotnega nazora, da resnica stvari škoduje.
Torej mnogi med nami so prepričanja, da je včasih bolje resnico zamolčati, ali pa se celo malce zlagati. Osebno pa je meni ljubši svetopisemski izrek: Resnica vas bo osvobodila! Tudi o tem je potrebno globoko razmišljanje, tudi pri nas, ko živimo v deželi polne svobode, ki slehernemu od nas dovoljuje, da resnico izpovemo. Pa temna plat našega življenja je tudi resničnost.
Tu sem se po maši spet srečal s svojimi od njujorškega slovenskega sv. Cirila. Po kratkem kosilu v dvorani, smo se vsedli v avtobus, ki nas je popeljal na Slovensko pristavo, predno se vrnemo v naše njujorško mesto in njegovo slovensko srenjo. Nekaj je bilo takih, skorajda večina od naših, ki so prvič stopila na ta slovenska tla. Predsednik pristave nas je lepo pozdravljal in nam na novem plesišču ob Hinkotovi dvorani razločil smisel in pomen pristave. Pa, ko smo jo zapuščali mimo Orlovega vrha, sem se v svojih mislih srečal s Spomenko Hribarjevo. In že smo drveli proti mestu, ki je v blagodejni senci Kipa svobode.
In prav pred obiskom svojega rojstnega mesta se mi je kronika slovenskega sv. Cirila na Osmi pretrgala. Zato z njo danes nadaljujem ob prvi septembrski nedelji, ki je padla v tisti Delavski dan praznik konec tedna, s katerim se nam poletni počitniški čas konča. Z njim pa v glavnem tudi pasji dnevi, v katere gredo tudi pasje nedelje obiska sv. Cirila. In to nedeljo sva po prvi osmi maši z očetom Robertom še držala v dobi pasjosti, ker sva mislila: dolg weekend je. Ljudje gredo po svojem. Pa spet sya se zmotila. Hvala Bogu! Farani-srenjčani so prav na to nedeljo pokazali pri mnogih, da jim je slovenski sv.
1
rl
^rdina Pogrebni Zavod
J7°10 Lake Shore Blvd.	531-6300
053 E. 62. cesta	431-2088
~~ V družinski lasti že 82 let. -
Ciril le pri srcu. Zato so prišli k njemu tudi ob takšnem weekendu v kar lepem številu za takšno nedeljo. In takšna nedelja bi lahko bila sleherna, ki bi se ločevala od tretje mesečne, ko so se začele v septembru nizati do maja s svojo prosvetno uro, in skupnim kosilom ter pomenku v dvorani po maši.
In takšna čedna je bila ta septembrska, ko nam je maševal šmartinski kaplan Pavle iz Slovenskega, in ko je program prosvetne ure objel vprav primerno proslavljanje ameriške ustave, ki nam dokazuje, da človeška družba lahko živi in shaja brez diktatur, in da je vprav svoboda tista sila, ki vse izravnava in poravnava. Vsebina te nedeljske ure je bila že objavljena v A.D.
Zadnja septembrska nedelja pa je bila bolj podobna takšni, ki sem jo predvideval za prvo septembrsko — delavsko, ko bi moral kaplan Pavle maševati v Fairfieldu pri Sv. Križu, pa je obstal ob našem sv. Cirilu. Torej od septembra smo se klavrno poslovili. Zato pa je bila lepša prva oktobrska z dvema slovenskima mašama. Namreč ob osmih je bila spet obhajilna »holynamovcev«, ki so večinoma poležali v deževnem jutru. Vendar so prihajali pozneje, ko je bila kava še popita ip nam je spet govoril č.g. Alojzij Jenko. Nekaj nam je povedal iz zopetne poti po Slovenskem.
Ob devetih pa je bila slovenska šolska ura v farovžu. Vsa ta mladež je bila potem pri deseti maši. In prvič sem dobil lep vtis, kot da je mladinska maša, pa čeprav jih je nekaj zaradi deževnosti manjkalo. Ob takšni podobi pri slovenskem sv. Cirilu ti pa spet srce začne življenjsko močneje utripati, kar ti vzbuja upanje na še in še življenje naše slovenske srenje na Njujorškem in njenega sv. Cirila na Osmi, saj v materialnem pogledu trenutno ne stoji na slabem, kot nam je župnik oče povedal na prvo oktobrsko nedeljo po prvi maši.
In če bomo znali še ohranjevati podobo pri deseti maši, ohranjevati in v delu za skupnost razvijati svoje mlade, potem pa ima zares še svetle prihodnje dni pred sabo. Saj v času dveh mesecev niti smrt ni stopila med nas, ko nas tudi Rojenica ni obiskala.
Na drugo oktobrsko nedeljo je bilo pri Sv. Cirilu lepo, ker je bila — menda lahko rečem — farna slovenska misijonska nedelja. Zato ni bila navadna, čeprav ni bila prosvetna. V skriti misli so bili slovenski misijonarji, če jim že nismo dali v programu, ki je bil svojevrsten in lep, duhovnega poudarka, smo le zbrali nekaj denarnih sredstev v podporo njihovih naporov za dobro po svetu.
Vesel sem, ko to zapisujem sredi tedna po tej nedelji, ko vem vprav zagotovo, da bo prihodnja tretja oktobrska pri
MA/or Blažič:
Dobljena vojna —
i.
Velikokrat, če ne celo največkrat, nam šele po kaki priložnosti, po tem, ko je le-ta že nepovratno minila, pride na misel, kaj bi morali ob njej storiti. In če gre za edinstveno priložnost žive in javne debate, na kateri so neponovljivo zbrani udeleženci sicer razkropljeni po vseh koncih sveta, je obžalovanje tem večje, če se šele po njej zavemo, kaj bi pravzaprav že vse morali povedati.
Ena takih priložnosti za neko, rekel bi, radikalnejšo razpravo o nekaterih najbolj spornih in še vedno tudi najbolj bolečih vprašanjih novejšega slovenskega prebijanja skozi zgodovino, je bila tudi tista, ki se je nudila ob prvi točki pretekle (1. 1986) Drage, namreč ob predavanju Franca Miklavčiča z naslovom Politika med Bogom in cesarjem.
Predavanje se je dotaknilo nekaterih najbolj kočljivih zadev iz časa naše državljanske vojne in je, neizogibno, kakor vselej, kadar pride do obravnav te vrste, izzvalo odgovore, ki so izdajali bolestno prizadetost spričo povedanega in še vedno nepomirjlivo nestrpnost do nekaterih ugotovitev. Zopet smp bili priče enostranskega obtoževanja nasprotne vojskujoče se strani in prav tako enostranskega opravičevanja lastne strani in vsega njenega početja, kakor da se med tistim časom in sedanjim trenutkom ne bi nič vmesnega nabralo, nič zgodilo in kakor da ta vojna še daleč ni dokončana — kakor da se da iz nje še vedno izvleči kaj odločilnega.
Obžalovali smo, da nismo ob tej priložnosti določneje spregovorili o vsem, kar se nam zdi, da ustvarja neko novo, sproščenejše ozračje v domovini, če bi ga primerjali z brezupom pred le nekaj leti nazaj. V zadnjem času se je namreč lahko prvič na javnem prostoru, s kritično distanco in celo obsojajoče spregovorilo o nekaterih najbolj travmatičnih, dotlej zamolčanih dogodkih naše polpreteklosti, denimo o pomoru domobrancev na Rogu in o justičnih umorih, imenovanih dachauski procesi. Čeprav je tudi res, da o nekaterih drugih povojnih sodnih procesih, recimo o Nagodetovem, še vedno vlada hermetični molk.
