LETO Lil, št. 39 PTUJ, 30. SEPTEMBER 1999 CENA 130 tolarjev
fA TEMN /TA TEDEN
Boljše od napovedi
čeprav so temperature zadnje dni bolj spominjale na poletje, so
jutranje in večerne meglice, tu in tam vonj po vretju mošta in po
pečenih kostanjih že znanilci jeseni. Spravilo pridelka je za kme-
tovalce obračun celoletnega dela, pregovorno vezan na setev: Ka-
kor si sejal, tako boš žel. Da je bila setev pšenice zaradi vremens-
kih razmer slaba, se je pokazalo v polovični žetvi. Spomladanska
setev je bila uspešnejša, september in oktober bosta tako najboga-
tejša letošnja meseca. Kljub vremenskim ujmam in številnim bo-
leznim, ki so na posameznih območjih bistveno zmanjšale ali
povsem uničile letino, kljub mrku in številnim neprijaznim napo-
vedim se z jesenjo končuje še eno povprečno in dokaj bogato kme-
tijsko leto. Na nekaterih področjih celo rekordno: sladkorne pese bo
menda več kot kdajkoli doslej. Zdravega krompirja za ozimnico je
dovolj, koruzi je poletna vlaga pomagala do obilice zrnja, sadno
drevje se šibi pod težo jabolk in hrušk in prve trgatve napovedujejo
količinsko skromnejši, vendar kakovostno znova odličen vinski let-
nik.
Gospodarstvo je preživelo prvi udarec davka na dodano vrednost
in cene so zaenkrat ostale mirnejše od pričakovanja. Analitiki gos-
podarskega dogajanja pri nas in v svetu navajajo obetavne podat-
ke, in če se v preostalih mesecih ne bo zgodilo kaj nepričakovane-
ga, bo gospodarsko leto 1999 preseglo ne preveč prijazne napovedi.
Na srečo politične žetve to jesen ne bo, saj bi bila v sedanjih raz-
merah zagotovo slaba. Politiki se nikakor ne morejo dogovoriti, na
kak način bodo v prihodnje pobirali sadove svojega dela. Tudi vo-
livci ne vemo, kako bomo voditelje nagrajevali ali kaznovali za
I obljube, dejanja in napake. Za to, da še vedno ni»iamo jasne po-
kojninske politike, da so nerešena lastninska razmerja, nedo-
končana denacionalizacija, neurejeni mejni odnosi s sosedi, za šte-
vilne afere ...
Politična žetev bo res šele neslednjo jesen, toda za njen uspeh bi
bilo potrebno že kaj posejati. ^
Za začetek ustrezno volilno	OV-vsj el" °
zakonodajo.	(J
PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU TURISTIČNIH VODNIKOV
Pogrevanie starih problemov
Ob svetovnem dnevu turizma je ptujski župan Miroslav
Luci pripravil sprejem za nekatere turistične delavce
mestne občine Ptuj. Ker je bil sprejem sklican na hitro,
vseh ni bilo. Kljub temu je pomembno, da je do srečanja
prišlo, ker se turistični delavci Ptuja oziroma mestne
občine Ptuj srečujejo redko, zgolj na okroglih mizah, pa
še te so zelo redke. Zahvalil se jim je za njihov prispevek
pri razvoju ptujskega turizma, nakar se je sprejem prele-
vil v pogrevanje že znanih problemov ptujskega turizma
(neorganiziranosti, nesposobnosti trženja in skupnega
sodelovanja), ki jih vsi bolj ali manj poznamo in nanje
opozarjamo ob vsaki priložnosti, pa se zadnjih nekaj let
ne premakne z mrtve točke. Edina svetla točka ptujskega
turizma zadnjih let je naložba v igrišče za golf.
Udeleženci sprejema so si bili
edini, da se bodo razmere v
ptujskem turizmu pričele iz-
boljševati šele, ko bo prišlo do
naložbenega ciklusa v ptujskih
Termah, kar naj bi se zgodilo v
nekaj letih. Kratkoročno pa bi
morali več narediti pri izlet-
niškem turizmu, kjer bi večji
izplen lahko dosegli že z brez
omembe vrednimi vlaganji.
Ptujski turistični proizvod, ko-
likor ga je v tem trenutku, je v
Sloveniji bolj ali manj nepre-
poznaven (v letih 1992 in 1993
je kazalo drugače). Premik v
razvoju turizma na Ptuju je
mogoče narediti tudi že s tem,
da bo čim prej prišlo do ustano-
vitve lokalne turistične organi-
zacije. Precej več kot GIZ pri
tem čaka občino, ki se mora
potruditi, da na dnevni red
mestnega sveta pride tudi stra-
tegija razvoja turizma, ki je bila
kmalu po okrogli mizi do-
polnjena. Čim prej pa je
potrebno tudi pričeti resne po-
govore z vodstvom Kmetijskega
kombinata, saj je nujno, da pri-
de do naložbenega ciklusa v
Termah. Sicer bo potrebno raz-
mišljati o drugih načinih
spodbujanja razvoja turistične
infrastrtukture, ki je v tem tre-
nutku glavna cokla razvoja
ptujskega turizma. Če bi v te po-
govore uspeli vključiti oziroma
vzpodbuditi zanimanje še pri
uspešnih ptujskih gospo-
darstvenikih, ki podobno raz-
mišljajo, bi se rezultati morali
pokazati. Po recept lahko gremo
v bližnje Zreče, kjer turistične
načrte uspešno uresničujejo ne-
kateri stari Ptujčani.
Dokler pa hotela v takšni ali
drugačni obliki ne bo, bomo še
naprej pošiljali turiste na pre-
nočevanje drugam. In govorili o
30 in še več izgubljenih pri-
ložnostih za organizacijo stro-
kovnih in drugih srečanj tudi v
mednarodnem merilu. To pa je
najmanj tri tisoč ljudi, ki bi
temii okolju dali več prenočitev
oziroma izboljšali zdajšnji skro-
men turistični izplen. Turis-
tično prenovo pa bo potrebno
pričeti kar pri kadrih.
MG
Turistični delavci pri ptujskem županu.
Foto: Črtomir Goznik
2
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
TEQENSKI I^OMENTAR IZ lURIKE - BORZNOPOSRED-
NISKE HISE
Vzpon PID'Ov
Pretekli teden nam je zopet postregel z zanimi-
vostmi trg pooblaščenih investicijskih družb. Na-
kupni val je zajel predvsem pide, ki med svojim
premoženjem nimajo neizkoriščenih certifikatov.
Vrednost njihovih delnic je rastja iz dneva v dan,
vrhunec tedrta pa so doživele prav v petek. Indeks
pooblaščenih investicijskih družb je v tednu dni po-
skočil za 4.1 odstoka, njegova vrednost pa je krep-
ko presegla 1400 indeksnih točk.
Prav tako kot tečaji delnic pidov so vihrali tudi
posli. Pri Nacionalni družbi je v petek zamenjalo
lastnika več kot 8 milijonov delnic, kar je po vred-
nostni plati ustrezalo 737 milijonom tolarjev. Največ
je k rasti pixa pretekli teden prispevala Pomurska
investicijska družba I, ki se je s svojo vrednostjo
močno približala Triglavu. 12-odstotna rast je po-
nesla tečaj delnice na 89,32 tolarja. Pol rasti 'po-
murca' so zabeležile Nacionalna finančna družba I,
ki je pristala pri 88,27 tolarja, Zlata moneta I, katere
vrednost se je v petek ustavila pri 70,82 tolarja, in
Zvon I, katerega vrednost znaša 71.16 tolarja. Ne-
koliko manj zadovoljni so ostati delničarji Triglava
steber I, saj se je njegova vrednost povečala za 3
odstotke na 90,6 tolarja. Ostale pooblaščene in-
vesticijske družbe niso bile tako zanimive, čeprav
so nekateri prav tako pridobili nekaj odstotkov.
Med njimi sta precej pridobila Arkada 1, katere
vrednost je porasla za 8 odstotkov, in Kmečki
sklad, za katerega so kupci plačevali 4,5 odstotka
več kot prejšnji petek. Negativno pa je presenetila
delnica Certiusa I, saj se je njen tečaj v tedni dni
znižal kar za 13 odstotkov.
Pozornost borznih vlagateljev se je pretekli teden
preselila na segment pidov, kar se je odrazilo na
delnicah podjetij. Slovenski borzni indeks se je
znižal 0,6 odstotka. Občutljiv dan je bil predvsem
petek, ko je večina delnic v kotacijah A in B izgubila
na svojih vrednostih. Luka Koper je utrpela kar pre-
cejšen padec, saj se je njena vrednost znižala za
3,2 odstotka. Še nedolgo se je vrednost njene del-
nice gibala okoli 3400 tolarjev, ob koncu pretekle-
ga tedna pa so se posli sklepali že pod 3300 tolar-
jev. K padcu indeksa je močno prispevala tudi del-
nica Leka. Njena vrednost je zdrsnila za 2,2 odsto-
ka na 39.063 tolarjev, delnico se je dalo kupiti tudi
že nekoliko nižje. Lek je za seboj potegnil tudi svo-
jega konkurenta. Delnica Krke je izgubila na svoji
vrednosti 0,8 odstotka, tečaji poslov pa so se v pe-
tek vrteli že nekaj tolarjev pod 28.000 tolarjev. Po-
dobno kot pri delnicah farmacevtov, sta se pod
svoje mejne vrednosti znižala tudi Mercator in BTC.
Po dolgem obdobju gibanja delnice prek 13.000
tolarjev so pretekli teden posli pri Mercatorju pote-
kali že 100 tolarjev pod to vrednostjo. Enako je del-
nica BTC, ki je bila nedolgo vredna že 15.000 tolar-
jev, padla pod 14.000. Nasproti trgu sta se izmed
najzanimivejših delnic gibali naftni podjetji. Delnica
Petrola se je okrepila za dober odstotek, vrednost
delnice pa se je nekoliko bolj približala 27.000 to-
larjem. Ob nizkem prometu seje dvignila tudi delni-
ca Istranbenza. Kupci so za eno delnico ponujali
3000 tolarjev, enotni tečaj pa je teden končal 2 to-
larja nižje.
Zanimanje vlagateljev se je preusmerilo na trg
pooblaščenih investicijskih družb. Do kakšnih
tečajev se lahko dvignejo delnice, je težko predvi-
deti. Trenutni tečaji se še vedno gibljejo krepko
pod svojimi knjigovodskimi vrednostmi in se bodo
v prihodnje, če se bodo skladi resnično preobliko-
vali v vzajemne sklade, gibali proti njimi.
Maf/ai Bernik, lIMka BPH
PTUJ / EMONA MERKUR V ISKANJU NOVIH PROGRAMOV
širitev pom,dlw tehnimega Uogo
Ptujska Emona Merkur, ki je organizirana kot delniška
družba, ima po najnovejšiti podatkih 140 zaposlenih, trgovine
pa v Ptuju in Mariboru, kjer prodajajo tekstil, tehnično blago,
pohištvo in živila; delovno zaščitno opremo pa prodajajo na
veliko.
Kot je povedal direktor Mar-
jan Ostroško, so se v zadnjem
času največ ukvarjali s pre-
strukturiranjem in reorganiza-
cijo oziroma širitvami nekate-
rih programov, zlasti še na po-
dročju tehničnega blaga, in
uvajanju novih blagovnih
znamk na področju tekstila.
Tako so v Volanu uredili pro-
dajalno Big Bang z izbrano po-
nudbo akustike in glasbe,
zgoščenk in kaset. Trenutno
imajo okrog 3200 naslovov. Že
od odprtja 13. septembra imajo
veliko kupcev, zlasti še med
mladimi. Svečano jo bodo
odprli te dni, ko bo svojo novo
stvaritev predstavil Adi Smo-
lar.
Z novo ponudbo so startali
tudi v prodajalni Moda Amica
v Murkovi ulici, kjer so se
založili z izdelki tekstila iz Pro-
senjakovcev. Namenjena je
predvsem tistim, ki iščejo
oblačila za prosti čas. V Emoni
Merkurju pa v zadnjem času ve-
liko pozornost posvečajo tudi
povezovanju v poslovno-
tehničnem pogledu, ki se
odraža na založenosti in tudi
pri cenah. V tem obdobju je
prišlo tudi do spremenjene last-
niške strukture (skladov in pi-
dov ni več), delavci so lastniki
le še v 15 odstotkih. Opravili so
tudi nekaj naložb v delnice ne-
katerih firm. Tudi v bodoče bo
njihova pozornost usmerjena v
iskanje tržnih niš in specializa-
cijo posameznih blagovnih sku-
pin. Izboljšali bodo ponudbo
samopostrežne trgovine Bratje
Reš, v mariborskem delu se
bodo močneje povezali z Ero iz
Velenja. V ognju pa imajo še
nekaj projektov v starem mest-
nem jedru, ki bodo še letos zag-
ledali luč sveta. Pomembno
bodo vplivali na ponudbo in
urejenost enega glavnih ptuj-
skih trgov.
MG
V ptujskem Big Bangu Emone - Merkurja v prodajalni Volan
je živahno od prvega dne.	Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
Igrafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
•a 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
•a (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.890 tolarjev, za tujino
13.780 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
vmw. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik!S)radio-tednik. si
tednik (S)amis.net
ORMOŽ / ODSLEJ TUDI "MARTINSKE" IN PETEJAN CICIBAN
ČeW|f Planike ponovno v Ormožu
Zakonca Berger iz Ptuja sta v sredo, 15. septembra, v Ormožu
na Kerenčičevem trgu 8 odprla trgovino s čevlji Tamara. V
lepo urejeni prodajalni s 115 kvadradnimi metri površine in
pestro ponudbo obutve so dobili zaposlitev trije mladi proda-
jalci z ormoškega konca. 20-odstotni otvoritveni popust je pri-
vabil številne kupce, pa tudi tiste "gledalce", ki jih je zanima-
lo, kakšna je odznotraj nova ormoška trgovina s čevlji.
Sonja in Vlado Berger sta se
odločila, da odpreta prodajalno,
ker se jima je ponudila priložnost
za najem lokala^na poslovno zani-
mivi lokaciji. Že nekaj časa sta
namreč opažala, da prihajajo v
prodajalno Tamara na Ptuju tudi
številni kupci iz Ormoža in okoli-
ce. Ko sta torej pravilno ugotovi-
la, da je ponudba zaželene vrste
obutve v Ormožu pomanjkljiva,
sta čakala samo še na ustrezen
prostor za trgovino.
Ponovno sta v Ormož pripeljala
pri mnogih priljubljeno blagovno
znamko čevljev Planika. Mladi
najraje posegajo po čevljih blagov-
ne znamke E^. Martens, za
najmlajše pa ponujajo kvalitetno
otroško obutev Petejan Ciciban.
Kupcem je torej na razpolago
široka ponudba modne moške in
ženske, mladinske in otroške
obutve.
Ormoška prodajalna je tretja
Bergerjeva Tamara; 23. avgusta
sta namreč odprla v Murkovi ulici
na Ptuju svojo drugo prodajalno
Tamara. V osmih letih poslovanja
se je družinsko podjetje, ki je
pričelo s prodajo čevljev v majhni,
komaj 20 kvadratnih metrov veli-
ki prodajalni, razširilo na 240 kva-
dratnih metrov prodajne
površine, zaposlenih pa imajo de-
vet prodajalcev.
Foto in tekst:
Majda FridI
LEVO: Zakonca Berger ob otvoritvi prodajalne v Ormožu; DESNO: V avgustu odprta pro-
dajalna Tamara na Ptuju
PTUJ / NOVI GOSTINSKI LOKAL
Lokal za leto 2000
Znani gostinec Ziber Sait je edini ptujski gostinec, ki ima na
razdalji več kot 50 metrov dva lokala. Na Minoritskem trgu 3
v Ptuju je 30. julija 1997 odprl okrepčevalnico Rimljan s po-
nudbo jedi z žara in picami, sredi septembra letos pa v novem
objektu pošte v Vodnikovi 2 lokal s pomenljivim naslovom
Kava bar 2000. Z njim je tudi proslavil 19-letnico dela v obrti.