Seveda pa spričo tako trde, tako dolgotrajne »zaplembe« zgodovinske faktografije in
slovenskem sv. Cirilu spet lepa, ker bo prosvetna.
Na drugo novembrsko soboto pa bomo malce pogledali, kakšne so še naše vinske trte, in koliko je na njih še mladih pogankov, ki nam ne bodo dali vinske kapljice — ampak kri našega življenja... Zato ne pozabimo, da je tudi to naše sveto narodno opravilo, ki mora biti opravljeno za srečne prihodnje dni...
Tone Osovnik
Izgubljeni mir
neke vrste prekletstvo nad možnostjo ugotavljanja celostne resnice, oziroma spričo dejstva, da je bilo po končani vojni kar nekaj generacij obsojenih na zgodovino, ki jo pišejo zmagovalci, ti poskusi razkrivanja temne strani našega meseca skorajda niso mogli poteči brez spremljave, ki smo je bili dolga leta vajeni, se pravi brez jeznega in grozečega žuganja prizadetih.
Vendar, naj bo kdo razpoložen do matične oblasti — provincialne in edine, ki jo sploh premoremo — tako ali drugače, pa že osnovna intelektualna poštenost terja, da ne bi
Viktor Blažič je tudi znan oporečnik v današnji Sloveniji..Zadnji čas je bil tarče uradnih kritik zaradi njegovega mnenja do vloge Jugoslovanske ljudske armade v SFRJ. Bil je tudi na letošnji Dragi in se oglasil kot diskutant. Njegov članek, ki ga pričnem objavljati danes, je dolg in za marsikaterega bralca zahteven in najbrž tu in tam tudi sporen, vendar vsekakor branja vreden. Izšel je v zadnjem 'Celovškem Zvonu (sept. 1987, V/16).	Ur.
smel ostati neopažen neki tihi odmik te oblasti od nekdanjega tolikanj grobega, naravnost brutalnega preziranja nekaterih očitnih življenjskih dejstev, pač po načelu, da tisto, česar nočemo, tudi ne sme biti resnično. Ob tej ugotovitvah se ne bi smeli preveč škodoželjno pasti ob zadoščenju, češ, oblast spričo svojega očitnega socialnega in političnega neuspeha nima več tiste demonske, totalitarne moči, kakor jo je imela nekdaj in mora zato popuščati. Menim, da je taka, zgolj negativistična presoja položaja, kolikor bi ostali samo pri njej, kaj slaba in kratkovidna, predvsem pa moralno nezadostna orientacija, s katero ne bomo daleč prišli in od katere si tudi ne moremo obetati nič dobrega.
Preprosto si ne smemo več dovoliti, da bi pod vtisom najkrutejših razočaranj, ki smo jih doživeli in ki jih je komaj še kak narod preživel, čisto vsako ravnanje kake razvpite skupine presojali zgolj iz tiste nenapisane in prevladujoče življenjske filozofije, ki nas v teh nemogočih razmerah z dejanji in ne zgolj verbalno poučuje, o življenjskih prednostih egoističnega vedenja, izsiljevanja, brezobzirnosti in nezaupanja, pa spet o popolni nemoči sočutja, dobrote ali o škodljivosti zaupanja v resnico v našem življenju.
To filozofijo nam je vcepilo kar zaporedno, tako rekoč'Verižno razsulo vrednot, v katere smo bolj ali manj'verjeli.ali vsaj živeli z njimi: najprej je šlo za politično korupcijo katolicizma, nato še za polasti-tveno zlorabo komunističnih idealov in poskusa socializaci-
(dalje na str. 6)
SLOVENIAM ESSE DELENDAM
(Nadaljevanje s str. 2) manj razvitih predelov Jugoslavije. Vendar je imel pri tem zelo majhen vpliv na to, kako se finančna sredstva, ki jih je dajal na jugovzhod, uporabljajo. Tukaj jugovzhod kot politično močno težišče nikdar ni dopuščal severozahodu, da bi finančna sredstva usmerjal po svoji zamisli.
V sklopu tega nasprotja med »vzhodom« in »zahodom« spada tudi uporaba centralnih skladov za pomoč nerazvitim republikam Jugoslavije in še posebej za najmanj razvito pokrajino Kosovo, v kateri je 80% prebivalstva albanske narodnosti.' Nenavaje-ni- uporabljati sredstva v sodobnem industrijskim smislu so na eni strani gradili predvsem surovinsko in energetsko industrijo, ki zaposluje sorazmerno malo delavcev, na drugi strani pa so jih vtaknili predvsem v razvoj univerze v glavnem mestu Prištini, katera je sedaj tretja največja univerza v Jugoslaviji.
Učno težišče na tej univerzi pa se je usmerjalo predvsem v filozofske vede ne pa v praktične, predvsem tehnične poklice. Tako so se diplomiranci znašli po diplomi brez možnosti zaposlitve, kar je ustvarjalo inteligenčni proletariat. Pogoji za politično netivo so bili tako dani in so končno pripeljali 1. 1981 do oboroženega izbruha.
Pravtako se na območju brez industrijske tradicije ni obneslo uvajanje tehnološko zahtevnejše industrije, s katerimi so si obetali nagel skok iz zaostalosti. Posledice takih ekonomsko zgrešenih investicij so bile za vso državo usodne predvsem zaradi tega, ker so sredstva za te investicije jemali razvitejšim delom države. Tako se je zaviral razvoj razvitejših, ne da bi istočasno dosegli kakšne pomembnejše uspehe na nerazvitih območjih.
Slovenska nevarnost
Ta napetost med razvitejšim severozahodnim ekonomskim in južnovzhodnim političnim težiščem se močno odraža v stališčih, kako naj se rešujejo sedanji ekonomski problemi Jugoslavije. V industrijsko najbolj razviti in ekonomsko najbolj zdravi republiki Sloveniji obstaja močna zavest o potrebi po kakovosti strukture gospodarstva, večje storilnosti, kakovosti upravljanja (npr.: Ljubljanska banka je najuspešnejša banka Jugoslavije) in v zvezi s tem tudi konkurenčnost v mednarodni delitvi dela.
Pri jugovzhodnih, manj razvitih republikah še vedno obstaja močna iluzija o odrešilni moči centralističnega in administrativnega urejanja družbe. Slednje je gotovo tudi objektivna posledica težavnega položaja manj razvitih, zlasti pa še vedno živega centralnoplan-skega sindroma z državo kot »deus ex machina« vsega dogajanja.
Tako se za sebične interese Slovenije razglašajo zahteve
po povečanju konvertibilnega izvoza, povečanju konkurenčnosti, upoštevanju ekonomskih zakonitosti, s tem pa tudi zahteve po na skupnih interesih in na ekonomski učinkovitosti temelječih skupnih naložbah v manj razvitih delih. To so v bistvu avtentični interesi Jugoslavije kot celote in pogoj njenega razvoja v mednarodnem prostoru. Alternativa temu je le še večja avtarkija in »albanizacija«.
Močne težnje južnovzho-dnega političnega težišča po centralističnih in administrativnih rešitvah čutijo v republiki Sloveniji kot poizkus nadvlade tretjega sveta v Jugoslaviji, kot gibanje za enakost v revščini. V Sloveniji se je pojavil zato močan odpor proti tem težnjam. Slovenska težnja je nič manj kot težnja za spremembo tega gibanja v nasprotno smer, t. j., naj bi se prihodnji gospodarski, zlasti pa tehnološki razvoj širil od razvitejšega k nerazvitejšemu, od zahoda proti vzhodu.
Zaradi odpora republike Slovenije proti centralističnim in administrativnim rešitvam in njenega odpora proti »alba-nizaciji« se čuti tradicionalno politično prevladujoči jugoslovanski vzhod izzvanega in sprejema to slovensko gibanje kot nevarnost za svoj prevladujoči položaj. Ker centralistično jugoslovansko državo-tvorje ne v predvojnem in ne v povojnem primeru ni pokazalo potrebne konstitutivne moči in ni moglo obvladati ne združevalnih ne razdruževalnih potekov, je tako rekoč obsojeno na eno samo orožje: na motenje in razdiranje vsake drugačne gradnje.
Slovenian! esse delendam
Da uniči to »drugačnost Slovenije«, se osredotočuje jugovzhodno politično težišče predvsem na to, da uniči ekonomske osnove severnozaho-dnemu gospodarskemu težišču, a istočasno uniči jezikovno in kulturno posebnost Slovenije, ker vidi ravno v tej posebnosti najboljšo zaščito njenih interesov, česar se v Sloveniji sami komaj zavedajo.
Ekonomski zlom gospodarskega težišča poskuša doseči politično težišče na eni strani z gospodarsko okvirnimi zakoni, na drugi strani pa z notranjimi posegi v gospodarstvo Slovenije same. Najbolj zarezujoči poseg v jugoslovansko gospodarstvo v najnovejši dobi je takoimenovani »devizni zakon«, ki je stopil v veljavo januarja t. 1. Do sedaj so lahko vsa podjetja, ki so trgovala s tujino, obdržala 40% svojih deviz, da so lahko iz tujine nabavljala reprodukcijski material, ker jugoslovanski dinar ni konvertibilen. Z novim deviznim zakonom pa se morajo vse devize najprej poslati v Beograd, ki šele določi posameznim podjetjem velikost deleža deviz, katere so si same pridelale.
S tem je dobilo politično te-
žišče popoln nadzor nad ekonomskim težiščem. Da tak centralistično birokratski potek celotno gospodarstvo hromi, to ne moti; to je celo zaželeno. Da se uniči ekonomsko težišče predvsem v Sloveniji, je Beograd pripravljen pripeljati celotno jugoslovansko gospodarstvo na rob propada. Vse notranje težnje, da bi se gospodarski položaj Jugoslavije izboljšal, se bojo tako dolgo zavirale, dokler se ne doseže popolna nivelizacija življenjskega nivoja med ekonomsko uspešnim severozahodom in zaostalimi predeli jugovzhoda.
V	Beogradu so bila v zadnjem času protestna zborovanja proti visokemu življenjskemu standardu v Sloveniji. Tisk pa predvsem v republiki Srbiji z zadovoljstvom ugotavlja, da je sicer življenjski standard v Sloveniji še vedno visok v primeri z južnimi republikami, da pa se je življenjski standard Slovenije v primeri z njenimi severnimi in zahodnimi sosedi občutno znižal.
V	slovenskem tisku se vedno močneje pojavljajo glasovi, ki opozarjajo na to, da »v nekaterih okoljih (Jugoslavije) še vedno živijo predstave o takih
družbenih mehanizmih, ki naj odpravijo razlike, čeprav so te posledica različne produktivnosti« (Dušan Šinigoj, DELO, 19. apr. 1986).
Slovenija je danes na robu gospodarskega in družbenega preživetja in ni več v stanju uresničitve dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Kljub svoji z ustavo zagotovljeni suverenosti ne odloča samostojno niti o razporeditvi svojega narodnega dohodka niti o ekonomskih instrumentih, po katerih bi želela gospodariti. Tako se s strani Beograda potiska vedno bolj v vlogo izkoriščane kolonije.
Ker vidi jugovzhodno politično težišče ravno v jezikovni in kulturni posebnosti Slovenije glavni vzrok njene gospodarske uspešnosti, stremi nevzdržno za tem, da spodrine slovenščino iz po možnosti vseh gospodarskih in državno-pravnih organov: ravnotako teži za tem, da z načrtnim priseljevanjem, pospeševanjem in privilegiranjem priseljencev iz južnih republik spremeni njeno etnično strukturo in kulturno posebnost.
Srbski nacionalizem
Zvezna vlada v Beogradu je zlasti po smrti maršala Tita popolnoma podlegla srbskemu
nacionalističnemu hegemonizmu, ki se je dolgo časa spret' no skrival za jugoslovanski® unitarizmom in poskušal * Jugoslaviji in v svetu vzbudili vtis, da on edini rešuje probk' me večnarodne države Jug0' slavije. V zadnjem času pa srb ski hegemonizem niti ne culi več potrebe, da bi se prikrival To dokazujejo bolj ali manj prikrite grožnje srbskega ure dnika zagrebške BORBE Bije lica v članku »Kaj muči (neke tere) Slovence« (NEDELJSK DNEVNIK, 17. 11. 1986), na dalje brutalni izpadi predsed nika srbskega društva knjiže' nikov Bulatoviča na slovenš01 no v Cankarjevem domu ' Ljubljani 1. 1983 in predvse"’ peticija »2016« Srbov iz Kos°' va in Metohije 1. 1986, ki za teva dosledno uveljavi10' srbohrvaščine na Kosovu 2 istočasno prepovedjo PoUJjJ albanščine, in katera je dobi3 široko podporo v srbskih h0" braženskih krogih. Nada*){ razveljavitev vseh kupnih P° godb, preko katerih je Pr’sJ srbska zemljiška posest v a banske roke.
Za razumevanje te naci0*13 listično hegemonistične P°teZ v političnem značaju Srbov^ treba razbrati iz zgodovine, daje Srbom le element via 3 (dalje na str. 5)
FOND ZA KOLEDAR SV. VIDA 1988
V naslednjem je navedena kratka razlaga o namenu Koledarja sv. Vida 1988. Prosimo, da si vzamete nekaj minut časa, da vse preberete in po svojih možnostih sodelujete. Hvala!
KAJ. Namen Koledarja je, da se zbere fond • denara sredstva za nadaljno uspesno upravljanje fare sv. Vida. To vključuje sole (angleško In slovensko) in vse farne dejavnosti Obsega tudi 6-letno načrtno delovanje za dostojno proslavo 100-letnice župnije sv Vida katero bomo obhajali leta 1993.
ZAKAJ. Upamo in pričakujemo, da bo vsak odrasel faran kupil vsaj en koledar vsako leto v naslednjih 6 letih. Sedaj smo tudi organizirali “Alumni” združenje vseh, ki so v kakršnem koli oziru delovali f farni skupnosti sv. Vida. Cena za vsak koledar je $30, kar je manj kot 10 centov na dan. Ta dar je možno navesti med odbitke pri davčnih napovedih.