Ziber Sait z natakarico Lidijo Zelenik, ki je svečano odprla
novi lokal.	Foto: Črtomir Goznik
Ponudba lokala temelji na dobri
kavi, specialiteta je kava 2000, in
različnih pijačah. V lokalu prevla-
duje modra barva kot simbol
miru; Ziber si želi, da bi bilo leto
2000 leto miru, prav tako prvo in
vsa naslednja leta tretjega tisočlet-
ja. Ponosen je, da je okoli 90 od-
stotkov vsega dela v novem lokalu
opravil sam. Želi si le, da bi oba
lokala dobro poslovala, da bi daja-
la kruh vsem, ki ju zaposlujeta.
Kava bar 2000 je odprt vsak dan,
ob četrtkih, petkih in sobotah
celo do tretje ure zjutraj.
Ziber Sait je že v mislih na leto
2000, pripravil bo veliko silv^tro-
vanje na ulici pod šotorom. Če bo
le mogoče, bi rad uresničil še eno
svojo željo: odprl lokal, ki bi za-
dovoljil potrebe srednje generaci-
je. Prepričan je, da Ptuj potrebuje
kakovostno gostinsko ponudbo in
da bi tudi mesto moralo na tem
področju narediti več.
MG
Od tod...
SV. ANDRAŽ m
Vodovod, cesfe, jarki
V občini Sv. Andraž, v vaseh Vitomarci
in Drbetinci, nadaljujejo gradnjo vodovo-
da. Sredstva za napeljavo primarnega
voda so pridobili iz samoprispevka
občanov, občinskega proračuna, 4 mili-
jone tolarjev od ministrstva za ekonom-
ske odnose in razvoj kot demografsko
ogrožen kraj, dodatnih 5,5 milijona tolar-
jev pa tufli iz eko sklada. Nujna naložba
v teh slovenjegoriških krajih je ocenjena
na 31 milijonov tolarjev. Kot nam je pove-
dal tajnik občine Sv. Andraž Jožef Kocu-
van, so pretekli mesec končali asfaltiran-
je ceste skozi naselje Mala Gibina v
dolžini 900 metrov. Še letos pa načrtuje-
jo ureditev obcestnih jarkov in gramozi-
ranje trenutno neprevozne ceste v nasel-
ju Novinci.
AK
TRNOVSKA VAS m
Ureditev Bišeikega potoka
V občini Trnovska vas so septembra
končali asfaltiranje cest v Sovjaku in
Škrinjarjih v izmeri 2600 metrov. Posodo-
bitev je občino stala okoli 29 milijonov to-
larjev. V teh dneh pa so že pričeli urejati
Bišečki potoki v Bišu, poteka pa tudi
gradnja čistilne naprave v Trnovski vasi.
Izvajalec del je Gradbeno podjetje Gra-
diš gradnje Ptuj.
AK
KOG m 6. seja sveta KS
Tudi zadnja seja KS Kog je tako kot vse
druge potekala živahno. V sredo, 22.
septembra, so člani sveta obravnavali
vedno aktualno komunalno problemati-
ko. Tokrat so se zaradi neurejenih last-
ninskih odnosov dogovarjali o asfaltiran-
ju ceste, ki pelje v Pesovček. V prejšnjem
tednu so uredili drugi del ceste v Gomili.
Letošnji zastavljeni plan tx) realiziran.
Obravnavali pa so tudi predlog statuta.
Pogovarjali so se predvsem o tistih
točkah, ki se nanašajo na delovanje kra-
jevnih skupnosti. Mnenje svetnikov je
bilo, da naj bi bila finančna sredstva, s
katerimi lahko samostojno razpolagajo
KS, navedena v procentih in ne v znesku,
kot je bilo to do sedaj. Pogovarjali so se
tudi o predlogu spremembe prostorske-
ga plana v KS. V začetku oktobra bo jav-
na razprava, na katero bodo vabljeni vsi
krajani.
mf
SREDIŠČE OB DRAVI m
Izlet preseneienja
Turistično društvo Središče ob Dravi,
ki se je pred kratkim preselilo v novo ure-
jene prostore stare občinske zgradbe, je
v zahvalo za pomoč pri izvedbi progr^'
mov povabilo v nedeljo, 10. oktobra, na
izlet presenečenja vse tiste, ki so z njin^'
sodelovali ter jim pomagali.
irif
... in tam
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
3
ponocjmo, KOMCMnmMm
OB MEDNARODNEM iETU STAREJŠIH
Današnjo sejo Območnega sveta Zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije - OE Maribor, ki se bo pričela ob 13., bodo pos-
vetili mednarodnemu letu starejših. Med aktualnimi informacijami pa
bodo obravnavali predpisovanje zdravil in gibanje odsotnosti z dela
v prvem polletju letos ter ustanavljanje vzajemne družbe. V prvem
polletju letos je bilo v Sloveniji vključno s samoplačniškimi recepti
predpisanih 6.460.483 receptov - za odstotek več kot v lanskem
enakem obdobju. Povprečna vrednost recepta je bila 3403 tolarjev.
Število izgubljenih delovnih dni pa je bilo v letošnjem prvem polletju
za štiri odstotke manjše kot lansko leto.
O VEČNAMENSKEM iZKORISČANJU AKUMUlACiJ
V kabinetu ministra zo okolje in prostor so se v torek pogovarjali o
večnamenskem, zlasti pa turistično-gospodarskem izkoriščanju
akumulacijskih jezer Slovenije. Pogovora so se udeležili predstavniki
dravskih, savskih in soških elektrarn ter turističnih društev, sodelovali
pa so tudi nekateri župani. V bistvu je šlo za nadaljevanje pogovora,
ki so ga začeli na prvem srečanju slovenskih elektrarn na Mostu na
Soči 2. julija letos.
O NACIONAlNi TURISTIČNI ORGANiZACiJi
V komisiji za malo gospodarstvo in turizem državnega sveta so se
v torek pogovarjali o stališčih Turistične zveze Slovenije o nacio-
nalni turistični organizaciji in zaokroženih turističnih območjih ter o
pomenu koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo za
razvoj in pospeševanje turizma v Sloveniji. V TZ Sloveniji poudarjajo,
da je potrebno nacionalno turistično organizacijo organizirati v roku,
ki ga določa zakon o pospeševanju turizma. Ni sprejemljivo, da bi
predolgo razpravljali o organiziranosti turizma na državni ravni, pri
tem pa zanemarjali razvojna in druga vsebinska vprašanja turizma.
Nacionalna turistična organizacija mora biti organizirana tako, da
bo prispevala k pospeševanju razvoja turizma, k dvigu strokovnosti v
turizmu, zlasti na državni ravni, ter zagotavljala koordinacijo delo-
vanja državnih organov in ustanov turizma.
JUTRI NA KTV GORIŠNICA
Ekipa kabelske televizije Gorišnica je v septembru obiskala številne
prireditve in srečanja po vse občini, za ta konec tedna pa je nared
nova kronika aktualnih dogodkov. Na sporedu bo jutri, 1. oktobra,
ob 20. uri, ponovitev pa bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 15. uri. V kro-
niki bo tokrat zapis z osrednje prireditve ob 100-letnici KPD Frančka
Kozela Cirkulane, pripravili pregled novih pridobitev na področju ko-
munalne infrastrukture in posnetek s slovesnosti ob predaji zadnjega
vodovoda v občini, kjer se je slovesnosti udeležil tudi minister dr. Pav-
le Gantar. Pripravili so poročilo s seje odbora za gospodarstvo, pris-
pevek s področja kmetijstva, tradicionalnega tekmovanja ribiških
družin Dornava in Gorišnica, obiskali najstarejšega občana Martina
Debeljaka ob njegovem 98. rojstnem dnevu, predstavili pa bodo tudi
rezultate v gasilski ligi, športne rezultate in na koncu nasvet policije.
(TM)
NA PTUJSKI TV
Na programu je informativna oddaja z več prispevki o aktualnem
dogajanju na širšem območju Ptuja. Perutnina Ptuj je prejela cer-
tifikat kakovosti ISO 9001, ptujski obrtniki, člani Območne obrtne
zbornice Ptuj, so se odlično predstavili na 32. mednarodnem
obrtnem sejmu v Gelju, v centru Domino so odprli razstavo o Janezu
Puhu, v Mestni hiši so odprli razstavo slik Štefana Horvata, ptujski pa-
dalci so bili uspešni na tekmovanju za evropski pokal, v župnijski cer-
kvi sv. Jurija so obnovili Laibov oltar, z novim priznanjem se je okitil
ptujski most za pešce in kolesarje, zgodilo pa se je še marsikaj dru-
gega, kar bo obogatilo tokratno oddaja televizije Ptuj.
Pripravila: MG
mVORI SE ...
... DA je edina letošnja svetla
ptujskega turizma 18
'hkn]ic. Tistih na golf igrišču
^omreč.
"•DA to vse bolj spoznava tudi
^nni župan, ki v začetku
^^knjic ni preveč cenil. Morda še
"oedel, da je tudi njegov stran-
^Tski šef navdušen nad luknjica-
v travi.
••• DA je nasprotovanje ptujski
'^^voznici staro že vsaj dve
^^^očletji. Že Rimljani so namreč
^ Solega protesta gradili na mestu
"(ioče obvoznice. Nič čudnega, če
^^^taro modrost upoštevajo tudi
prebivalci.
lahko tudi nekaj
Ptujčanov in okoličanov razglasi-
li za blažene, saj živijo od
čudežev: niso v službi, nič vidne-
ga ne delajo, pa so tako bogati.
... DA bi bil za varnost mladih
življenj potreben ležeči policaj
pred ptujskim šolskim centrom.
Pa mesto okleva med varnostjo in
kolesarsko dirko, ki bi jo policaj
ogrozil.
... DA so bili Angleži navdušeni
nad novim ptujskim mostom.
Morda bi jim lahko prodali
kakšno parcelo pod njim.
VIDI SE ...
... DA sta se direktorja Lekarne
in Bolnišnice prešerno smejala,
direktor zdravstvene zavarovalni-
ce pa se je modro držal in si (mor-
da) mislil: "Kdor se zadnji smeje
PTUJ / PROGRAM 40. KURENTOVANJA ZE PRIPRAVLJEN
Ptuj zgled tudi xa Evropo
Ob svetovnem dnevu turizma 27. septembru je GIZ Poetovio
vivat Ptuj pripravil tiskovno konferenco, na kateri so
predstavili okvirni program 40. ptujskega kurentovanja in
srečanja kurentu podobnih likov kot njegov sestavni del, ki
je priznan tudi kot projekt evropskega združenja karnevals-
kih mest in je dobil podporo že na letošnjem kongresu
FECC v Dubrovniku.
Priprave na jubilejno prireditev
potekajo že od poletja, programska
zloženka prinaša že skoraj podroben
program prireditev 40. kurentovan-
ja, ki se bodo pričele že 18. februarja
s predstavitvijo knjige "Kurento-
vanje in karneval v Ptuju /zgodovi-
na in sedanjost v sliki in besedi", ki
jo piše Aleš Gačnik iz Bistre in je
dejansko rezultat 10-letnega razis-
kovalnega dela na tem področju. V
Ptuju bo v pustnem &su potekal
tudi mednarodni znanstveni simpo-
zij o kulturi mask in maskiranju na
Slovenskem in v zamejstvu, same
pustne prireditve, kot jih poznamo'
že iz prejšnjih let, pa se bodo pričele
26. februarja s tretjim srečanjem slo-
venskih pustnih likov in mask.
Mednarodni festival kurentu po-
dobnih likov Evrope bo 27. februar-
ja, od 26. februarja do 7. marca pa
bodo potekale pustne zabave v kar-
nevalski dvorani, na ulicah in trgih
starega mestnega jedra. Kot je pove-
dal v.d. direktorja GIZ Poetovio vi-
vat Branko Bmmen, bo kurento-
vanje 2000 prireditev, kot je še ni
bilo. Na njem pričakujejo tudi
predsednika države Milana Kučana.
Doslej so dobili že prijave kurentu
podobnih likov iz Madžarske, Bol-
garije, Hrvaške, poznajo pa jih tudi
na Sardiniji in v Švici.
Da je ptujsko kurentovanje in
srečanje kurentu podobnih likov
Evrope pomembno tudi za Ev-
ropsko združenje karnevalskih mest
FECC, je v soboto povedal tudi nje-
gov predsednik Henry van der
Kroon. Doslej je bil v našem mestu
že šestkrat, v njem se počuti kot
doma. Ptuj po njegovem prepriča-
nju uživa sloves dobrega organiza-
torja, po katerem bi se morali zgle-
dovati tudi drugi organizatorji tovr-
stnih prireditev, zato ga FECC po-
dpira. Prav tako je lahko vzor glede
financiranja. Trenutno ima FECC
članice že v 46 državah oziroma nje-
ni člani prihajajo iz več kot 350
mest.
Dr. Božidar Koželj, predsednik
Filatelističnega društva Ptuj, je so-
botno srečanje izkoristil za predsta-
vitev dosedanjih prizadevanj društ-
va pri ohranjanju pustnih likov sko-
zi znamke in aktivnosti ob kurento-
vanju 2000. V razmislek je društvo
vzelo tudi predlog o pripravi razsta-
ve znamk o maskah in karnevalih.
Filatelistu po svetu se dokaj pogosto
odločajo za izdajo tovrstnih znamk.
Predstavitve programa 40., jubile-
jnega kurentovanja sta se udeležila
tudi predstavnika Pustnega društva
iz Mozirja, Aleš Gačnik iz
znanstvenoraziskovalnega središča
Bistre pa je predstavil njen delež pri
jubilejni pustni prireditvi v Ptuju.
Gre za tri projekte - ob že medna-
rodni znanstveni konferenci o mas-
kah in maskiranju v Sloveniji in za-
mejstvu ter monografiji o 40-letni
tradiciji kurentovanja še za reprizo
večmedijskega dogodka in koncerta
skladatelja in multiinstrumentalista
Lada Jakše z naslovom Klic maske.
MG
PTUJ / SVET ZA PREVENTIVO IN
VZGOJO V CESTNEM PROMETU
šolsko leto smo
zoiell varno
Akcija za večjo varnost šolarjev ob pričetku šolskega leta je
bila tudi tokrat dobro izvedena, je bila ena glavnih ugotovitev
članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
mestne občine Ptuj na ponedeljkovi seji v pogovoru z ravna-
telji ptujskih osnovnih šol in šolskega centra ter komunalne
inšpekcije.
Poleg preventivnih akcij in aktivnosti ptujskih policistov so izpostavili
delo uniformiranih članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, saj so
tako eni kot drugi prvih 10 dni bdeli nad varnostjo šolarjev ob vseh promet-
nejših točkah, križiščih in prehodih za pešce. In zagotovo je rezultat tega, da
v tem času ni bilo na širšem ptujskem območju nobene prometne nesreče, v
kateri bi bil udeležen otrok oziroma šolar. V razpravi so sicer ugotovili nekaj
manjših pomanjkljivosti in jih bodo upoštevali pri pripravi akcije v pri-
hodnjem letu. Tako bo potrebno poskrbeti za varnejšo prečkanje Maribors-
ke ceste.
Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je povedala, da so se na
pričetek šolskega leta zelo dobro pripravili tudi s stališča varnosti učencev.