KAKO. Samo 4,000 koledarjev bo v letu 1988 na razpolago za prodajo. Vsak dan bo izžrebana ena številka za nagrado. Žrebanje bo vsak ponedeljek. Okrog vrednosti $24,000 daril bo razdanih v letu 1988 in sicer na sledeči način: 306 dni po $50; 53 dni po $100; 4 dni $500' in 2 števJka1'000 Sam° stev',ke 0000 do vk|iucno 3,999 bodo veljavne. Vsakemu bo odkazana ena
KJE. Izpolnite spodaj navedeni obrazec - kupon in ga vrnite v košarico ob nedeljskih nabirkah, ali v župnijski pisarni, c/o St. Vitus Calendar Fund, 6019 Glass Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Za prodrobnejse informacije lahko pokličete Matt Nousak, tel. 391-6687, all Frank Kuhar tei. 881-4327. Zaradi svoje lastne varnosti ne plačujte v gotovini, ampak samo s Čekom ali bačnim "money order.” Za lažje in pravilno ravnanje je priložena kuverta z naslovom.
Vnovčen ček ali "money order" bo vase potrdilo za plačilo. Koledar ali koledarji vam bodo dostavljeni tekom 4 do 6 tednov. Vsak lahko naroči veČ kot en koledar. Koledar bi bil tudi primerno darilo za orjstni dan ali za praznike.
Hvala za vaŠo uvidevnost in dobro voljo za nadaljnjo sodelovanje in podporo fari sv. Vida.
ST. VITUS CALENDAR COMMITTEE
Odrežite in vrnite s čekom ali "money order” v priloženi kuverti - Hvala!
Ime _ Naslov Mesto Telefon_
Drzava_
Dar LJJa DNe Komu.
Opodorilo' Samo en koledar na osebo, izpolniti morate kupon za vsako osebo posebej oziroma za vsak koledar.
Kanadska Domovina
Pismo uredniku...
Odmev na poročilo o romanju kanadskih Slovencev v Midland
Toronto, om. - spoštova-
ni8- urednik!
Zdi se mi umestno, da se °glasim v Vašem časopisu po-tenT ko sem prečital poročilo
0	romanju kanadskih Sloven-j'ev v Midland 13. septembra et0s- Poročilo je izpod peresa ralcem dobro poznanega do-
Pisnika Kanadske Domovine
8- Otmarja Mauserja. Tem
oli Pa se mi zdi potrebno, da
°1 £lan Ž.P. Sveta pri župniji
Marije Pomagaj v Torontu
Polnim to kar je bilo opu-
en° ali pa zelo skopo opisano.
Vsakoletno romanje kanad-s th Slovencev iz celega Onta-Ja h kanadskim mučencem v rdland ji v resnici staro in *e8a vse tja do priselitve pr.m 0vih naseljence' slovenskega rekla po drugi svetovni voj->• Z romanjem je začel dr. J. 0 arič, prvi dušni pastir za ^vencevTorontu. Romanje, 8a organizirata slovenski ^npnijj v Torontu, je bilo, je in ostalo romanje vseh zave-1 in vernih Slovencev na ta
na^.V ^rv’ vr!>l’‘ 73 P0gl°i5itev 0sebne vere, da bi si ob UU prvih oznanjevalcev ’ere na kanadskih tleh nabrali n°v*h moči. Še več, da se napi-Jetn° žive vode vere in tako v^ak na svojem položaju ozna-Janio veselo oznanilo naše r®; V prvi vrsti je to kraj
1	° ltVe> osebne spreobrnitve y Sprave med nami in Bogom.
2adnjih letih smo dodali tudi oniinsko proslavo všem ki so v letih revolucije in
^ trPeli in žrtvovali svoja vlJenja.
kra^Cr to svet '<raj’ Je torej ln°iitve. Zato obe župniji
k n0r0niu Poiaguta več pažnja je ^resn'čitvi tega cilja. Vedno g0 ^ ^an romanja na razpola-kov s*0venskih duhovni-dfln	ki jim ni vedno
tiei^0.Spoveciovanje v materi-
letos!Jylku- Tako -ie bil° tudi je p J Se 0d desete ure naprej itadjL 3hovoikov, vključno g. Prjpr 0J. sP°vedovalo in tako ^a*° vern'ke na pravo iti Ronje ~~ sPravo med seboj
sPoveH0rn'0četom- Vrsta Pred Ptaše ^IC° Se vse do za^etka ie biij" pretr8ala. Kot nalašč Hedeij Vse bturgično branje te ^Puše POsvečeno spravi in Odgov an^U- Kristus sam nam na Petrovo vpraša-Pltstitj P 'kokrat rnoramo od-Pravi, ratu ali sestri?«, ko ^de^r ^Sedemdesetkrat ^ila ro^1^’ ^ tem duhu je teni sI11^1.arska sveta maša, v ^Sede 18 u so hiie izgovorjene Klu nadškofa in v tem ^r°Šn: Ud' Prošnje vernikov. 0t so .. Vern*kov objavljam ^ otle izrečene:
v tg Veso*jno Cerkev, da bi ^ 'n Pq1 ZrTledenern ^asu ved-Vs°d vidno znamenje
vseodpuščajoče božje ljubezni.
— Za našega svetega očeta Janeza Pavla II., za njegovo osebno varnost na pastoralnem obisku v ZDA, da bi s svojo očetovsko besedo prepričal tiste, ki vodijo duše vernih, da je nauk, ki ga on, kot Kristusov namestnik na zemlji uči, le edino pravi.
— Za naše nadškofe m fe tukaj in doma, posebno u priporočamo našega rojaka, nadškofa Alojzija. Daj da bodo vedno vzgajali svoje vernike v ljubezni in nenehnemu odpuščanju in spravi.
— Za našo slovensko skupnost tukaj v Kanadi, da bi svo-
je slabosti in napake v zado-ščevanju izrednega Marijinega leta presegali le z odpuščanjem.
— Za vse žrtve vojn, revolucij, nemirov, uporov in nasil-stva. Bodi jim dober sodnik in naj bodo njih nedolžne žrtve plačilo za spravo med njimi in Bogom.
G. urednik! C-L koncu prilagam besedilo homilije našega rojaka nadškofa-pomočnika dr. Alojzija Ambrožiča v objavo. Kot učitelj in naš pastir je povedal, kako naj mi verniki in romarji razumemo bese-'; vangelija, ki smo jih slišali na 24. navadno nedeljo.
Kako pa mi, ki se imamo za prave kristjane, razumemo in si razlagamo te besede?
Hvala lepa!
Frank Pajk,
Predsednik ŽPSvcta pri Mariji Pomagaj
ODPUŠČANJE
Evangelij često govori o odpuščanju — božjem odpuščanju naših grehov in naši dolžnosti, da odpuščamo drug drugemu — prav zato, ker Bog odpušča nam.
(1)	Kaj je pravzaprav odpuščanje? Kaj naredim, ko odpustim? Najprej je treba reči, da ima vsako odpuščanje eno predpostavko: da se zgodi krivica, in da tisti, ki jo zakrivi, ve, kaj dela, in se svobodno odloči, da jo stori. Dežju ne odpuščam, ko me moči; soncu tudi ne, ko me opeče; otrokom, ki še ne vedo, kaj delajo, prav tako ne odpuščamo. Odpuščanje ni potuha, ni opravičevanje: tako tisti, ki odpusti, kot tisti, kateremu se odpušča, v samem deju odpuščanja zazna in prizna, da se je naredila krivica hote in vede. Ko odpuščam, se ne delam, kot da ne bi bilo nič; ravno nasprotno.
Kaj se torej zgodi, ko odpustim? Najprej: odpovem se vsakemu maščevanju; odpovem se obračunavanju in poniževanju; odpovem se hoteni mržnji in sovraštvu — seveda čustev včasih ne morem popolnoma obvladati. Včasih odpuščanje pomeni, da se odpovem želji po osebni pravici in želji, da bi se krivica popravila: starejšemu bratu v priliki o izgubljenem sinu se godi krivica; mlajši brat bo namreč živel od njegove dediščine, ker je svojo že zapravil; in oče to od svojega prvega dediča pričakuje. Vedno pa pomeni, da se odpovem želji, da bi koga stalno opominjal na krivico, ki jo je storil.
(2)	Sprejeti odpuščanje ali prositi zanj ni lahko, kajti ranjen je naš ponos. Tu ne gre za neko splošno priznanje gre-šnosti, ampak za priznanje konkretnih grehov, napak, krivic, bedarij, ki sem jih zagrešil. Večini od nas ni težko priznati splošno grešnost — smo podobni profesorju, ki je trdil, da sicer nim« morda
zmeraj prav, toda nihče mu še ni dokazal, da bi se kdaj zmotil. Greh, krivica, žalitev ni nekaj splošnega, ampak so konkretna dejanja, ki jih je treba priznati, obžalovati in če mogoče popraviti. Če grem k zdravniku in mu povem, da me vse boli, mi ne bo mogel pomagati; če me hoče ozdraviti, bo moral točno vedeti, kaj ni prav z menoj. Priznanje konkretnih grehov je težko in ponižujoče; toda zlo je v konkretnih dejanjih, kot tudi dobrota, ki se ne izkaže v konkretnih dejanjih, ni drugega kot prazna sanja. Če zla, ki se najde v konkretnih dejanjih, ne priznam, ga ne bom popravil.
(3)	Bog nas zmeraj ljubi; zmeraj je pripravljen sprejeti nas, zmeraj je pripravljen odpustiti. Toda zahteva, da sebe sprejmemo tako, kakršne nas on vidi in sprejme, namreč kot grešnike. Če sebe ne sprejmem kot grešnika, če nočem priznati, da sem grešil osebno, svobodno in konkretno, potem Boga ne sprejmem. Trdim namreč, da se moti, ko mi odpušča.
Včasih smo tako zadovoljni s seboj, da se nam zdi, da nam Bog nima kaj odpuščati. Drug z drugim igramo igro samozadostnosti: sebi dopovedujemo in drugim dajemo vtis, da smo zaslužili vse, kar imamo in smo. Včasih hočemo igrati isto igro z Bogom.
(4)	Priznanje krivde je vse kaj drugega kot občutek manjvrednosti. Manjvrednostni kompleks je sebičen: gledam samega sebe, zaverovan sem vase in se primerjam z drugimi. Ko pa prosim za odpuščanje, ne gledam nase s svojimi očmi, ampak z očmi ljubečega Očeta, katerega ljubezen me potrdi in podpre, mi da veliko
'vrednost v lastnih očeh in mi pove, da sem kljub svojim grehom nekdo, ki je za Boga silno važen.
Slovenian! esse delendam
(Nadaljevanje s str. 4)
joče državnosti občutek nacionalne varnosti. Srbskemu državnemu čutu je torej popolnoma tuja zamisel federativne ureditve države recimo po švicarskem vzorcu ali pa celo državne zveze v smislu držav Benelux.
Zaradi tega onemogoča njihov politični čut spoznanje, da z žolčnimi polemikami na jugu proti jezikovnim problemom Slovencev, proti slovenskim zahtevam o enakopravnosti v smislu ustave in »o vračanju presežnosti, ki jo v Sloveniji ustvarjajo delavci iz juga« itd., samo krepijo obrambne reflekse v Sloveniji in prispevajo h krepitvi jezu proti dolgoletnemu podtalnemu in neustavnemu rovarjenju proti pravicam Slovencev in slovenščine.
Medtem ko v Sloveniji poteka prosta razprava predvsem o položaju in pravicah Slovencev v Jugoslaviji skupno z njenimi in sploh jugoslovanskimi gospodarskimi problemi in je sistemsko vprašanje bolj obrobnega pomena, se vrtijo razprave v južnih republikah odkrito o krizi sedanjega sistema. To vzbuja na zahodu vtis neverjetne demokratične sproščenosti, ki je za vzhodno socialistično Evropo nepojmljiva. Natančnejše opazovanje v ozadju stoječih potekov in dogodkov pa pokaže nekoliko drugačno sliko.
Sistematično uničevanje jugoslovanskega gospodarstva s strani Beograda ima na eni strani cilj uničiti ekonomsko težišče v Sloveniji, na drugi strani pa diskreditirati samoupravni sistem. V Sloveniji se sicer dobro zavedajo šibkosti samoupravnega sistema, vendar se ga krčevito držijo, ker jim omogoča vsaj pravno in delno tudi praktično določeno ekonomsko samostojnost. Da se uniči še preostanek slovenske gospodarske samostojnosti, poskuša Beograd diskreditirati samoupravni sistem in tako psihološko pripraviti pot za vojaško diktaturo, kar bi seveda pomenilo popolno zmago nad ekonomskim težiščem.
Stabilizacija Balkana
Sedanja jugoslovanska vla-
Še zadnja misel: kolektivne krivde ni. Ni res, da bi smeli biti vsi člani nekega naroda ali druženega razreda ali skupine ali družine kaznovani za krivice, ki so se naredile v njihovem imenu. Ni res, da bi bili vsi Nemci krivi Hitlerjevih zločinov ali vsi Rusi Stalinovih grozodejstev. Prak tako pa tudi ni kolektivne nedolžnosti: da bi bil zato, ker pripadam gibanju, ki se bori za resnico in pravico, odvezan dolžnosti, da si spraŠam vest. Često nas obsojajo ideali, ki jih proglašamo.
Naša molitev je molitev vsakega Kristusovega učenca: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
+ Alojzij Ambrožič
da v Beogradu vedno bolj dokazuje svojo nesposobnost, da bi reševala gospodarska in narodnostna vprašanja večnaro-dne države Jugoslavije. Njena težnja, da s korupcijo ter vojaškim in policijskim nasiljem, uniči še poslednje gospodarsko uspešne enote, vleče Jugoslavijo v popoln gospodarski in s tem tudi politični kaos.
Brez dvoma je v Jugoslaviji veliko ljudi, ki si v njej sami prizadevajo, da bi odvrnili državo od njene že povsem napovedljive katastrofe.
Prihajajočo katastrofo v Jugoslaviji lahko preprečimo samo takrat, če se osvobodi podmene, da igra Srbija vlogo jugoslovanskega Piemonta, ter iz tega izhajajočega prepričanja, da je ta del tudi nosilni temelj in vodilni narod države.
Nihče pa se še ni vprašal, kako naj ta, sicer večinski, vendar pa večkratno zaostali del države, obvladuje ali »vodi« celoto, ki se sestoji tudi iz razvitejših, bivših avstro-ogrskih, t. j. srednjeevropskih delov države. Problematičnost te podmene je izbruhnila na dan v pojavih kot so umor hrvaškega voditelja Radiča, diktatura kralja Aleksandra, umor tega kralja, medvojni ustaški genocid nad Srbi, povojna hrvaška, albanska in nazadnje slovenska afera, vsi ti dogodki ostajajo v tej podmeni nekako zasenčeni in se jih v njenem miselnem območju obravnava kot nekaj »motečega« in obrobnega.