Tako so vse, še posebej pa prvošolčke seznanili z varnimi potmi v šolo in o
tem razdelili posebne brošurice, učitelji pa so posebej s prvošolčki vse vame
poti tudi prehodili. Tudi vsa talna signalizacija okrog šole je bila pravočasno
obnovljena, pogrešajo le velike opozorilne panoje s prometnovamostno te-
matiko, o njihovi postavitvi pa so se že dogovarjali.
Pomočnik ravnatelja OŠ Olge Meglič Boris Šegula je povedal, da je pri
njih akcija potekala po ustaljenih tirih, pred njihovo šolo pa so ob prehodu
za pešce prvi teden in pol dežurali tudi policisti in uniformirani pripadniki
ZŠAM. Tudi na OŠ Mladika je po besedah ravnateljice Sonje Purgaj akcija
za zagotovitev večje varnosti šolarjev potekala dobro in brez težav. Na novo
varstveno leto so se temeljito pripravili tudi v ptujskem vrtcu, je zatrdila
pomočnica ravnateljice vrtca Tinka Kostanjevec. Stara bolezen je sicer še
vedno parkiranje vozil na pločnikih, kar močno ovira varnost njihovih
malčkov. Ti se lahko vozil izogibajo le tako, da hodijo po cestah, ki so seveda
prometne, to pa pomeni dodatno nevarnost.
Z veliko skrbi so se na novo šolsko leto pripravljali tudi v Šolskem centru
Ptuj, kamor v letošnjem letu zahaja kar 3.300 dijakov. Kot je povedal direk-
tor Branko Kumer, je največja nevarnost za dijake in tudi za učitelje
Volkmerjeve cesta, ki je speljana tik ob stavbi centra. Ker je na tem odseku
ravna, jo nekateri vozniki zamenjujejo za hitrostni poligon. To je še posebej
nevarno ob odmorih, ko se učenci trumoma spustijo čez cesto do bližnjih
trgovinic in lokalov. Cviljenje gum je bilo slišati že večkrat, a na srečo se ni
pripetilo še nič hujšega. Čeprav so že naslovili vlogo za postavitev cestnih
"ležečih policajev", jim tega še niso odobrili, ker bojda za to še niso izgo-
tovljeni normativi. Sicer pa se močno zavzemajo za omejitev hitrosti vožnje
na tem odseku.
Varnostne razmere ob pričetku šolskega leta so zagotovo ugodne tudi zara-
di povečanih aktivnosti in preventivnih akcij ptujskih policistov v tem času.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger je z vesel-
jem ugotovil, da v tem času ni bilo nobene prometne nesreče z udeležbo
šolarjev ali otrok. Njihovi policisti so od 1. do 10 septembra v poostrenih
nadzorih ustavili 855 voznikov in pri tem ugotovili 270 kršitev cestnopro-
metnih predpisov. 22 kršiteljev je bilo kaznovanih takoj, 56 pa jih bo kazno-
val sodnik za prekrške. Posebno pozornost so posvečali hitrosti vožnje, po-
licijski radarji pa so bili postavljeni predvsem v bližini šol in vrtcev. V prvih
10 dneh pouka so ugotovili 117 prekoračitev hitrosti, med kontrolo vinje-
nosti pa je rekorder v jutranjih urah "napihal" kar 2,45 promile. Kljub pre-
ventivnim akcijam pa se policisti zavedajo, da je treba za večjo varnost v pro-
metu storiti še veliko več, predvsem pa opozarjati in znova opozarjati.
V nadaljevanju so se člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
dogovorili o aktivnostih ob tednu prometne varnosti; tokrat bo potekal od
4. do 10. oktobra in sovpada s tednom otrok. Poleg varnosti najmlajših se
bodo osredotočili na povečanje varnosti starejših udeležencev v prometu, ki
so prav tako pogosto žrtve prometnih nesreč, bo pa to tudi prispevek k
mednarodnemu letu starejših. Dogovorili so se tudi o poteku predavanj o
poznavanju cestnoprometnih predpisov, ki jih bodo v jesenskem času izva-
jali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov po vseh ptujskih osnovnih
'šolah, ter o akciji stopimo iz teme, ki in bodo namenili najbolj ogroženim v
prometu, pešcem in kolesarjem. V nadaljevanju so se dogovorili še o
programskih usmeritvah v letu 2000 ter o nekaterih pobudah za večjo var-
nost v prometu. Med drugim smo slišali, da je križišče pri lokalu Krona zelo
nevarno, predvsem pa velika ovira v prometu, saj morajo vozniki iz dor-
navske smeri skoraj vedno kršiti pravila, sicer jim ne uspe vključitev na
Potrčevo cesto. To bi lahko rešili s krožnim prometom, a kaj ko je za to
potreben denar. Veliko pripomb je tudi na divjanje kolesarjev, rolkarjev in
mopedistov po ptujskem parku in peš conah. Vendar je to že poglavje zase.
M. Ozmec
4
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
PTUJ / JUTRI POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO PTUJSKO GIMNAZIJO
Novim izzivom naproti
Na 130. praznik ptujske gimnazije (1. oktobra 1869 je namreč
pričela pouk) se bo končno le zgodilo tisto, kar so Ptujčani
pričakovali že dolgo: začetek gradnje novega gimnazijskega ob-
jekta, ki naj bi prve dijake sprejel že v šolskem letu 2000/2001.
Ob tej priložnosti bodo simbolično položili temeljni kamen za
novo šolo, ki jo bo gradil SCT Ljubljana. To bodo storili Alojz
Pluško, državni sekretar za srednje šole v ministrstvu za šolstvo
in šport, Mirolav Luci, ptujski župan, ter v imenu dijakov Katj^
Gonz, predsednica dijaške skupnosti na ptujski gimnaziji in
koordinatorica dijaških skupnosti Šolskega centra Ptuj.
Prireditev ob dnevu šole se bo
prvega oktobra pričela ob 15. uri z
dramsko-glasbeno prireditvijo
oziroma prikazom dejavnosti
ptujskih gimnazijcev, zatem bo o
pomeu dogodka za sedanje in
nove generacije mladih na
Ptujskem in širše govorila ravna-
teljica gimnazije Meta Puklavec,
govorila pa bosta tudi državni
sekretar Alojz Pluško in ptujski
župan Miroslav Luci.
V novem šolskem letu obiskuje
ptujsko gimnazijo 707 dijakov, od
tega jih je v prvem letniku 200, za
športni oddelek gimnazije pa se
jih je odločilo 23.
Ravnateljica Meta Puklavec je
pred jutrišnjim pomembnim do-
godkom povedala: "Prepričana
sem, da smo šola, ki izpolnjuje
pričakovanja, in da vzgajamo ro-
dove za naslednje tisočletje ter
kljub utesnjenim prostorskim raz-
meram dosegamo nadpovprečne
rezultate. To pa ne pomeni, da ne
vemo, kaj še želimo doseči. Naši
dijaki so uspešni, to je rezultat
skupnega dela dijakov, profesor-
jev in staršev. Skupaj iščemo
vsebine, ki jih še dodatno motivi-
rajo. Iz strokovnih ocen pa izhaja,
da v uspešnosti neke šole
predstavljajo primerne prostorske
razmere kar 30 odstotkov dela. V
izboljšanju materialnih pogojev
za delo se je kot dober pokazal raz-
vojni sklad, v katerega so sredstva
prispevali starši. Še večji razmah
pa lahko prinesejo izboljšani pros-
torski pogoji, ki pa jih bomo z
gradnjo nove ptujske gimnazije
tudi pridobili."
Pomočnica ravnateljice Melani
Centrih pa je dodala: "Zdi se mi.
da je to trenutek, ko je potrebno
za nekaj sekund postati, da se
poklonimo preteklosti, torej
vsem, ki so zaznamovali dosedanji
trenutek ptujske gimnazije, in da
v tem kratkem premoru ocenimo
svoje delo ter izkoristimo pri-
ložnost, da začrtamo svojo pri-
hodnost v novi stavbi. Želimo si,
da bi to bilo srečanje bivših, se-
danjih in bodočih generacij. Me-
nim, da smo v nekakšni prelomni-
ci, ko je premislek nujno potre-
ben, ker sicer lahko pride do stag-
nacije. Tega pa si nihče od nas ne
želi."
Jutrišnja položitev temeljnega
kamna za novo ptujsko gimnazijo
je priložnost za marsikoga, da se
spozna z delom tega ptujskega
izobraževalnega kolektiva, ki niti
ni tako majhno in nepomembno,
kot se nekaterim zdi. Širina šole
in njega odprtost v slovenski in
mednarodni prostor vzbujata za-
vidanje. Da bi mladim zagotovili
kar najširšo jezikovno izobra-
ženost in spoznavanje kultur
različnih dežel, ima šola še nekaj
časa asistente za angleški jezik in
francoščino, programsko učitelji-
co pa za nemški jezik. Letos prvič
izvajajo izpite nemškega certifika-
ta. Šola daje veliko na projektno
delo, ki ima med dijaki široko od-
zivnost. O njeni odprtosti v ev-
ropske tokove pa pričajo na-
jrazličnejše povezave z različnimi
državami, kot so Finska, Islandi-
ja, Norveška, Portugalska, Franci-
ja, Nemčija, Avstrija.
Jutrišnji trenutek je tudi pri-
ložnost, da se predstavijo v pravi
luči tudi vsa dosedanja prizade-
vanja za novo ptujsko gimnazijo
in izpostavijo zaslužni. Med vse-
mi zaslužnimi pa je gotovo bivši
minister za šolstvo in šport dr.
Slavo Gaber tisti, ki mu je
ptujsko okolje, predvsem pa dija-
ki, profesorji in starši, lahko
izjemno hvaležno, saj je spoznal
nujnost potrebe po novogradnji in
je tudi umestil projekt nove
ptujske gimnazije v projekte soci-
alnega fonda, ki je namenjen ize-
načevanju pogojev izobraževanja
v Evropi. Bil pa je tudi tisti, ki je
soglašal z imenovanjem gradbene-
ga odbora, ki je začrtal in spodbu-
jal aktivnosti za izgradnjo.
MG
Dijaki ptujske gimnazije,
ki so maturo v šolskem letu
1998/99 opravili z odličnim
uspehom: Urška Berlič,
Andreja Čačič, Petra Čihal,
Mateja Čuček, Nataša Erman,
Matej Horvat, Tomaž Jakab,
Gordana Jurič, Nina Kafel,
Dejan Kozel, Matjaž Krošel,
Branislava Leskovar, Nina
Maračič, Marjetka Pal, Stanis-
lav Pišek, Vladka Plohi, Anja
Prislan, Damijan Sakelšek,
Vesna Sok, Barbara Sto-
pinšek, Matic Stropnik, Tina
Strafela, Bojan Vrtič in Žiga
Žigman. K uspehu jim bo
jutri na sprejemu čestital
tudi ptujski župan Miroslav
Luci.
Meta Puklavec, ravnateljica ptujske gimnazije
Melani Centrih, pomočnica ravnateljice ptujske gimnazije.
Foto: Črtomir Goznik
GLEDALIŠČE PTUJ
PROGRAM
2.10. - 14.10.1999
sobota, 2. september, 11.00
ANA IN KRALJ - LUTKOVNA
MATINEJA - predpremiera
ponedeljek, 4. september,
^8.00 ANA IN KRALJ, kije
padel iz pravljice (Igra za
otroke; režiser: MIha Alujevič;
Igrata: Alenka Tetlčkovlč in
NIko Kranjc Kus) PREMIER
A: Ana je vsakdanja deklica, ki
v zapuščeni hiši odkrije palačo
in čisto pravega, 777 let
starega kralja, ki je padel iz
knjige pravljic. Ana se domisli
nenavadne poti, kako spraviti
kralja nazaj k njegovim
kraljičnam!
torek, 5. september, 11.00 ANA
IN KRAU
19.30 KARAJAN C (zakupljena
za Perutnino Ptuj - nagrajena
monodrama Festivala
monodrame Ptuj 99)
sreda, 6. september, 9.30,
11.00 ANA IN KRAU
četrtek, 7. september, 9.30,
11.00 ANA IN KRALJ
petek, 8. september, 9.30 ANA
IN KRAU
19.30 LJUBEZENSKA PISMA
(gostovanje v Velikih Laščah)
ponedeljek, 11. september,
9.30, 11.30, 14.00 BUTALCI
(gostovanje Slovenskega
stalnega gledališča Iz Trsta -
predstava za mladino) Ob
zgodbah Frana Miličinskega se
boste ozii nazaj v čas, ki morda
ni vaš, ki pa je tudi naš.
Pogledali pa boste tudi krepko
vnaprej in videli boste, da so
Butalci ravno za zdaj!
20.00 ŠTEFKA VALENTIN
(gostovanje v Radovljici)
gospodinjska tragikomedija
torek, 12. september, 9.30,
11.30 BUTALCI
sreda, 13. september, 9.30,
11.00 ANA IN KRALJ
četrtek, 14. september, 9.30,
11.00 ANA IN KRAU
PTUJ / GLEDALIŠKA SKUPINA
EKONOMSKE ŠOLE
Pestra gledališka
delavnost
Dijaki gledališke skupine z ravnateljico in mentoricami.
Foto: Langerholc
Ekonomska šola Ptuj se lahko
pohvali s pestro gledališko de-
javnostjo. Gledališčniki so
pričeli delati v šolskem letu
1997/98 na osnovi projekta Odpr-
ta šola. Danes skupina šteje 11
članov, vodi pa jih profesorica
Breda Vuser ob pomoči sodelavk
profesoric Silvije Javomik in
Vesne Emeršič. Skupini sta v
pomoč tudi zunanja sodelavca
ptujskega gledališča Anica Stre-
lec in Samo Strelec.
Mladi so se najprej uspešno
predstavili s Partljičevo komedijo
Nasvidenje nad zvezdami. Delo so
nadaljevali v šolskem letu
1998/99, saj so jih uspehi navdaja-
li z veseljem. Hkrati so z igranjem
pridobivali nove izkušnje. V pre-
teklem šolskem letu so se odločili,
da se predstavijo s komedijo To-
neta Partljiča Politika, bolezen
moja. Pripravili so tudi gledališki
list in na panojih obvestili druge
dijake o svojem delu. Gledališka
skupina se izjemno trudi in iz-
vedba slehernega nastopa je veza-
na na prizadevno delo, na številne
bralne in jezikovne vaje. Skupina
se je v zadnjih dveh šolskih letih
predstavila v avli šolskega centra ,
gledališču, stari steklarski de-
lavnici in v domu upokojencev.
Veselje do igranja in skrbno
mentorstvo sta dejavnika, ki
vzpodbujata mlade k nadaljnjemu
delu. Mladi igralci so Sandi
Hudžar, Natalija Kumer, Tina
Lipovec, Nataša Štebih, Darko Je-
renec. Barbara Modlic, Jana
Kurež, Mitja Čuš, Sašo Petek, Iz-
tok Brlek in Niko Kirič in vsi so s
svojim nastopom predstavili del
življenja na Ekonomski šoli Ptuj.
Marke Rojs
TEDNIKOVA KKJIGARNICA
Knjižne novosti za mlajše braUe
Poletno zatišje se je globoko
umaknilo jeseni, čeprav je
sonce te zgodnje jesenske dni
silno radodarno s toplimi
žarki. Prav takšni so tudi
založniki, ki so s polno paro
pihnili v tiskarska jadra ter
poslali na knjižni trg zajeten
kup novih knjig za mlajše bral-
no občinstvo. In malo za šalo,
a tudi zares: kakor na
knjižnem trgu, tako v Knjižnici
Ivana Potrča (mnoge nove sli-
kanice so že na policah mla-
dinskega oddelka) in tako tudi
v Tednikovi knjigarnici
(današnja predstavlja izbor sli-
kaniških novosti).