In vendar je to središčni, glavni problem Jugoslavije od vsega njenega nastanka 1. 1918.
Nespoznanje tega centralnega problema Jugoslavije, da je sestavljen iz dveh kulturnopolitično popolnoma različnih in- kakor polpretekla zgodovina in sedanjost dokazujeta, popolnoma nezdružljivih svetov, nadalje trdovratnost podmene o državotvornosti srbskega, t. j. orientalskega dela države, to je glavni vzrok, da se Jugoslavija ni mogla in se še danes ne more izvleči iz divjega plesa izrazito represivne države, ne glede na to, kakšen režim ji vlada.
Jugoslavija je že dvakrat zašla v tako težaven gospodarski položaj, da se iz njega ni mogla rešiti z lastnimi močmi in jo je obakrat kot državo in kot gospodarsko enoto reševala le finančna pomoč zahoda: prvič
1.	1949, drugič 1. 1981. Internacionalni monetarni fond pri tem ni podprl obetavnih in uspešnih gospodarskih enot ter razvitejših območij, temveč se je naslonil na jugoslovanski centralizem in sicer s tem, ko je zahteval garancije državne centrale. Tako je krepil prevlado »tretjega« sveta v Jugoslaviji, ker pač ta svet uveljavlja svojo moč po centralističnem upravnem aparatu.
Rešitev problema Jugoslavije in s tem stabilizacije Balkana leži v tem in samo v tem, da se severozahodni del države (Dalje na str. 6)
Slovenian! esse delendam
(Nadaljevanje s sir. S)
življenjsko potrebuje za svoj razvoj čim večjo mero samostojnosti, zlasti gospodarske. Jugovzhod lahko namreč obdrži svojo premoč samo z zaseganjem družbenega kapitala vse države s svojega centralističnega izhodišča.
Geopolitični položaj Slovenije
Slovenci nagibamo k temu, da točno vemo, česa nočemo, o tem, kaj hočemo, pa imamo večinoma bolj medle predstave.
Danes si Slovenci v Jugoslaviji želijo predvsem prost in neoviran gospodarski in kulturni razvoj. Če je tak razvoj možen v Jugoslaviji, toliko bolje. Kaj pa če ni? Vsi znaki kažejo, da ni.
Kajti velesrbski krogi v Beogradu ne dojemajo, da Jugoslavija, v kateri se ne počutijo dobro ali so celo zatirani ne samo Hrvatje, ampak tudi Slovenci in Albanci, da taka Jugoslavija zgublja smisel svojega obstoja.
Slovensko politično vodstvo v Jugoslaviji bo slej ko prej pred neizprosno izbiro:
1.	ali bo znalo mobilizirati vse razpoložljive sile v obrambo osnovnih življenjskih interesov slovenskega naroda v smislu narodnega programa Franca Klopčiča iz 1. 1983;
2.	ali pa bo brezobzirno odstavljeno kot hrvaško vodstvo v Karadjordjevu 1. 1972.
Če se bo zgodilo poslednje, bojo posledice za Slovenijo in Slovence katastrofalne. Praktično pomeni to:
—	popolno uničenje slovenskega gospodarstva;
—	dokončna uveljavitev skupnih jeder in s tem popolna uničitev slovenske kulturne samobitnosti;
—	popolna uničitev slovenske kulturne samobitnosti;
—	popolna etnična balkanizacija Slovenije;
— Slovenija bo postala samo nadležna provinca Velike Srbije.
Če se Slovenci v Jugoslaviji temu upirajo, je to njihova najbolj naravna človečanska pravica.
Ker Jugoslavija, k.i' or se zdi, ni v stanju, d?, zadosti najosnovnejšim pravicam slovenskega naroda, se bomo morali Slovenci I: : celota končno sprijazni s tem, da vzamemo svojo usodo v lastne roke in to tudi v državotvornem smislu. Kaj pomeni to praktično?
Najprej moramo analizirati naš geopolitični položaj v sklopu svetovnih političnih silnic.
Napravil bom majhen poizkus v to smer.
Kot sem že uvodoma omenil, destabilizacija balkanskega prostora ni v interesu niti zahoda niti vzhoda. Na tem gradi srbski hegemonizem, skrit za jugoslovanskim unitarizmom, svojo mednarodno oporo. Nevtralna Jugoslavija da je zahodu nujno potrebna, ker zapira SZ dostop do Ja-
drana. Po mnenju beograjskih krogov mora zahod sprejemati Jugoslavijo takšno, kot je. Cilj srbskega hegemonizma je ustvariti Veliko Srbijo s centralizmom po bolj ali manj stalinističnem vzorcu, a si jo istočasno pustiti plačevati od zahoda.
Brez dvoma obstajajo specifični interesi obeh velesil na jugoslovanskem prostoru. Zaradi modernega uničevalnega orožja je jugoslovanska armada kot zveznica ene ali druge strani nezanimiva. Zanimiv pa je jugoslovanski prostor v strateškem smislu.
Z nevtralizacijo Avstrije je SZ dosegla, da ZDA in s tem NATO na tem področju ne more graditi svojih vojaških oporišč. Zato je Ljubljanska kotlina kot nadomestilo predvsem za nižjo Avstrijo za NATO nadvse zanimiva.
SZ pa ima interes na dostopu do Jadrana, predvsem seveda na vojaškem oporišču v zalivu Boke Kotorske kot protiutež oporišču NATO v Napoliju v Italiji.
Interesna nasprotovanja med SZ in ZDA so torej tako velika, da je neka direktna delitev Jugoslavije med obema velesilama praktično neizvedljiva.
Položaj pa postane drugačen, če se obe velesili zedinita na vojaški nevtralizaciji jugoslovanskega prostora. To bi pomenilo ogromno stabilizacijo Balkana, ker bi nasilna enotnost jugoslovanskega prostora zgubila svoj pomen. Tako bi srbske nacionalistične sile zgubile svojo mednarodno oporo.
S tem bi se odprla »nekrvava« rešitev jugoslovanskega problema na podlagi gospodarskih silnic v Jugoslaviji sami. Okvir za tak potek bi lahko med drugim bil:
—	opustitev vsake finančne podpore državni zvezni Narodni banki v Beogradu s strani zahoda;
—	podpora samo uspešnim podjetjem v Jugoslaviji v smislu »New way of thinking« (Nova pota mišljenja), po zamisli državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Georgea Shultza (Foreign Affairs. 1985).
Če bi se ta finančna pomoč Jugoslaviji izvedla dosledno po gornjih vidikih, bi se severozahodni del v teku nekaj let tako močno gospodarsko in tehnološko razvil in nadkrilil jugovzhodni del, dabi sedanje politično težišče zgubilo svojo prevladujočo moč.
Tako bi se lahko končno gospodarski in tehnološki razvoj širil po svoji najbolj naravni poti, od razvitejših k manj razvitim.
Edino na ta način se lahko Jugoslavija kot celota vključi v tehnološki razvoj Evrope.
Naloge slovenske diplomacije
Slovenski diplomaciji se na podlagi teh ugotovitev nalaga-
Dobljena vojna — Izgubljeni mir
(Nadaljevanje s str. 3)
je. Cinizma smo se nalezli kakor bolezni in iz tega se nikakor ne moremo izkopati.
Toda, naj že kako ravnanje izhaja iz še tako očitnih machi-avellističnih nagibov kake politike, moramo pomisliti na nekoliko drugačen današnji čas, ki prav tako nedvoumno kaže — recimo z bližino ekološke katastrofe — da tisti strašni potencial zla, ki ga poznamo kot nesluteno donosnost vsakršnih zlorab, predvsem zlorab zaupanja, zadeva na neke meje in da začenjajo čutiti te meje tudi tisti, ki so doslej lahko nezadržno prosperirali zgolj od oblastniškega parazi-tizma, oziroma živeli od duhovne entropije. Te vrste kapital počasi usiha in sleherna politika, ki bo hotela preživeti, se prebiti v prihodnost, si bo morala iskati oporišč v sferi stvarniškega nastajanja in kvalitete življenja.
Seveda ne mislim trditi, da je slovenska matična politika že tostran-teh novih tokov, vendar se da z dokajšnjo trdnostjo reči, da je v tej smeri najdelj v Jugoslaviji. Tisto, kar na taki prireditvi, kakor je Draga, ne bi smeli jemati kot nekaj čisto samoumevnega, je tudi tiho priznanje te prireditve s strani matice, pa naj bomo še tako prepričani, da bi moralo biti tako ravnanje že od vsega začetka nekaj povsem normalnega.
Zakaj razmere v Jugoslaviji so vse prej ko normalne. Če že pustimo ob strani gospodarsko stisko kot najotipljivejši
jo nujne naloge. Doseči mora:
—	da na zahodu prodre spoznanje, da je srbski hegemonizem, skrit za jugoslovanskim unitarizmom, glavni vzrok notranje destabilizacije Jugoslavije in tudi njenega gospodarskega razkroja;
—	da je podpiranje centralizma v Jugoslaviji dejansko podpiranje tretjega sveta nad razvitejšimi deli države, kar nujno vodi v gospodarsko obubožanje cele države. Tako državo lahko drži pokonci samo neprestana pomoč zahoda, t. j., Jugoslavija postaja sod brez dna;
—	da je treba v Jugoslaviji dosledno podpir-.ti samo uspešna podjetja in preprečevati gospodarsko popolnoma nesmiselne centralistične ukrepe.
Če prodre na zahodu spoznanje, da je srbski hegemonizem, skrit za jugoslovanskim unitarizmom, glavni vzrok destabilizacije Jugoslavije in s tem Balkana, bo tudi v Srbiji sami le-ta sčasoma zgubil na svoji moči. Prišle bojo na dan sile, ki bojo bodisi spoznale, da se da rešiti Jugoslavija samo na podlagi popolne in dejanske enakopravnosti njenih narodov ali pa, da je Jugoslavija za Srbe nezanimiva in da je najbolje, da se iz nje umaknejo. To bi bila morda najboljša rešitev jugoslovanskega problema in zagotovilo stabilizacije Balkana.
simptom teh razmer, pa se moramo zamisliti ob nekaterih političnih zahtevah iz osrednje Jugoslavije, ki merijo na bistveno okrnitev slovenske celovitosti in avtonomije. Močan, sistematičen in neodjenljiv pritisk na slovensko politično vodstvo, da bi nenasitni sfingi jugoslovanskega unitarizma, oprtega na dogmatski komunistični konzervativizem, žrtvovalo ne le nosilce vse večje slovenske ozaveščenosti in napredovanja v smer notranje in javne svobode, temveč da se tudi odreče narodnega predstavništva, t. j. zastopanja avtentičnih in specifičnih slovenskih interesov in uveljavljanja ustreznih pravic.
Jugoslovanskim unitaristom je na poti vzpostavljanje slovenskega konsenza, t. j. nastajanje skupnih slovenskih zadev ali ujemanja med oblastjo in prebivalstvom. Fevdalistič-na distribucija oblasti namreč terja vedno napeto, latentno konfliktno razmerje med oblastjo in ljudstvom, zakaj le tako je mogoča eksistenčna odvisnost nomenklature od samooklicanega centra moči.
Ena izmed teh motečih skupnih zadev je tudi zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Očitna je želja po čim večji razkosanosti slovenskega prostora z državnimi mejami. Unitaristične zahteve dokaj neprikrito merijo na odpravo prav tistih atributov slovenske biti, po katerih vsaj potencialno pridobivamo lastnost nacije, a to so etnično homogen teritorij ter hotenje po avtonomnem, suverenem urejanju zadev, ki jih čutimo kot izključno lastne in neodtujljive. Skoraj ne bi smelo biti dvoma o tem, da je končni namen teh tendenc (Endlosung) — drugače ko pri čisto genocidnih načrtih v fašistični eri
— odvzeti Slovencem dejanske, naravne lastnosti naroda in jih tudi v Jugoslaviji degradirati na manjšinski status. Prvi in odločilni korak k temu pa je gospodarski zlom Slovenije.
Slovenska politika se v zadnjem času s precej polovičnim uspehom zoperstavlja tem pO' skusom. Polovičarstvo je treba pripisovati temu, da prihaja do institucionalnega političnega odpora bolj na pritisk javnega mnenja, oziroma splošnega razpoloženja v slovenskem narodu, kakor pa iz avtonomnega prepričanja struktur in občutka prvinske zaveze. Toda pri tem se je vsaj vzpostavila neka eksistenčna soodvisnost, saj v območjm kateremu pripadamo, še zlasti v balkanskem, vladajo zakoni-po katerih se sodba izreka P°' čez, brez prevelike izbire. Čeje v tem območju sojeno nekemu sloju, je sojeno tudi etniji iu seveda tudi narobe. Ta zakon ne pozna poti nazaj.
Tako vsaj lahko rečemo, ua se je, če drugega ne, priče*0 nekaj oddaljevanja od tisteg3 posebnega razmerja slovenske politike do političnega središč3 Jugoslavije. Ta posebnost-pravzaprav perverznost, je v tem, da se vsa slovenska P0**' tična predstavništva, začenši s Korošcem, čutijo kriva za sl0-vensko gospodarsko in kultuf' no izjemnost in splošno višje razvitost. Ta predstavništva s° se (in sc še) prav perverzno-ravno zaradi komparativni*1 prednosti, zaradi odlik slove0' skega prostora čutijo v sred*' šču države skrajno nelagod00 in so zategadelj, obsedena 0 želje, da bi na vsak način ju?0 slovansko priličila, priprav*je na vsako uro zatajiti svojo P° sebnost in se ponižati na mžl raven.
(Nadaljevanje prihodni torek)
Ameriška Domovina je Vaš list!
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepe00 drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALAL HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnic0' telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizij0' mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po ze ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostelj03 soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago ha konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska reSt^ j racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTe bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodoš i pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:	(
DOBRODOSl*-
PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63	,
461154
34 170 Gorizia-Gorica, Ital); Tel.: 0481-82166; Telex -
(Konec)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB Resident: Louis Jartz lst Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff iJ*fC'"Treas" Steve Shlmlts, ’“OSO Lake Shore Blvd., Apt. 107, EuClid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič editing Comm.: Frank Bittenc, Ann Wstoff
Planning Comm.: Alice Bozic, ^n Kristoff, Frank Bittenc, Steve PP'mits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia ^°ll. Ann Kristoff, Helen Vukčevič Ped. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-n?1*8. Prank Greg; Frank Bittenc; a|ternate: Cecelia Wolf Plell Reps.: Frank Slejko, Louis Hebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice 02'c, Tony Silc, Tony Sturm _^ad Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel.