MALIINDIJANČEK
PADAJOČI SNEG
je odlična velika slikanica avto-
ric Geraldine EIschner In Monike
Schiephack, ki jo je izdala priz-
nana založba EPTA. Pravljica,
prevedel jo je Janko Dollnšek,
pripoveduje o dečku, ki nI bil ne
spreten, ne uren, ne Iznajdljiv,
tudi bistrost ni bila njegova odli-
ka, a imel je veliko srce. Le-to
mu je pomagalo, da je postal
hvalevreden fant. Izjemna slika-
nica, ki prinaša pomembno spo-
ročilo otrokom in odraslim, se
končuje z nagovorom stro-
kovnjakinje dr. Margarete Do-
llnšek Bubnič, ki vabi k likovne-
mu in besednemu ustvarjanju ob
slikanici. Privlačna slikanica je
klic po razumevanju In spošto-
vanju narave v vseh njenih raz-
sežnostih.
lOriNOKOlO
je nekoliko zajetnejša slikanica
priljubljene Astrid LIndgren.
Glavna junakinja je petletna
Lota, ki zmore vse, kar počneta
njena starejša brat In sestra.
Toda naskrivaj, kot pravi sama!
Od vsega na svetu si najbolj želi
pravo, veliko kolo. Toda za
rojstni dan dobi veliko lepih reči,
a želenega kolesa ni med njimi!
Sprva je z darili presrečna, a ve-
selje kmalu prekrije razočaranje.
Lota se naskrivaj odpravi k sose-
di in ji izmakne veliko kolo. Zares
veliko kolo in strma cesta sta
preveč za drobno petletno
dekletce In padec z buško je
neizbežen. Lota neutolažljivo
joka in tarna nad nesrečnim
rojstnim dnem. Do srečnega
konca napete in duhovite
zgodbice mojstrice LIndgrenove
se boste morali prebiti sami, dra-
gi bralci Tednikove knjigarnice.
Slikanico Lotino kolo je ilustrirala
llon VVikland, prevedel Marjan
Marinšek, izšla je pri založbi Ka-
rantanija.
KAJ BOM,
KO BOM VELIK
je neštetokrat ponovljeno
vprašanje.V Istonaslovni slikani-
ci Petra Horna In Cristine
Kadmon si ga zastavlja želvič
Sebastijan In to tik pred spanjem
v pogovoru z očetom. Katerakoli
zamisel želvjega mladiča ugaja
tudi njegovemu očetu: gasilec z
rdečo uniformo in bleščečo čela-
do, ki vedno priskoči na pomoč;
gusar ali prijazni morski razbo-
jnik, ki najde zaklad in ga razdeli
med reveže; potapljač, ki bi tek-
moval z ribami; pogumni pada-
lec ... In čisto na koncu, v snu, je
Sebastijan zamrmral: "Rad bi ...
rad bi bil to, kar si ti, oči..." Slika-
nico je Izdala založba Kres v pre-
vodu Jane Osojnik.
VRAŽJI ZAČETEK ŠOLE
je knjiga mikavnega naslova in
takšna je tudi njena vsebina, ki jo
pojasnjuje še podnaslov: Nape-
ta zgodba o začetku šole. Naj
napetost ostane - razkrijem vam
le glavne osebe: zelo nesramen
starejši brat, prvošolčka Jernej
ali Nejči in sosedova Mojca,
učiteljica, gospa Hudirjeva iz
hiše strahov na Gozdni poti.
Friederun Reichenstetter in
Charlotte Panowsky sta ustvarili
zabavno in hkrati poučno branje,
ki je izšlo v zbirki Berem sam
založbe Kres in v prevodu
Andreje Sabati-Šuster. V omen-
jeni zbirki so doslej izšle nas-
lednje knjige: Beli medvedek in
zajček. Družina Krtkovih, Mija z
morja, Kje je Malka, Prihaja Ana
Nas, Ana Nas se maščuje, Ro-
meo ljubi Julijo, Brodolomec
Bučko, Blaž in Špela in Mož s
črno rokavico.
Liljana Klemenčič
FILMSKI KOTIČEK
Beneška kurtizana
(A Destiny of Her Own)
On aH nihče drug, se pogosto zaobljubi kakšno v lju-
bezni razočarano dekle. Na srečo se takšna obljuba
rada prelomi, ko jI naslednji 'nihče' prekriža pot.
Današnji film prikaže malo drugačno situacijo; zaobl-
juba glavne junakinje se prej približa: 'Če ne on, pa vsi
drugI!'
Benetke v 16. stoletju. Revno, a lepo dekle se zaljubi
v bogatega senatorja, čigar Izbranka mora ustrezati
njegovemu stanu. Dekle v svojem obupu ne vidi Izho-
da, dokler ji ga ne pokaže lastna mati, nekdanja kurti-
zana. Dekle kmalu postane najbolj Iskana kurtizana,
svoje usluge pa nudi vsem, razen enemu ...
Maščevanje. Skrita želja vsake deklice s strtim srcem
je vrniti milo za drago in pri tem ohraniti svoje dosto-
janstvo. Sedaj si lahko ogledate, kako se te sanje
uresničijo. To pa še nI vse. Temi, ki obljublja
ženskam neke vrste katarzo, je dodana še ena, ki Ima
še večjo težo: feminizem. Ženske ne sodijo le za peč,
saj so pametne In prebrisane, nekatere so celo (na-
darjene) pesnice, kar dokaže pesniška zbirka naše
kurtizane. Umetniško vrednost presodite sami; Mag-
nifico bi verjetno rekel: "Glavno, da se nekaj rima."
Takim globokim temam sodi tudi ustrezno vzdušje,
tega pa ne pričarajo le bajne obleke in osupljive Be-
netke, pač pa s čustvi nabit konec filma. Našo ubogo
mlado dekle obtožijo čarovništva, preden pa jo obso-
dijo, je na vrsti njen solzav govor. Res, v srce sega-
joče. In potem še govor njenega ljubimca. Priteče še
več solzic iz občinstva. In na koncu prizor, vzet Iz kla-
sike Dmštva mrtvih pesnikov, le da se tukaj po vsta-
janju nihče ne vzpenja na mizo.
Nekaj boste gotovo odnesli od tega prijetnega
filmčka; namreč razliko med nekdaj in danes. Ugoto-
vili boste, da so podoknice zamenjale glasbene želje,
namesto porok pa imamo kontracepcijo. In namesto
kurtlzan televizijo.
Nataša Žuran
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
5
PTUJ / V PETEK VIKTORINOV VEČER Z
DR. JANKOM 0\ROM
Slomšek
in šolstvo
v petek, 1. oktobra, ob 19.30 uri bo v refektoriju minoritskega
samostana na Ptuju Viktorinov večer z naslovom Slomšek in
šolstvo z dr. Jankom Čarom.
Prof. dr. Janko Car, gost Vik-
tor inovega večera, je do leta 1994
predaval slovenski jezik - stilist-
Ico in besediloslovje - na Peda-
goški fakulteti v Mariboru. S
Slomškovim berilom se je
ukvarjal kot kritik in lektor; iz-
dal je tudi lastno pesniško zbir-
ko Med svitom in zarjo. Gost
večera je ob svojem predavanju
zapisal: "Ko razmišljamo o
možeh, zaslužnih za razvoj slo-
venskega šolstva, se naša misel
takoj ustavi pri Antonu Martinu
Slomšku. Ob celostnem pregle-
du njegovega dela se pre-
pričamo, da je prav na šolskem
področju prispeval toliko kot le
malokateri slovenski šolnik. V
neprijaznem času Metternicho-
vega absolutizma, ki je bil skraj-
no nenaklonjen prebudniškim
in narodnostnim idejam, se je
Slomšek že kot bogoslovec začel
zanimati za pedagoško delo. Kot
kaplan na Bizeljskem in v Novi
Cerkvi je ustanovil t.i. nedeljsko
šolo, kot spiritual v celovškem
bogoslovju je v posebnih tečajih
slovenščine učil bogoslovce in
druge slovenskega jezika in ob
neutrudnem delu na župniji Vu-
zenica je našel čas za pisanje
učbenika Blaže in Nežica v ne-
deljski šoli, ki bo z zlatimi črkami
zapisan v zgodovini slovenskega
šolstva. In kar resnično prese-
neča: kot škofu, ki si je na cer-
kvenem področju zadal izjemno
zahtevne in mnogotere naloge,
ni bilo za malo, kot pravi pisatelj
Rebula, da je na prošnjo prosvet-
nega ministra Lea Thuna prire-
dil in deloma sam napisal celo
vrsto učbenikov za nižje in
srednje šole in opravil ravizijski
pregled 25 učbenikov. Ob tem je
za list Drobtinice napisal števil-
ne članke, vsega za 1480 strani,
med drugim razpravo Vaje iz
cerkvene zgovornosti (govor-
ništva), ki še danes preseneča po
svoji izčrpnosti in strokovni te-
meljitosti.
Slomšek se je zavzemal za raz-
gibanega, gospodarnega in učen-
cem naklonjenega pravičnega
učitelja; za šolo, ki naj vzgaja za
življenje; za šolo, v kateri bo slo-
venski otrok poslušal pouk v
maternem jeziku; za šolo, ki ne
bo zgolj izobraževala, ampak
predvsem vzgajala. Posredno
tudi starše.
Slomšek izhaja v svojih učnih
pogledih iz versko-vzgojnih
načel. Kljub nekaj ozkosti, kot
ugotavljajo ocenjevalci njegovih
del, je Slomškova šola daleč od
kakega cinizma, nihilizma ali
etične indiference. Slomšek tudi
ne pozna prekomernega grma-
denja učne snovi.
In končno: vse premalo še poz-
namo Slomškovo didaktiko in
metodiko, v kateri nas prese-
nečajo poudarki, kot 'od bližnje-
ga k daljnemu', 'od lažjega k
težjemu'; preseneča zavzemanje
za realne predmete v predmetni-
ku (zemljepis, prirodopis ...),
zahteve po gospodarnosti s šol-
skim časom, po čim več vajah
itn.
Slomška še vedno odkrivamo.
Tudi na področju šolstva. In še
vedno se od njega učimo."
Spoštovani, vabljeni na Vikto-
rinov večer v petek, 1. oktobra;
glasbeni utrinek bo oblikoval
trio flavt: Mojca Sok, Suzana
Menoni in Natalija Frajnkovič.
B.Č.
PRESELI SMO
Odprimo vrata!
v uvodniku v letošnjo 38. številko Ted-
nika je Jože Šmigoc pozval k odprtju graj-
skih vrat. Želel je predvsem dvoje: da bi
zaljubljencem omogočili večerno romanti-
ko na spodnjem grajskem dvorišču in da bi
grajske sobane odprli za svate. Spodaj pod-
pisana uvodnika nikakor nisem razumela
kot ost, uperjeno v vodstvo muzeja. Res pa
je, da prav muzejsko osebje po navodilih
direktorice ob zapiranju grajskih zbirk za-
pre tudi oba portala na spodnje grajsko
dvorišče, in prav tako je res, da vodstvo
muzeja ne organizira porok v grajskih so-
banah. Ker pa je Pokrajinski muzej ta hip
edini prebivalec (ne pa tudi edini upravlja-
lec!) na ptujskem gradu, je verjetno prav,
da kot direktorica muzeja predstavim mu-
zejska stališča do vprašanja in skupaj s
piscem uvodnika pozovem k boljši in pe-
strejši ponudbi na grajskem hribu.
V zadnjih dveh letih je bilo mnogo pozi-
vov, naj muzejski delavci ne zaklepamo
spodnjega grajskega dvorišča, saj je to pril-
jubljeno večerno sprehajališče mnogih
Ptujčanov. Pozivi so bili večinoma (čeprav
ne vsi) naslovljeni na upravo muzeja, ki je na
najodgovorneJŠE (to so pristojni na Mestni
občini in nekateri vidnejši turistični delavci)
naslovilo predlog, da je v tem primeru po-
trebno zagotoviti profesionalno fizično varo-
vanje grajskega kompleksa. Na posebnem
sestanku je lani o tematiki razpravljal tudi
predstavnik policije, ki je različne poenos-
tavljene rešitve zavrnil in svoje mnenje
strnil v preprost stavek: "Kadar grem zdo-
ma, za sabo zaklenem vrata!" Kljub temu
sem podpisana pod pritiskom popustila do
te mere, da smo z delavci iz naslova javnih
del organizirali večerno pazniško službo. V
letu 1998 so se večerni sprehajalci do mraka
lahko zadrževali na spodnjem grajskem dvo-
rišču. Prav pred zaključkom tega poletnega
podaljšanega odpiranja dvorišča je prišlo do
incidenta, ki se je srečno končal, meni oseb-
no pa je bil ostro opozorilo, naj v prihodnje
ne dovolim več takšne organizacije, saj sem
kot direktorica odgovorna za varnost muzej-
skega osebja. V letih 1998 in 1999 smo v juli-
ju in avgustu ob vikendih podaljšah odpiral-
ni čas grajskih zbirk do 20. ure. Postali smo
muzej z najdaljšim odpiralnim časom v Slo-
veniji (obiski so možni tudi ob ponedeljkih),
kar nam na Ptuju sicer ni prineslo nobene
pohvale in prav tako ne kakšnega povišanja
dotacij, čeprav podaljšanje odpiralnega časa
povečuje stroške obratovanja. Bralce Tedni-
ka sicer redno seznanjamo s programom, pa
vendar naj ponovim, da se v grajskih dvora-
nah ob različnih terminih (tudi večernih)
zvrsti mnogo kulturnih prireditev. Veliko
jih organiziramo muzejski delavci sami, kar
nekaj v sodelovanju z drugimi institucijami
in posamezniki, pogosto pa prepustimo dvo-
rane tudi v najem, kadar predlagani program
ni v nasprotju z muzejskim hišnim redom.
K najemu so vabljeni tudi organizatorji pos-
lovnih sestankov in družabnih srečanj s kul-
turnim programom, kar postaja vedno zani-
mivejši del naše ponudbe.
Na Ptuju si mnogi pristojni zapirajo oči
pred dejstvom, da se v mestu povečuje števi-
lo zasvojencev z alkoholom in mamili (poli-
cisti pa bi vedeli povedati še mnogo več), ki
svoj prostor iščejo v parku ob Dravi, na graj-
skem hribu in v zadnjem času tudi v
Sončnem parku. V muzeju smo že nekajkrat
skušali sprožiti razpravo o tem, a je sogovor-
nike težko najti. V Sončnem parku na Mu-
zejskem trgu, kjer je tudi lapidarij na pros-
tem, smo se prav pred kratkim soočili z
večjim vandalizmom. Polomljen rimski
kamniti oltar, prevrnjena kamnita rimska
plastika in s podstavka odtrgana bronasta
glava Matije Murka so rezultat nočnega ve-
seljačenja v parku, kjer ni vrat, ki bi jih
lahko zaklenili za sabo. Obiskovalci ptujskih
parkov in grajskega dvorišča niso le zal-
jubljenci, ki preštevajo zvezde!
Odgovor na opisano problematiko že dol-
go poznamo. Za zasvojence je potrebno
povečati našo splošno družbeno skrb, naj-
dragocenejše objekte pa moramo zaščititi.
Predvsem pa je na grajskem hribu potrebno
vzpostaviti še kakšno dejavnost. Načrti so!
Na Mestni občini so z več strokovnjaki že
pred časom oblikovali moder predlog. V
bivši konjušnici in vzhodnem grajskem stol-
pu sta predvidena gostinska dejavnost in
večnamenski prostor. Gostinska dejavnost
bo potekala tudi v večernih urah, in ko bodo
odšli zadnji gostje, tudi tisti, ki bodo prešte-
vali zvezde, bo gostinsko osebje, ne muzejski
delavci, zaprlo zunanje grajske portale.
V večnamenskem prostoru v bivši kon-
jušnici bo zanesljivo mogčče organizirati
tudi poroke, če bo zanje zanimanje. S poro-
kami smo v grajskih dvoranah že poskusili.
Nihče ni bil zadovoljen. Muzejske prostore
je bilo potrebno preurediti (muzejski hišni
red je chametralno nasproten veselemu sva-
tovskemu razpoloženju), svatje so bili
razočarani nad muzejskimi obiskovalci, ki
so si poroko sicer z zanimanjem ogledali,
mladima voščili srečo, a so kljub temu ko-
maj čakali na ogled zgodovinskih znameni-
tosti. Na Ptuj so se namreč odpravili obiskat
muzej. In za najem dvorane je bilo potrebno
celo odšteti nekaj denarja, česar na magistra-
tu ne zahtevajo!
Rešitev je torej znana. Za grajski hrib je
potrebno zainteresirati gostince in morda še
Vabilo
Učiti se vedeti, delati, biti in živeti
skupaj so glavni stebri vzgoje in
izobraževanja, ki jih s srcem in
strokovnostjo predano podpira
več kot 50 milijonov učiteljev po
vsem svetu.
Ob svetovnem dnevu učiteljev
Vas vljudno vabimo na slav-
nostni koncert, ki bo v torek, 5.
oktobra, ob 19.30 uri v Narod-
nem domu Ruj. Nastopila bosta
Komorni moški pevski zbor Ruj in
Moški pevski zbor ZWOLLE iz Ni-
zozemske. Slavnostna govornica
bo gospa Alenka Taštanoska,
državna sekretarka.
Organizatllski odbor
koga, da bodo investirali v dostojno grajsko
restavracijo in spremni program. Hkrati je
potrebno ne le na grajskem hribu, pač pa
tudi po mestnih parkih organizirati profe-
sionalno varovanje. Ptuj ima prebogato kul-
turno dediščino, da bi jo zavestno žrtvoval za
kratkoročne interese. Ta hip z veliko težavo
s pomočjo Mestne občine Ptuj in Ministrst-
va za kulturo na gradu postopoma napeljuje-
mo protipožarne alarmne naprave (grad je
požarno najbolj ogrožen objekt na Ptuju!), o
sredstvih za profesionalno fizično varovanje
pa lahko le sanjamo. Če bo uvodnik Jožeta
Šmigoca sprožil konstruktivno reševanje
odprtih vprašanj, bomo muzealci po svojih
močeh sodelovali z največjim zadovoljst-
vom.
Napredek ptujskega turizma pa je mogoče
videti v profesionalnosti. Zato naj muzealci
opravljajo predvsem muzejsko delo (muzej
naj ostane muzej, navsezadnje je ena naj-
večjih turističnih privlačnosti na Ptuju),
gostinci naj se poglobijo v dobrote tukajšnje
kuhinje, vrtnarji naj še naprej skrbijo za lepe
gredice v parkih, organizacija porok pa tudi
ni nekaj, kar bi obvladal kdorkoli. Morda
nam bo pri tem pomagal blaženi Anton Mar-
tin Slomšek, ki ga Jože Šmigoc kliče na
pomoč. Osebno pa se zavzemam za to, da si
Ptujčani pomagamo sami, Bog nam bo za-
nesljivo stal ob strani!
Marjeta Ciglenečki
DR. UUBICA SULIGOJ / OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ -
h zgodovine delavsko-izobraževalnega društva Svoboda
Zgodovinske obletnice, ki se navezujejo na dogodke prete-
klosti, nosijo svoje sporočilo. Sporočilno vrednost ima razi-
skava preteklosti tedaj, če jo ocenjujemo skozi prizmo danih
objektivnih razmer nekega časa. S takega zornega kota
skušajmo spremljati pot Delavsko-izobraževalnega društva
Svoboda - med svetovnima vojnama enega od stebrov
društvenega življenja na Ptuju.
Razvojno pot omenjenega
društva spremljata dva mejnika.
V desetletju po prvi svetovni voj-
ni so se namreč v društvu po-
svečali predvsem kulturno-izo-
braževalnemu delu in včasih
razpravljali tudi o življenjskih raz-
iTierah delavcev, društveno živl-
jenje je spremljala socialdemo-
kratska miselnost. Društvo je
doživljalo preobrazbo v tridese-
tih letih, predvsem v letih pred
nemško okupacijo. Pod vplivom
levičarjev-komunistov je društvo
Postalo politično razgibano,
društvene dejavnosti so se na-
vezovale na aktualna družbena
dogajanja.
Priprave na ustanovitev Delav-
sko-izobraževalnega društva
Svoboda so na Ruju stekle v
Poznih poletnih mesecih leta
^919, toda ne brez zapletov,
'^ajevne oblasti nastajajočemu
"delavskemu društvu niso bile
[^sklonjene. Njegovim pobudni-
kom - Jožetu Rožetu, Miroslavu
^orncu in Janku Marnu,
l^službencem Okrajne bolniške
°'agajne na Ruju - so očitali pro-
"Sokolsko naravnanost, njihove
pripravljalne sestanke pa imeli
za "tajne shode". Jože Rože,"
glavni stavkovni agitator" v stav-
kovnem gibanju ptujskih želez-
ničarjev leta 1920, je moral do-
kazovati, da bo funkcija bodoče
Svobode izobraževanje in da bo
zato društvo "popolnoma nepoli-
tično".^
v septembru leta 1919 je prišlo
do ustanovitve ptujske Svobo-
de. Društvo je vodil njegov prvi
predsednik Miroslav (Miroš)
Tome ob pomoči krojača Jako-
ba Zidariča in tajnika Janka Mar-
na. Na osnovi predloženih pra-
vil, po katerih se bo društvo
ukvarjalo le s kulturno-prosvet-
no in športno dejavnostjo, je bilo
Delavsko-izobraževalno društvo
Svoboda - podružnica v Ruju
uradno potrjeno 24. oktobra
1919 s sklepom Poverjeništva za
notranje zadeve pri Deželni vladi
za Slovenijo.^
Društvo je prvotno štelo okrog
40 članov in je imelo svoj sedež
v gostilni Jožka Berliča Pri pošti;
v "čitalnici" je bilo članom na vol-
jo tudi nekaj knjig. Okoli leta
1930 se je Delavsko-izo-
braževalno društvo Svoboda
preselilo v največjo sobo gostil-
ne Slon, od tam pa se je avgusta
1932 društvo dokončno nastani-
lo v dvoriščne prostore velike
kasarne v Panonski ulici številka
5 (danes Ulica heroja Lacka 5),
zraven Šulerjeve Rujske tiskar-
ne. Ko se je ta preselila v Budi-
no, je društvo pridobilo dodatni
večji prostor (danes ohranjen
del kasarniških prostorov z vho-
dom na Mikošičevi ulici 5).^
Delavsko-izobraževalno
društvo Svoboda, ki ga je med
obema vojnama najdlje vodil
koroški Slovenec iz Roža, socia-
list Franc Gabriel, uradnik
Okrožnega urada za zavarovaje
delavcev, je razpredlo svojo dej-
avnost po odsekih, kot so bili
tamburaški, dramski, telovadni,
športni, izletniški itd. Delavska
knjižnica se je postopno bogati-
la, n£yveč z deli s socialno tema-
tiko, in je pred okupacijo štela
čez tisoč knjižnih enot. Pravo
čitalnico so mogli urediti šele po
pridobitvi prostorov v veliki ka-
sarni in tedaj so bili bralcem na
voljo tudi časopisi in revije.
Konec dvajsetih let je dramski
odsek Svobode pričel usmerjati
gledališko življenje na Ruju. Ne-
naklonjenost občinskih forumov
do Mestnega gledališča oziroma
tamk^šnjega Dramatičnega
društva je namreč privedla do
tega, da je delo društva leta
1928 začasno prevzelo Delav-
sko-izobraževalno društvo. Tako
je do leta 1932 deloval v gleda-
lišču Delavski oder. Člani dram-
skega odseka Svobode, ki sta
jih vodila Roman Jagušič in Ivan
Znidarič, so se tu predstavljali
občinstvu - predvsem delavcem
- z dramskimi deli in drugimi pri-
reditvami. Gledališče se je npr.
napolnilo na predvečer 1. maja
1928, ko je nastopilo Delavsko
pevsko društvo Naprej in se je
dramski odsek Svobode pred-
stavil z odlomki Cankarjevega
Hlapca Jerneja v režiji Mirka
Kauklerja."*
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
Zgodovinski arhiv Ruj (ZAP),
Mestna občina Ruj (MOP) 1919,
šk. št. 244, dok. št. 1053/1-
1056/1; Rdeči prapor 25.9.1920,
št. 34.
2 Glejte op. 1, ZAP, dok.št.
1313/2.
2 ZAP, MOP 1922, šk. št. 254,
dok. št. 1275/14 in šk. št. 262,
dok. št. 161. Stavba velike ka-
sarne v Panonski ul. 5 (danes Ul.
heroja Lacka 5) je bila skorajda v
celoti porušena ob bombnih na-
padih leta 1945.
ZAP, MOP 1928, šk. št. 268,
Razno, Krajevna organizacija
socialistične stranke Jugoslavije
v Ruju, recitacijski večer; zbirka
MD, šk. št. 45, MG-IV,- 5/3 Gle-
dališče v Ruju; Irena Mavrič,
Rujsko gledališče 1786-1958,
Varaždin 1988, str. 23/24; prof.
Fran Alič, Gledališka kronika,
Okrajno gledališče Ruj 1912-
1952, Ruj 1952, str. 21.
Mestni urad Ptuj je 30.
septembra 1919 uvrstil
Delavsko-izobraževalno
društvo v društveni sez-
nam. (Vir: Zgodovinski
arhiv Ptuj, fond Mestna
občina Ptuj 1919, šk. št.
244, št. 1313/2.)
V veliki sobi ob stranskem vhodu gostilne Pri pošti
Jožka Berliča je bil v dvajsetih letih sedež Delavsko-
izobraževalnega društva Svoboda. (Vir: Pokrajinski
muzej Ptuj, fototeka zgodovinskega oddelka.)
6
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
PTUJ / MATEJ HORVAT SE JE UDELEŽIL TABORA NA NORVEŠKEM
Mladi v okviru Unesia za kulturno dediščino
Ptujska gimnazija je ena izmed šestih slovenskih gimnazij, ki
sestavljajo mrežo Unesco šol v Sloveniji; bila je tudi ena pnih
v Sloveniji, ki se je vključila v to svetovno mrežo. V okviru
Unescove izmenjave se je letošnji najboljši maturant ptujske
gimnazije med fanti (na maturi je dosegel 33 točk, 34 jih je
dosegla Maijetka Pal) Matej Horvat iz Sobetincev udeležil 10-
dnevnega tabora na Norveškem, v mestu Ros, 400 km oddalje-
no od glavnega mesta Osla. Tam se je zbralo nekaj nad 30
udeležencev iz 16 držav Evrope.
Letošnji tabor je bil drugi,
prvi je bil leta 1997. Organiza-
torji ga bodo tudi v bodoče
pripravljali vsaki dve leti. Pou-
darek je na ohranjevanju kultur-
ne dediščine. Njihova glavna
naloga je bila, ponovno sestaviti
leseno hišo, ki je v svoji večsto-
letni zgodovini že večkrat men-
javala lokacijo. Sedaj so ji po-
novno dodelili mesto zunaj ur-
banega območja. Kot je povedal
Matej, so težji del dela opravili
Norvežani sami, pod njihovim
mentorstvom pa so udeleženci
tabora opravljali lažja dela. Za-
nimivost te stare hiše je kolo, ki
so jo uporabljali za tekstilno
manufakturo.
Norveška izkušnja je bila po
Matejevem čudovita; predvsem
je bilo to zadovoljstvo, da nare-
diš neko spremembo v okviru
delovne skupine. Udeleženci ta-
bora so se med seboj sporazume-
vali v angleščini, stanovali pa so
pri družinah. Norvežani so
odprti, komunikativni, prijazni
in vedno sproščeni ljudje in zelo
dobro obvladajo angleški jezik.
Po problemih, s katerimi se
srečujejo mladi, pa so si ne glede
na jezik in meje zelo podobni.
Na življenje, ljubezen in drugo
gledajo podobno. Matejeve
izkušnje iz tabora na Nor-
veškem so izredno pozitivne, ni
jih skalil niti problem s prtljago.
Takšne počitnice bi privoščil
vsem mladim. Zelo je hvaležen
vodstvu ptujske gimnazije, ki
mu je omogočilo udeležbo na ta-
boru, mestni občini Ptuj in mar-
kovski občini oziroma njenemu
županu Francu Kekcu za spon-
zorska sredstva in velikega ku-
renta, ki ga je odnesel nor-
veškim gostiteljem.
V teh denh je Matej že v mis-
lih pri bodočem študiju; vpisal
se je na medicinsko fakulteto v
Ljubljani. Med študijem bo sta-
noval v študentskem naselju.
MG
Matej Horvat je prvi počitniški mesec preživel na
delu v podružnici Nove KBM v Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Deset avgustovskih dni v taboru Unesca na Nor-
veškem; na sliki Matej pri gradnji hiše
DESTRNIK / SREČANJE GENERACIJE SOSOLCEV 1 949
Abrahami so se zbrali
"V življenju je veliko lepih trenutkov. Eden izmed teh je tudi
ta, da človek zbere 50 let."
TaV.o je pisalo na vabilu ob
srečanju sošolcev, ki je bilo v so-
boto, 29. avgusta, na Destrniku.
Zbrali smo se pri cerkvi sv. Ur-
bana, kjer smo si zaželeli dobro-
došlico in si po petih letih znova
segli v roke. Ob 16. uri je naš
sošolec Mirko za vse zbrane in
tudi tiste, ki se iz kakeršnega
koli vzroka niso mogli udeležiti
srečanja, daroval sveto mašo.
Pri njej smo se zahvalili za pre-
hojenih prvih 50 let in prosili za
nadaljnjih 50. Po končani maši
smo si ogledali prenovljeno os-
novno šolo in ugotavljali, da je
bila pred 35 leti veliko
skromnejša, toda veliko bolj
polna, saj je takrat obiskovalo
osnovno šolo med 450 in 480
učencev, danes pa le še polovica
tega števila. Za upad otrok nosi
krivdo tudi naša generacija, saj
je le en sošolec presegel število
treh otrok.
Veselo razpoloženje se je nato
nadaljevalo na Drstelji pri
sošolcu Francu Lacku, ki nas je
gostil do zgodnjih jutranjih ur.
Obljubili smo si, da se čez pet
let dobimo pri sošolcu Francu
Visenjaku na Bledu v vili Ajda.
Na veselo snidenje, sošolci!
M.H.
Sošolci na Destrniku.
Foto: Laura
PTUJ / DPM PRIPRAVLJA TRADICIONALNI JESENSKI ZIV-ZAV
Jesenska pravljiia na gradu
člani Društva prijateljev mladine vabijo v nedeljo, 3. oktobra,
male in velike na že tradicionalo prireditev za otroke Jesenski
ŽrV-ŽAV. Tokratna jesenska pravljica se bo zgodila na dvo-
rišču ptujskega gradu. Zanimiv triurni program, ki bo po-
vezan tudi z jesenskimi opravili, se bo pričel ob 15. uri.
Ker je letošnje leto posvečeno
starejšim, bodo skupaj ustvarjali
tako, kot so nekoč to počeli naši
predniki. Tudi tokrat so se z na-
menom, pripraviti za otroke kar
se da zanimivo prireditev, po-
vezali člani DPM, Pokrajinski
muzej Ptuj, Dom upokojencev
Ptuj, Dijaški dom in ne-
pogrešljivi ptujski vrtci. Povabi-
lu na uvodno prireditev ob
tednu otroka pa so se odzvali
tudi ljubitelji starih vozil -
oldtimerjev iz Kidričevega.