Vice-Pres.: Mary Zivny ,, ®c-'Treas.: Josephine Rezin, Rockside Rd., Maple Hts., UH 44137, Tel. 662-9064 8C- Secy.: Donna Stubljer n ud'tord: Louis Champa, Frank r an<-lc. John Perc Monthly meetings are held the dhh Wednesday of each month, . P oi., alternating at the Slove-50a-n Natl- Homes on E. 80 St. and Hanley Ave., Maple Hts. ^•»erican Slovene Pensioners Club °f Barberton, Ohio
J®sident: Vincent Lauter SeC6 Pres';	Yankovich
24(.C^reas.:	Jennie B. Nagel
' 24th St., N.W., Barberton 44203 — Telephone: 1-216 45-6227 or 825-2267.
^ec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel
dgela Misich, Mary Kovacic pUbstitute: Josephine Plainer An8d' Reps.: Theresa Cekada Phi^e'a Ptaoces Smrdel, Jose na.ne Pla1ner, Jennie B. Nagel; alter 7® Mary Kovacic
the e6,'n^s every first Thursday ol Cen|r'°nttl at 1 P-m- in the Sloven« ton q^.70'14th St., N.W., Barber
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603)
- ' Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors.1 ' Mary Turk, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick
Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice-President: Edith Zele 2nd Vice-Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
^gressive Slovene '^°nien of America
P SUPREME board 1st vfent' Florence Unetich
. 2r>d Vi
ce-Pres.: Joyce Plemel
ce-Pres.: Josephine Tom-
Pln. Se,
Cor- ~8C': Emi|y s,arman
Žak c0rs' Jennie Zaman - ' Franc
'~bar' Wi|hia Tibjash
p, -0C-: Millie Bradač
Corr o60" Emily s,arma -Tr ' Hildegarde Kazen
Vida
•Welfan
''lSa p —e: Cecelia Wolf, Vm,- °2ar' Rose Gorman, Helen Hi<s(V'C' *'arolir,e Lokar.
Ert|t°rian: Joanna Jadrich ,0r: Agnes Elish
P'esiH C,RCI Vice P^t: France S6c Pres-: Sophi Rec Ireas': Vida • A 'Sec'v.:Wiln
SePhine°TS: Julian
6«uca>!ic'
;obthtinos8:
v,*™
GLASBENA matica President: Joseph Penko 1st Vice Pres.: John Vatovec 2nd Vice Pres.: Don Mausser Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246
Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik. Matthew Dolenc, Carolyn Sudan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
PLANINA SINGING SOCIETY , President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth St ow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531 8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH

*
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY'S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kum se
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debpie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.; Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1 st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. ,
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko
Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AM) HUNTING CLUB
Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik blagajnik: Renato Cromaz ‘Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President:	Frank	J. Lausche
President: •	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann	M. Opeka
Secretary:	Francine	M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar •
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o Francine M. Snyder, 6120 Glass Ave., Cleveland, OH 44103.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 441 10, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach
Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vrSijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoutihby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec
Nadzorni odbor:	Jože Dovjak,
Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 441 19, tel. 531-6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Roc. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 1 1. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Male Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm
Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od .. Jop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič
Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, BiH Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
Antoinette Hollis
V	nedeljo, 18. oktobra, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 63 let stara Antoinette Hollis s Prosser Ave., rojena v Clevelandu, vdova po I. 1968 umrlem možu Raymondu, mati Marilyn Wilson, Ray-monda in Gertrude Nieder, 8-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Josephine Skul-ly, Faye Scheel, Rose Balishin ter že pok. Gertrude, Jennie Yamnik, Johna, Josepha in Martina. Pogreb bo iz Želeto-vega zavoda na 6502 St. Clair Ave jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Jacob Cucanich
V	nedeljo, 18. oktobra, je v Euclid General bolnišnici umrl 91 let stari Jacob Cucanich iz Euclida, rojen v vasi Klana, od koder je prišel v Minnesota 1. 1921, v Cleveland pa 1923, mož Annie, roj. Medevich, oče Stanleya (Fla.) in Violet Heiden, 3-krat stari oče, 5-krat prastari oče, vsi bratje in sestre v Jug. so že pok., veteran 2. svetovne vojne, zaposlen nekaj let pri Park Drop Forge, nato lastoval in vodil gostilno Jack’s Cafe. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, pop. ob 1.30 na pokopališče Acacia. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od7. do 9.
Frances L. Urankar
V nedeljo, 18. oktobra, je v negovališču v Port Charlotte, Fla., umrla 82 let stara Frances L. Urankar, rojena Lausche v Clevelandu, od 1. 1958 živeča v Port Charlotteu, mati Sally Jones (Charlotte Harbor, Fla.), Ruthanne Hall (Lake City, Colo.) in Ramone DiRusso (Cleveland, O.), 8-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra sen. Franka J.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST HARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan , Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
Lauscheta in Josephine Welf Pogreb bo danes v Port Charlotteu.
Ella Zabukovec
V nedeljo, 18. okt., je umrla 76 let stara Ella Zabukovec, vdova po pok. možu Stanley-ju, mati Rosemarie Blasco, Nancy Srebernak, Josepha, Richarda, Stanleyja ml. 'n Constance, 11-krat stara mati, sestra Nicholasa Badinovaca ter že pok. Anne in Johna Badinovaca. Pogreb bo jutri, v sredo, v cerkev sv. Pija X v Bed ford u, O., dop. ob 1O.30-Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 3. do 5. in zv. od 7. do 9. v pogrebnem zavodu na Johnson-Romito, 521 Broa way, Bedford, O.
MALI OGLASI
Euclid Bungalow For Sale
SVz bdrm. Screened enclose
porch. 2 car garage. Lovvuh lities. Sacrifice — 4®5 731-1486	I78'791
FOR SALE
Euclid, 4 bdrm one ownef
home. 2 blocks from
all
Robert Church. Walk to shopping. 5 rooms dn. an up, plus Ige rm w/fireplace' Owner broker. 731-3322.
(77-781
FOR SALE

6 pc. dining set, 3 pc. ^ set, 36 inch gas stove.
486-3246 after 6 p.m. , (77-801
General Office Accounting Full-time. Bookkeeping. ^ ing, filing, 10-key add'h machine. Must speak Slove nian or Croatian. 881-5158-
Hiše barvamo zunaj in zrV traj. Tapeciramo. (We ^ paper). Popravljamo in de mo nove kuhinje in kopaln' ter tudi druga zidarska mizarska dela.	^
Lastnik TONY KRISTAV* Pokličite 423-4444	()(|
Dental Assistant Necde ^ days a week. AbilW jak Slovene or ^r°a ry. derred, but not neceS^44,
• interview, call 43l"<’ ^
V NAJEM
4 sobe, spodaj. E. 66 SL
čite 481-2341.
FOR SALE pd Kirtland — on Billinfl® ja| 48.42 acres. Re*d o00' development —	'
216-228-l743(75.78l
mplete Works °f ^AN CANKAR
jetors’ item. ; ffef orne by. Best g $150. Write to. cj. dway, New ^°r/2i2) 10012 or call <