Čeravno pravijo, da bo
letošnja jesen izredno lepa, vam
organizatorji svetujejo: če bo
deževalo, ostanite doma.
Majda FridI
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
7
fAVRČ / TRETJI PRAZNIK HALOŠKE OBMEJNE OBČINE
Veliki koraki v razvoju maihne obilne
bi dejala., da je letošnja jesen Zavrčanom prinesla
mnogo dobrega; tisto dobro je skrito v delovniti uspehih in
^ovih pridobitvah te majhne obmejne občine, lu jo sestavlja
jevet naselij in v kateri živi 1450 ljudi. Slovesno so na nove
pridobitve spomnili minuli konec tedna, ko so praznovali
tretji občinski praznik. Medse so povabili številne goste:
j^upane bližnjih občin, predstavnike političnega življenja, iz-
vajalce in nadzorne pri gradbenih delih in seveda številne
prijatelje, s katerimi so delili zadovoljstvo in veselje ob no-
vih pridobitvah.
V petek je drugi rojstni dan slavila
završka šolska »lepotica« in ta
sončni dan so dodobra izkoristili
završki osnovnošolci in ob prazniku
pripravili bogat in pester zabavni
program. Ob prazniku podružnične
šole je imel slovesen nagovor ravna-
telj Franc Kekec, mlademu rodu pa
sta čestitala tudi župan Miran Vuk
in podžupan Peter Vesenjak; dejala
sta, da je šola kot srce občine in da je
prav zato deležna posebne podpore
v vodstvu občine.
Tudi sobota je bila odeta v sončne
žarke in med vinorodnimi griči se je
že v dopoldanskem času pričelo sla-
vje. V gostišču Švabovo se je z gosti
in člani občinskega sveta srečal
župan Miran Vuk, potem so prišle
na vrsto otvoritve novih pridobitev
v komunalni infrastrukturi. Prvo
svečanost so pripravili na obnovlje-
nem mostu v Turškem Vrhu, v za-
selku, ki mu domačini pravijo tudi
Grebljica. Župan je ob tej priložnos-
ti povedal, da so na dotrajan most že
dalj časa opozarjali domači šoferji in
da že lep čas ni bil varen. Za njegovo
obnovo so potrebovali blizu 4 mili-
jone tolarjev, izvajalec del je bilo
Cestno podjetje Ptuj, asfaltna
prevleka pa je delo cestarjev Ceste
Varaždin - enote Ormož. Mnogi so
se strinjali z županovimi besedami,
da naj most v prihodnje še bolj
poveže kraje in ljudi in naj bo
predvsem varen za vse, ki bodo pel-
jali čezenj. Prvi je čez most zapeljal
minubus ptujskega Certusa (prav
tako nova pridobitev za občino), ki
bo služil za prevoz otrok v šolo in
nazaj, pa tudi starejših ljudi, ki živi-
jo na težko dostopnih in odmaknje-
nih območjih. Direktor Certusa
Ptuj Janez Cafuta je ob tem pouda-
ril, da so z občino za prevoze, ki so
za otroke in vse druge potnike
brezplačni, že sklenili sedemletno
koncesijo, dogovor pa je lahko
vzgled drugim občinam, ki o tej
odločitvi morda še oklevajo.
V TURŠKI VRH V
KOČUI
v Turškem Vrhu so ob letošnjem
občinskem prazniku bogatejši še za
1650 metrov modernizirane ceste,
ki se vzpenja visoko v hrib in dolino
povezuje tudi z obmejno cerkvico
sv. Mohorja. Prva sta »vzdržljivost«
in kvaliteto ceste preizkusila župan
in podžupan, ki sta se v hrib zapelja-
la v kočiji s konjsko vprego.
Predsednik vaškega odbora Stanko
Brec je na sobotni slovesnosti pove-
dal, da je za krajane to izredno veli-
ka pridobitev, saj je znova izboljšala
vsakdan haloških ljudi. Krajani so
za cesto zbrali 5 milijonov tolarjev,
investicija pa je vredna 24 milijonov
tolarjev; v občini upajo, da bo tudi
država do konca leta za cesto pri-
maknila kak tolar. Kot je obljubil
župan Vuk, bodo že ta teden pričeli
pripravljalna dela na cesti Belski
Vrh, poleg urejanja cest pa se trudi-
jo tudi pri nadaljevanju napeljave še
zadnje faze vodovoda, kar naj bi
končali prihodnji september, ko
bodo slavili četrti praznik.
Občinskega praznovanja pa kljub
daljšemu postanku pri družini Šafar
v Turškem Vrhu, kjer so za vse po-
potnike pripravili prisrčen sprejem
in bogato pogostitev, seveda še ni
bilo konec. Pozno popoldan se je
praznovanje nadaljevalo pri
završkem gasilskem domu, kjer so
domači gasilci krstili novo vozilo -
dobro opremljeno in prirejeno tudi
za pomoč ljudem na težko dostop-
nih terenih. Vozilo je blagoslovil
domači župnik Jože Pasičnjek; ta je
blagoslovil tudi most in modern-
izirano cesto.
V završki kulturni dvorani je bila
tega dne še osrednja praznična slo-
vesnost z bogatim kulturnim
programom, ki so ga oblikovali os-
novnošolci, člani okteta in ljudske
pevke KUD Zavrč. Župan Miran
Vuk je z velikim zadovoljstvom po-
delil letošnja občinska priznanja in
med drugim dejal, da so letos že us-
peli izpolniti nekatere obljube, za
druge bo dovolj časa in tudi pri-
ložnosti v prihodnjih letih.
Tatjana Mohorko
Završki župan Miran Vuk je izrekel dobrodošlico vsem, ki so se številno odzvali
vabilu na praznovanja
Častna občanka je pos-
tala dr. Mila Saftič.
Foto: TM
Priznanja občine Zavrč. so le-
tos prejeli: Ivan Pongrac, član
občinskega sveta, ki je veliko
pripomogel k napredku občine,
Franc Vaupotič, prej svetnik, se-
daj predsednik DU Zavrč, ter
Ivan in Zinka Ogrizek, samosto-
jna podjetnika, lastnika pre-
novljene trgovine Haložanka.
Plaketo občine je prejel Anton
Petrovič, član občinskega sveta
in »prvi« mož pri vseh občinskih
investicijah in gradnji komunal-
ne infrastrukture. Prvič pa so le-
tos podelili najvišje občinsko
priznanje - naziv častni občan, ki
je šel v roke domači zdravnici dr.
Mili Saftič, ki je bila v Vivini
akciji »Moj zdravnik« letos
proglašena za slovensko zdravni-
co leta.
I^aj bo most varen in naj povezuje ljudi z vseh kon-
cev, so si zaželeli ob odprtju mostu v Grebljici
*"«vrski gasilci so dobili novo vozilo
8
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
Kuharski nasveti
Jedi iz krompiria
v kuhinji razlikujemo tri vrste krompiija: čvrste sorte, delno
čvrste sorte in mokaste ali škrobnate sorte.
Čvrste sorte vsebujejo veliko vla-
ge, imajo malo škroba in tanko lu-
pino. Ker pri toplotni obdelavi
ohranijo čvrsto zgradbo, so primer-
ne za gratiniranje, solate in pečenje.
Delno čvrste sorte so veliko primer-
nejše za priloge k jedem z omaka-
mi, škrobnate sorte pa se pri ku-
hanju zelo zmehčajo in so primerne
za pireje, nadeve, pommes duches-
se, enlončnice, cmoke in podobne
jedi.
Tudi čas toplotne obdelave je od-
visen od tega, katero sorto ste upo-
rabili. Čvrste sorte zahtevajo daljšo
toplotno obdelavo, mokaste oziro-
ma škrobnate pa krajšo. Lastnosti
krompirja pa so odvisne tudi od
časa zorenja. Z zorenjem in skla-
diščenjem se veča vsebnost škroba
v krompirju in s tem se krajša to-
plotna obdelava.
Krompir lahko pripravimo na
različne načine. Lahko pečemo cele
gomolje v pečici ali razbeljenem le-
snem pepelu, lahko ga predhodno
narežemo na kocke, lističe, krhlje,
ga naribamo ter iz tako narezanega
pripravimo različne jedi. Kuhamo
ga lahko olupljenega ali v lupini,
kajti lupina vsebuje aromatične in
hranilne snovi, zaradi česar so
krompirjeve jedi okusnejše. Za iz-
datne omake in enolončnice, ki
posrkajo veliko tekočine, upo-
rabljamo po pravilih v vodi ali vod-
ni pari kuhan krompir, za priloge k
mesnim jedem pa ga lahko pečemo
v pečici, na žaru, ocvremo in
pražimo.
Iz krompirja lahko pripravimo
tudi zahtevnejše krompirjeve jedi,
ki jih ponudimo kot tople uvodne
jedi in jih lahko kombiniramo s ko-
renjem, repo, čebulo, grahom in
drugimi stročnicami. Zelo okusne
in raznolike so tudi krompirjeve
juhe, ki jim Francozi pogosto pra-
vijo souppe Parmentier, po znanstve-
niku in učenjaku Antoinu Augustu
Parmentieru, ki je Francoze pre-
pričal o okusnosti krompirja.
V Franciji pripravljajo veliko
krompirjevih jedi, vendar najpo-
gosteje srečamo na jedilniku krom-
pirjevo juho, ki je narejena iz enake
količine krompirja in enake
količine pora ter jo ponudijo tudi
hladno. Znane evropske jedi iz
krompirja so še krompirjev pon-
vičnik, krompirjevi cmoki, pečen
krompir z jabolki, čebulo in gove-
dino, rosti oziroma pečeni mlinci iz
naribanega kuhanega krompirja,
njoki s paradižnikovo omako in si-
rom in še mnoge druge jedi. Od
začimb in zelišč se zraven krompir-
ja lepo poda okus peteršilja, mete,
pehtrana, drobnjaka, koprca, papri-
ke, kisle smetane, koruze, cimeta,
meda, kokosovega oreha, sokov
agrumov, muškat ter sherry. Lepo
pa se poda k svinjini, slanini, perut-
nini, suhim fižolom, repi, govedini
in gnjati.
Vse krompirjeve jedi lahko razde-
limo na francoske krompirjeve jedi
in druge krompirjeve jedi. Tako ve-
likokrat slišimo za francoske ocvrte
krompirje, ki jih tudi mi dobro
poznamo; to so pmfrit, pomčips,
pompaj in še drugi. V kuharskih
knjigah francoske krompirjeve jedi
prepoznamo po besedici pommes,
ki jo imajo dodano. Te jedi so na
primer anin krompir, badenski
krompir, krompirjevi hrustavci,
krompirjevi narastki, pekovski
krompir, krompirjevi žličniki,
sočni krompir, krompirjev pire in
še druge jedi. Med druge krompir-
jevi jedi pa spadajo krompirjev
golaž, krompir z grahom, opečen in
nadevan krompir, pražen krompir
in kisli krompir.
Badenski krompir pripravimo
tako, da za 5 oseb vzamemo 1 kilo-
gram krompirja, ga olupimo,
narežemo na večje krhlje in skuha-
mo. Kuhan krompir odcedimo in
še vročega pretlačimo ter mu doda-
mo 5 dekagramov masla ali marga-
rine, dodamo še 2 rumenjaka in 5
dekagramov naribanega sira, na-
rahlo začinimo s soljo in poprom
ter dodamo še sneg 2 beljakov.
Manjši nepregorni stekleni ali dru-
gi pekač na tanko premažemo z
margarino, potresemo z moko in
vanj vsipamo tričetrt pripravljene
krompirjeve mase. Ostali krompir
damo v dresirno vrečko z na-
zobčanim tulcem in po vrhu v ena-
komerni razdalji nabrizgamo
majhne kupčke. Pekač postavimo v
pečico, ki smo jo ogreli na tempera-
turo 200C, in pečemo tako dolgo, da
jed dobi zlatorumeno barvo. Po
vrhu lahko krompir po želji na-
rahlo prelijemo z mešanico kisle
smetane in celega jajca ter potrese-
mo s sesekljanimi zelišči ali na
majhne kocke narezano slanino. Če
ga po vrhu prelijemo s smetano in
potresemo s slanino, ga ponudimo
kot samostojno jed skupaj s solato.
Opečen nadevan krompir pa pri-
pravimo tako, da za eno osebo vza-
memo 1 srednje velik krompir, ga
olupimo, po dolžini prerežemo na
polovico, po vrhu narahlo solimo in
ga do polovice spečemo s pomočjo
maščobe v pečici. Potem z žličko iz
vsake polovičke izdolbemo sredino,
sredico pretlačimo, dodamo malo
vročega mleka, sladko smetano in
nariban paremezan. S tako pri-
pravljenim nadevom napolnimo iz-
dolbeni krompir, po vrhu potrese-
mo še s sirom in zapečemo v pečici.
Nadev naj bo gost. Tako pripravl-
jen krompir ponu-
dimo zraven glav-
nih jedi kot prilo-
go.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 244. NAD
Zakon, družina in
dašovno mdravje
106. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 25. nad.
Analitska celostna
terapija - /. nad.
Tako običajno v uvodni fazi po-
tekajo diskusije v začetku o "bol-
niku". Tipičen pogovor v tej fazi
je: "Zakaj ne govoriš s terapev-
tom?", "Nobenega strahu ni treba
imeti" ali "Če boš govoril, se boš
bolje počutil", nakar bolnik
večinoma odvrne: "Meni ne
manjka nič". Če pa otrok vseeno
nekaj "nelojalnega" reče o starših,
ti običajno hitro spremenijo temo
pogovora ali pa ugotovijo: "Vidi-
te, to je tisto, o čemer smo vara go-
vorili. Spet je bolj bolan." Po
mnenju terapevtov v večini
družin starši nikoli ne vidijo otro-
ka zdravega, dokler jih ca ne pre-
neha kakorkoli obtoževati.
V uvodni fazi je zelo važno čim-
prej skreniti pogovor z "bolnika"
na vprašanje, kaj je problem
družine. Postopati je potrebno
taktno, saj ob preveliki direktnos-
ti družina hitro neha sodelovati.
Zaradi tega je včasih priporočlji-
vo lotiti se konfliktov indirektno,
npr. tako da prosimo po vrsti
družinske člane, naj nam pripove-
dujejo svoje izkušnje iz družine,
mnenje o vsakem posameznem
družinskem članu, svoje predsta-
ve o družinskem življenju in po-
dobno. Taka poročila vodijo
večkrat hitro do zaželene inter-
personalne dinamike. Prav tako je
koristno pozvati starše, da govori-
jo o družini, iz katere so izšli, o
svojih pomembnih življenjskih
udarcih in razočaranjih, o lastnih
starših in zgodovini svojega zako-
na.
Cilj, ki ga skušamo doseči s temi
poročili, ni samo razumevanje
problema sedanje družine, pač pa
odkrivanje skrite psihološke di-
namike in vzrokov zanjo.
Naslednjič pa še o uvodni fazi te
oblike terapije.
mag. Bojan Šinko
Nagradno
turistiino
vprašanje
Turistična zveza Slovenije in
Zavod Republike Slovenije za
šolstvo sta te dni razpisala 14. fes-
tival turističnih podmladkov, ki
bo 20. in 21. aprila leta 2000. V
okviru festivala naj bi mladi raz-
mišljali o Sloveniji kot deželi do-
brot.
Za takšen naslov so se odločili,
ker želijo, da se s svojimi deli
vključi kar največ turističnih
podmladkarjev. Razmišljajo lahko
o običajih in dogajanjih, povezanih
s hrano in pijačo, ki so zanimivi
tudi za turizem. Poleg tega imamo
Slovenci mnogo basni, legend in
pripovedk, pa tudi resničnih do-
godkov, ki so v tesni zvezi z upor-
abo ah pridelovanjem hrane in
vina. Prijave za 14. festival turis-
tičnih podmladkov bodo sprejemali
do 12. februarja.
V teh dneh pa je še skoraj neopaz-
no mimo nas svetovni dan turizma
- 27. september. Njegovo geslo je
bilo: Turizem - ohranitev svetovne
dediščine za novo tisočletje. Unes-
co in Svetovna turistična organiza-
cija kot pomembni organizaciji
OZN združeni opozarjata na po-
membnost in rastočo povezanost
med turizmom in kulturno
dediščino.
Nagrado za pravilen odgovor na
predzadnje nagradno turistično
vprašanje (rimska boginja ljubezni
in lepote je Venera) je prejela Lilja-
na Hronek, Pestike 4 B, 2283
Zavrč. Čestitamo!
Rimskega boga, ki ga predstavlja-
mo danes, so častili kot boga
kovaštva in ognja, ker ustreza
grškemu bogu Hefajstu. V rimskem
svetu je bila kasneje njegova vloga
razširjena na zaščitnika vseh obrti,
pri katerih se uporablja ogenj. Nje-
govo ime je v prenesenem pomenu
sinonim za ogenj, po njem je ime-
novan tudi najznamenitejši od ogn-
jenikov. Temu bogu posvečen praz-
nik so praznovali 23. avgusta. Ta-
krat so mu žrtvovali žive ribe kot
simbol vode, ki je ognju nasproten
element. Častili so ga tudi kot
zaščitnika pred požarom; njegova
svetišča in obrtne delavnice, ki
uporabljajo ogenj, so bile zato
običajno na robu mesta. Bogu ognja
je bil v Poetovioni posvečen tem-
pelj na zahodnem robu mesta, v
četrti Vicus Fortunae (Spodnja
Hajdina), kar vemo iz napisa na
kamnu, ki je prikazan na fotografiji
(Vir: Brane Lamut, Nataša Koalr,
Bogovi rimske Poetovione, fotogra-
fija: fototeka Pokrajinskega muzeja
Ptuj). Kako se je imenoval ta rim-
ski bog ognja? Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do 8. oktobra. Nagrada za
pravilen odgovor je zgoščenka, ki je
izšla ob 30-letnici ptujskega festiva-
la domače zabavne glasbe.
Krvodajalci
14. SEPTEMBER - Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Eva
Paulinič, Kraigherjeva 26, Ptuj, Sonja Šneberger,
Mestni Vrh 22, Ptuj, Davorin Amuga, Betšat(Ova 31,
Ruj, Ivanka Šmigoc, Muretmci 25, Erika MIhelač. Sa-
gadinova 11, Ptuj, Dai^a Čeh, Podvinci 39/e, Iztok
Herga, Domava 129, Slavko Ivančič, Vošnjakova 10,
Ruj, Renata Kolednik, ločič 22, Janez Vtdovič, Mez-
gove! 2/b, Aienka Kostanjevec, Nova vas 46, Milica
Petek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj, Branko Golob,
Bresnica 27, Suzana Gabrovec, CMD10, Ptuj, Branka
Pergar, Jadranska 7, Ptuj, Ana Miholič, Mezgovci
50/a, Jožica Bezjak, Ul. 25, maja 3, Ptuj, Majda Kram-
berger, Krčevina pri Vurbergu, Alojz Pihlar, Domava
66/a, Jožica Petek, Zagorci 74, Veronika Leben, Slomi
9, Milan Golob, Bresnica 63/a, Brigita Bezjak, Formin
39, Ivica Petek, Mezgovci 24, Marija Vorih, Kicar
118/a, Boštjan Majerič, Oestmik 1/a, Majda Slana,
Potenci 27/a, Marija Vesenjak, Placerovci 1, Matilda
Šegula, Moškanjci 111, Marija Vidovič, Mezgovci 2/b,
Kiavdija Seiko, C. na Hajdino 32, Kidričevo, Stanko
Zorman, Moravci 104, Zvonka Rozman, Hum pri
Om^ožu 27, Marjana Rižnar, Pacinje 5/b, Jožica
Forštnarič, Borovci 54, Alojz Horvat, Juršinci 19/a,
Tone Javemik, Križni Vrti 29, Irena Kmetec, Slovenja
vas38/b.
16. SEPTEMBER - Albin VVeingartner, Zagorci 65/a,
Elizabeta Kociper, Velika Nedelja 103, Marta Rajh, Mi-
hovce 85, Marjan GizerI, Zagorje tO/b, Mirko Jelen,
Prešernova 16, Ptuj, Roman Petrovič, Itčeva 15, Ptuj,
Dragica Gašparič, Trnovska vas 1/a, Verica Emeršič,
Mezgovci 3, Majda Breg, Krčevina pri Vurbergu, Dra-
gica Dobič, Domava 88/b, Jožica Siodnjak, Mezgovci
56/a, Slava Potrč, Prerad 48, Simona Majerič, Selška
6, Ptuj, Vlasta Pisanec, Poienci 21, Mirko Horvat,
Zamušant 46, Andreja Mihelafi, Sagadinova 11, Ptuj,
Vera Popušek, Podvinci 13, Miian Stumberger, Mez-
govci 40, Marjeta Vedlin, Majšperk 52, Davorin Pre-
dovnlk, Kajuhova 11, Kidričevo, Mojca Lozinšek, Gra-
jena 35, Angela Meško, Mezgovci 56/a, Brigita Čuš,
Mezgovci 64/a, Angela Golčman, Domava 16, Majda
Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj, Vinko Kokol, Domava
87, Andrej Stumberger, Dornava 4, Marina Burg,
Tržeč 41, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a, Daniei Kuhar,
Senešci 68, Simona ljubeč, Zg. Hajdina 107/a, Rad-
ko Rodošek, Planjsko 23, Majšperk, Gizela Držaj,
Brstje 14/b, Olga Golob, Prerad 49, Nives Žargi, Ul. 5.
prekomorske 15, Ptuj, Romana Jurič, Domava 115,
Majda Zemljič, Podgorci 44, Helena Horvat, Sp. Pol-
skava 3, Romana Vidovič, Cvetlična ut. 6, Lenart, Ma-
rija Zamuda, Gorišnica 155, Bogdan Gajser, Mezgov-
ci 40, Irena Ljubeč, Spuhlja 133, Nežika Šamperi,
Spuhfja 28, Alenka Boban, Štrafelova 5, Ruj, Kristina
Vidovič, Mezgovci 51/a, Vesna Emeršič, Mezgovci 3,
Mirko Emeršič, Lancova vas 56, Martina Florjanič,
Strelci 9, Herman Špes, Leskovec 48, Marjan Sam-
pert, Ul. B. Kraigherja 26, Ruj, Roman Farič, Rabelčja
vas 23/a, Walter Slatinšek, Geršakova 16, Maribor,
Alojz Gojčič, Starše 43, Alojz Mihetak, Bezena 11,
Ruše, Milan Pihler, Podvinci 24, Damjan Ferš, Haj-
doše 6, Darko Čuš, Mezgovci 64/a, Jože Čeh, Nova
ulica 26, Spodnji Duplek, Marjan Golob, Starše 42,
Roman Skuber, Lancova vas 6, Franc Fekonja, Haj-
doše 3/d. Danilo BeraniČ, Pieterje 31/a, Silvester Lor-
ber, Stari Log 60, Alojz Lori)er. Ut. Pohorskega batal-
jona, Pragersko, Franc Paj, Pongrce 4, Miran Za-
goršek, Mezgovci 28.
Jesenska vrtna opravila
Izteka se september, vremensko najprijetnejši in z darovi na-
rave najbolj obdarovan mesec v letu. Vrtno rastlinje se vse
bolj nagiba k zaključevanju vegetacije, vreme pa nas v krat-
kem že lahko preseneti z jesenskimi slanami. Vrtnar zato skrbneje opravlja
vrtna opravila, da bodo pridelki pravočasno pospravljeni, trajno rastlinje in
predzimski posevki pa dobro oskrbovani in pripravljeni na prezimitev.
v SADNEM VRTU še obiranno pozne sorte jabolk
in hrušk, ki so pretežno namenjene za zimsko hram-
bo. V shrambo vlagamo le zdrave, nepbtolčene in
nepoškodovane plodove s pecljem. Že po nekaj
dneh hrambe sadja ponovno pregledamo in
izločimo plodove, ki so pričeli gniti. Med shranjeni-
mi plodovi so tudi takšni, ki so bili ob obiranju neo-
pazno poškodovani zaradi vboda insektov, kamor
so se naselile glivice sadne gnilobe, ki se v navadni
shrambi naglo širijo. Če takih plodov sproti, ko jih
opazimo, ne odstranimo, okužijo zdrave in ves
shranjeni pridelek izgubi trajnost in uporabnost.
Orehe in lešnike skrbno sproti pobiramo, ko od-
padajo zreli z drevesa. Odlagamo jih razstrte le v eni
plasti na zračnem prostoru, da se osuše. Vlažne
plodove, shranjene v nezračni embalaži in v zatohlih
prostorih, v kratem času napade plesen, okus po
plesni pa se prenese na jedrca in z naknadnim
sušenjem ga ne uspemo odpraviti.
Z obiranjem in spravilom nešpelj še počakamo,
da dobro dozore na drevesu in da jih omehčajo
prve jesenske slane.
Pri koščičarjih rado prihaja do pojava smolikavos-
ti, če je na lubju prišlo do poškodb ali da so ob rezi
nastale rane, ki se med vegetacijo niso povsem za-
celile. Za smolikavost so še posebej občutljive bres-
kve in nektarine. Smolikavost, ki je v bistvo pretira-
no izcejanje drevesnih sokov v obliki smole, je lahko
vzrok za prezgodnje odmiranje drevesa. Ker se
smolikavost pojavi običajno v času proti koncu ve-
getacije, smo na pojav pozornejši v tem času. Mes-
ta, kjer se izceja smola, pogosto oviažimo oziroma
premažemo z blago raztopino jedilnega kisa, ko pa
bo odpadlo listje, pa kot trajen ukrep tla pognojimo
z apnenim prahom, ker rastlinam očitno primanjkuje
kalcij za utrjevanje celičja.
Da nas v OKRASNEM VRTU ne bi presenetila
prva jesenska slana, pričnemo vrste okrasnega
rastlinja, občutljivejše na hladnejše vremenske raz-
mere, pripravljati na selitev v zimovnike. Pelargoni-
je, fuksije, gomoljne in druge begonije, čeveljčke,
zajčke in tem podobne vrste, ki smo jih gojili na
cvetličnih gredah na prostem, presadimo s korenin-
sko grudo v lonce, dobro zalijemo in do nastopa
prvega mraza v hladnejših razmerah prehodno goji-
mo, da se rastline postopoma prilagajajo na razme-
re, ki jih čakajo v zimovniku. Ob tem pa še kar bujno
cvetijo in polagoma odcvetajo.
Vse vrste kaktej so dokaj občutljive na mraz. Že
najmilejša slana jih popari, skozi zimo pa tako priza-
dete rastline zagotovo propadejo. Že nekaj dni pred
nevarnostjo prve jesenske slane jih pospravimo v
zavarovano mesto.
Enoletni mak, ostrožnik, meseček calendula in
črnika zacveto spomladi zgodneje, če jih posejemo
že v septembru ali prve dni oktobra.
V ZELENJAVNEM VRTU se v drugi polovici sep-
tembra prično hitreje prazniti gredice zgodaj pose-
janih ali posajenih vrtnin. Četudi niso zmeraj vzrok
za spravilo vrtnin vremenske razmere in bližajoče se
jesenske slane, jih spravimo pravočasno, da ne pre-
zorijo. Prezreli pridelki prično prej razpadati,
trpežnost in doba hranjenja pa se jim bistveno
skrajša.
Gredice, s katerih smo pobrali pridelke vrtnin,
sproti skrbno očistimo vseh ostankov in populimo
plevele ter vse skupaj kompostiramo. Ostanke bol-
nih rastlin, zaradi katerih bi se te bolezni lahko širile
v naslednjem letu, sežgemo.
Ob izteku meseca kimovca in ob prehodu v vino-
tok je še mogoče sejati mesečno redkvico, motovi-
leč, vrtno krešo, špinačo in blitvo. Presajamo pa
zimsko solato, drobnjak in zimski por. S sajenjem
zimskega česna še nekoliko počakamo, saj ga je
priporočljivo saditi šele v drugi polovici oktobra, saj
ga je priporočljivo saditi šele v drugi polovici okto-
bra, da mu pred zimo ne bi preveč porastli klični lis-
ti.
i Za setev zimske solate se je primeren čas iztekel.
Ob izredno ugodnih vremenskih razmerah bo v
prvih dneh oktobra lahko uspel posevek sorte zim-
ska rjavka, za vse druge sorte pa je setev v tem
času že prekasna. Zimska solata je med zahtev-
nejšimi vrtnimi posevki in zaseda vrtno zemljo osem
do devet mesecev, izpolnjeni pa ji morajo biti vsi
rastni pogoji, sicer posevek ne prezimi in pridelka
ni. Posevek zimske solate bo uspešen, če smo iz-
brali ustrezno sorto, kakovostno seme, ustrezno
lego, zaščiteno pred južnim soncem in severnim ve-
trom, ter rodovitno, dovolj humozno in lahko odced-
no zemljo. Posevek naj bo v jeseni pognojen le s
fosfornimi in kalijevimi gnojili, da bo odpornejši na
mraz, z dušikom pa solato gnojimo lahko šele pom-
ladi. Tik pred nastopom jesenskih slan, ko se rast
solati ustavi, nasad zavarujemo pred zimsko poze;
bo z varovali: vlaknasto folijo, smrečjem, slamo ali
listjem.
Miran Glušič, ing. agf-
10
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Uporaba plina v gospodinistvih
Nadaljevanje iz prejšnje številke
SESTAVNI
DELI PLINSKE
INSTALACIJE
H glavnim sestavnim delom
hišne plinske instalacije prišteva-
mo: hišni priključek, plinsko
cevno omrežje v notranjosti
zgradbe (hišna plinska instalaci-
ja), plinska trošila, plinski goril-
nik in naprave za nadzor plamena.
Potrebujemo še plinski dimnik.
Projekt plinske instalacije mora
izdelati pooblaščeni projektant v
skladu z ustreznimi standardi,
varnostnimi predpisi in smernica-
mi ali pooblaščena projektna or-
ganizacija.
Za vstop plinskega priključka v
zgradbo je najbolje, če je predvi-
den poseben prostor za vse hišne
priključke (vodovod, plin, kanali-
zacija). Hišni priključek se zakl-
jučuje z glavnim zapornim venti-
lom, ki je lahko nameščen v fa-
sadni omarici izven objekta, v kle-
ti ali stenski omarici v objektu in
mora biti vedno dostopen. V vsaki
hišni plinski instalaciji morajo
biti tile zaporni organi:
glavna zapora hišnega
priključka (neposredno pred vsto-
pom ali po vstopu plinske instala-
cije v zgradbo).
-	zapora pred vsakim plinome-
rom,
-	zapora pred vsakim trošilom.
Pred vsakim plinskim trošilom
mora biti ročna zaporna pipa, ne
glede na morebitno vgrajen elekt-
romagnetni ventil.
Glavna zaporna pipa (če je v ob-
jektu) ali ventil mora prenesti
toplotno obremenitev do 650C v
času 30 minut in služi izključno
za prekinitev dovoda plina v
zgradbo v primeru požara ali pop-
ravil instalacije.
Plinsko cevno omrežje v notran-
josti zgradbe je lahko izvedeno z
jeklenimi ali bakrenimi cevmi, ki
potekajo praviloma pod ometom,
izjemoma v kineti, in ne smejo
biti nameščene v požarnih stop-
niščih ter so pobarvane z rumeno
barvo. Če je tlak višji od 100 mbar,
morajo biti notranje cevi nad
ometom. Cevi smejo lotati in vari-
ti samo usposobljeni varilci z us-
treznim atestom.
Če ugotovimo, da instalacija
pušča, moramo narediti oziroma
upoštevati:
-	zapreti zaporni organ pred
plinomerom in pred posameznimi
trošili oziroma glavni zaporni or-
gan in poklicati distributerja pli-
na;
-	ne smemo vključevati in
izključevati nobene električne
instalacije;
-	prostore moramo takoj prez-
račiti;
-	takoj ugasniti vse plamene.
Ko zapremo glavni ventil, pre-
verimo, ali so zaprti tudi drugi.
Če prihaja vonj po plinu iz pros-
tora, v katerega ne moremo, po-
kličemo gasilce.
Če uhaja plin v kleti, ne hodimo
vanjo, odzunaj odpremo okna, po-
kličemo distributerja.
Morebitnih poškodb na
plinskem omrežju ne popravljamo
sami.
Dežurni ekipi distributerja
omogočimo dostop do omrežja.
Ponovna uporaba plina je dovol-
jena šele takrat, ko je instalacija
ponovno brezhibna. V splošnem
pa velja, da je vsaka improvizacija
tako pri gradnji kakor pri vseh
postopkih (npr. priključevanje
trošil), samostojno poseganje v
instalacijo in naprave (razen če to
opravijo pooblaščene osebe) nedo-
pustno in smrtno nevarno. Pri
skrbni uporabi in upoštevanju
vseh navodil pa je plin varen in
prijazen za uporabo.
Če je bila instalacija izključena
iz pogona dlje kot 6 mesecev, jo
moramo obvezno pregledati in
kontrolirati njeno tesnost ter
spustiti plin v instalacijo enako
kot na prvi način.
Na sliki 1 je prikazana shema
običajne hišne plinske instalacije
v večjem stanovanjskem objektu,
kjer namesto skupne kotlovnice
grelnike tople vode nadomestimo
s kombiniranimi plinskimi grel-
niki. V tem primeru ima vsako
stanovanje svoje neodvisno ogre-
vanje in svojo pripravo tople vode,
kotlovnica v tem primeru odpade.
Na enak način lahko izvedemo
ogrevanje in pripravo vode tudi v
enodružinskih zgradbah.
Nadaljevanje prihodnjič
Bojan Gorbovšek,
vnhf, dipL Ing. str.
GORNJA RADGONA / PRED 3. MEDNARODNIM
SEJMOM SADJE '99
S/ovenifO - dežela sadia^ zeleniave in vina
Na pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni že nekaj časa potekajo priprave na 3. mednarodni se-
jem sadja, na katerem bo predstavljeno vse povezano s semeni, vrtninami, okrasnimi rastlinami,
sadikami, trsnimi cepljenkami, sadjem, zelenjavo, grozdjem, hmeljem in izdelki iz teh, čebe-
larstvom in čebelarskimi izdelki, zdravilnimi zelišči, stroji, tehnologijo, opremo in embalažo. Ta
v zadnjih dveh letih uveljavljena nova sejemska prireditev v Gornji Radgoni bo letos potekala
med 10. in 14. novembrom.
Prireditev je velika priložnost za slovensko
sadjarstvo, zdravilstvo, zelenjedarstvo, čebelarstvo ...
Po prepričanju radgonskih sejmarjev, ki so najprej
načrtovali sejem Sadje organizirati bianalno, a so
razstavljavci že na njegovi prvi izdaji želeli, da bi
omenjena prireditev potekala vsako leto, je sejem
Sadje '99 vnovični pomemben gospodarski dogodek,
kjer se bodo srečali proizvajalci, strokovnjaki in
kupci.
Organizator pričakuje okoli 200 domačih in tujih
razstavljavcev, (teh je lani bilo 145 iz Slovenije,
Avstrije, Italije, Češke, Nizozemske, Romunije,
Švedske in Švice, sejem pa si je ogledalo 5.500 obis-
kovalcev), ki bodo predstavili dosežke na omenjenih
področjih. Sejem sestavlja pet zaokroženih progra-
mskih celin, kot so komercialno-prodajni program,
razstave, posvetovanja, ocenjevanja in spremljajoči
program. In ni naključje, da ta sejem potega ravno v
"Martinovem tednu", kajti dejstvo je, da so sedaj vsi
pridelovalci pospravili svoje pridelke in potrebni so
dogovori in pogodbe o prihodnji sezoni. Za vse to bo
priložnost v Gornji Radgoni. Enako pa tudi za ljubi-
telje in vse druge obiskovalce sejma, kajti vsi bodo
našli nekaj zase. Prvič bo tam tudi velika razstava
malih živali. Na sejmu bodo okronali tudi slovensko
vinsko kraljico za prihodnje leto ter krstili mošt iz
vseh treh slovenskih vinorodnih dežel.
OsteBakal
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
11
PO M ASIH MKASm
pTOJ / ODPRTJE RAZSTAVE O JANEZU PUHU
Puh za slovensko Idetifitefo
ga/stava o Janezu Puhu je kulturno-izobraževalni projekt, ki v
jliki, besedi in eksponatih (okrog tristo arhivskih enot) pred-
stavlja življenje in delo tega velikega tehničnega uma sloven-
ske zemlje, ki ga šele sedaj odkrivamo in ki se je rodil v
Oblačku (danes del Sakušaka), večji del življenja pa preživel v
Gradcu, kjer letos praznujejo 100-letnico njegove tovarne, le-
tos pa mineva tudi llO-letnica od izuma njegovega prvega kole-
sa. Umrl je pred 85 leti. Pobudnica za "oživitev" njegovega živl-
jenja in dela skozi projektno delo je bila Kristina Šamperi
purg, arhivska svetovalka v ptujskem Zgodovinskem arhivu, ki
je v sodelovanju z nekaterimi drugimi tudi nosilka projekta.
Projekt, ki se je začel že v letu
1990, naj bi se nadaljeval tudi v
tretje tisočletje. Kot je na spreje-
mu v poročni dvorani v Ptuju v
soboto povedal ptujski župan Mi*
loslav Luci, ko je nagovoril av-
torje kataloga in spoznorje ter
druge udeležence, bi se lahko v in-
tenzivnem obdobju vstopa v Ev-
ropsko unijo, ko veliko pričakuje-
mo tudi od različnih fondov, ki
naj bi Sloveniji pomagali pri vsto-
pu v Evropo, zgledovali po Janezu
Puhu. ki ni potreboval fondov, da
se je uveljavil v srednji Evropi.
Tako kot Puh, je poudaril ptujski
župan, se bomo izkazdi le z de-
lom, izumiteljstvom. Želja je, da
bi mesto Ptuj in Gradec lahko v
bodoče povezovali tudi drugi pro-
jekti, ne samo Puh, okrepiti bi
veljalo sodelovanje na gosp)odar-
skem in drugih področjih. Janez
P^ih naj bo spodbuda slovenskim
podjetnikom, ki se bodo slej kot
prej srečali z evropsko konkuren-
co.
Skozi Puhov projekt je prišlo do
povezave humanistične dejavnos-
ti z visoko tehnično znanostjo.
Kristina Šamperi Purg je pri
predstavitvi vsebine katdoga po-
vedala, da je njegova obsežnost
posledica odkrivanja novih dej-
stev pri pripravi razstave, ki pa ob
pripravi monografije še niso bila
znana. Projekt se nadaljuje, začeli
so ga humanisti, sedaj so na potezi
tehniki. Rektor mariborske imi-
verze dr. Ludvik Toplak se je
Ptujčanom toplo zahvalil za pobu-
de o raziskovanju Puhovega dela
in s tem za približevanje njegove-
ga dela širši javnosti, predvsem
mladim. Govoril je o prizadevanj-
ih za ustanovitev Inštituta Janeza
Puha, delajo pa tudi na fondaciji
Janeza Puha, ki bo trajno spodbu-
jala inovativno delo in tehnične
študije, za katere je med mladimi
malo zanimanja. V imenu
graškega župana dr. Alfreda Stin-
gla, ki se odprtja razstave ni mogel
udeležiti, je govoril svetnik Hans
Pammer in med drugim dejal, da
pomeni življenjsko delo Janeza
Puha velik napredek za tehniko.
Razstava zelo lepo pokaže, kaj po-
menita zavzetost, marljivost in
znanje, vse to pa so lastnosti, ki
jih potrebujemo danes in tudi ju-
tri. Peter Grom iz muzeja motoci-
klov na Vranskem pa je v soboto v
Ptuju napovedal, da bo njihov
muzej v dveh letih postavil spo-
minsko obležje temu velikemu
tehničnemu umu Slovencev, ki
ljub temu da je večji del življenja
preživel v sosednji državi, ni ni-
koli pozabil, da je Slovenec.
Dr. Majda Kavčič Basa, razi-
skovalka Slovenskega raziskoval-
nega inštituta v Trstu in na Filo-
zofeki fakulteti v Ljubljani, od-
delku za slovanske jezike in
književnosti, je na slovesnosti ob
odprtju razstave o Janezu Puhu v
centru Domino povedala, da je iz-
redno vesela, da lahko na takem
dogodku govori kot domačinka,
Juršinčanka, neodvisno od svoje
vloge pa ta dogodek raztmie kot
odkrivanje Puha Sloveniji, kot ve-
liko spremembo na bolje v našem
dojemanju in razumevanju sebe,
kot izraz nove slovenske samoza-
vesti. Puhovi sodobniki niso dvo-
mili o njegovi pripadnosti. Puh ni
mogel biti drugo kot naš človek.
Razstavo je zato razimieti tudi kot
prispevek k jasnejšim, bolj zdra-
vim pogledom k slovenski identi-
teti. Samo kolektivni ponos nas
bo ohranil tudi v tretjem tisočlet-
ju, ko bomo zaživeli brez sloven-
skih mej.
Razstava o Janezu Ptihu bo v
centru Domino na ogled do 25.
novembra.
MG
Razstava o Janezu Puhu je center Domino spremenila v novo ptujsko razstavišče in mu že prvi
dan prinesla toliko obiskovalcev kot še nikoli doslej
Zahvala ptujskega župana avtorici razstave In kataloga o Jane-
zu Puhu Kristini Šamperi Purg
Dr. Majda Kavčič-Baša je de-
jala, da razume odkrivanje Ja-
neza Puha kot Izraz nove slo-
venske samozavesti.
Foto: Črtomir Goznik
MAJSKI VRH / NA OBISKU PRI USPESNEM VINOGRADNIKU MARJANU KRANERJU
»Z vinom moraš biti potroeiliiv«
Iz nekdaj majhnega vinogradnika se je Maijan Kraner, doma
Iz Lancove vasi, kar čez noč spremenil v »velikega« vinogradni-
ka ter svoji zbirki priznanj z vinskih ocenjevanj letos dodal
srebrno z ljubljanskega vinskega sejma in dve žlahtni zlati me-
dalji na radgonskem ocenjevanju. Mnogi so se ob tem veijetno
vprašali, kje je ključ do takega uspeha majhnega vinogradnika,
ki ni samo dober vinogradnik, pač pa predvsem odličen kletar
in poznavalec dobrega vina. IVa pragu jeseni, ko klopotci že oz-
nanjajo, da bo kmalu trgatev, sem Marjana Kraneija obiskala
v njegovem vinogradu v Majskem Vrhu. Tam sije pred desetimi
leti pričel ustvaijati vinogradniški raj.
O njegovem vinogradniškem
uspehu se je veliko govorilo, Mar-
lan Kraner pa vsega skupaj ni
obešal na veliki zvon, temveč so
mu letošnji uspehi na ocenjevanj-
ih dali še več motivacije, saj želi
biti še boljši. Že kar nekaj let je
član Društva vinogradnikov in
^djarjev Haloze, v vinograd-
■Uških krogih se je pričel izo-
traževati, naredil je kletarski izpit
'n si počasi skozi delo nabiral
^anje in izkušnje. Vsako leto je
^etaril več, se marsikaj naučil na
^tnih napakah in se z vinom po-
^ na ocenjevanja. Hitro je opo-
jni nase z odlično in izbrano
'^pljico.
^VINOGRADIH
Med
TISOČ TRSI
pogovor sva seveda pričela z
''kujanjem spominov na njegova
Pf^a leta v vinogradništvu, ko je
.'j zaposlen še v vinarstvu Kme-
%kega kombinata Ptuj, kjjer se je
^^ič srečal s »pravim« vinograd-
^^tvom in pozneje kletarjenjem.
^^ hitro je vzljubil to panogo in
pd desetimi leti v Majskem
zasadil svoj prvi vinograd z
trsi različnih sort.
(i^T^akrat še pomislil nisem, da
kdaj 'velik' vinogradnik, pa
le obrnilo ravno v to smer. Pred
petimi leti sem vzel v najem še dva
velika vinogradniška kompleksa v
Majskem in Dravinjskem Vrhu,
15 tisoč trsov pa sem posadil na
novo. Če vse skupaj združim,
lahko govorim že o 37 tisoč trsih,
ki jih trenutno obdelujem. Vino-
gradništvo je pred leti postalo moj
kruh za preživetje, zato sem skle-
nil kooperacijsko pogodbo z Vi-
narstvom Slovenske gorice - Ha-
loze; njim vsako leto oddam
večino pridelanega grozdja. Kljub
temu da cena grozdja ni taka, kot
bi si vinogradniki želeli, pa je na
drugi strani ptujsko Vinarstvo
zelo dober poslovni partner. V
domači vinski kleti obi-žim malo
količin, predvsem najboljše sorte;
omenil bi traminec, ki mi sicer
dobro uspevajo.«
Lani je Marjan obnovil precej
vinogradniških površin, na novo
zasadil vinograd s polovico sau-
vignona in renskega rizlinga, in
če bi sedaj pogledali po njegovih
vinogradih, bi verjetno našli sko-
raj vse sorte žlahtne vinske trte.
Vinogradniški poklic zahteva
celega človeka, zato si Marjanu
skoraj vsak dan najde delo v vino-
gradu ali kleti. Med trsi že precej
dela lahko opravi strojno, le v
višku sezone si mora najeti delov-
no silo, navsezadnje pa nobeno
delo ne mine brez pomoči
domačih. V veliko oporo mu je
žena Milena, kajti sinčka sta še
premajhna za delo, pomagajo mu
starši in seveda oba brata Ivan in
Anton, ki sta prav tako vinograd-
nika.
V vinski kleti pa, ki jo je Marjan
že precej razširil in posodobil, je
on najboljši in edini kletar. Prvih
veščin kletarjenja se je naučil v
kletarski šoli, je mimogrede ome-
nil v pogovoru, potem pa je vsako
leto več kletaril, se izpopolnjeval
na tečajih in si v desetih letih na-
bral predvsem svojih izkušenj.
Pravi, da je verjetno dobro začel
in da bi brez strokovnega znanja
težko prikletaril dobro in kvalitet-
no vino.
»Imeti moraš dosti znanja o kle-
tarjenju,« pravi Marjan, »kajti
samo tako lahko prideš do vrhtm-
skega vina in se predstaviš na veli-
kih vinskih ocenjevanjih. Tam se
vse skupaj dokončno potrdi.
Znanja o kletarjenju pa ni nikoli
dovolj, vedno se najde kaj novega,
s čimer se moraš seznaniti, če se-
veda hočeš postati kletar, kot na-
rekuje stroka. Če bi me vprašali,
kdo je danes dober kletar, potem
bi verjetno rekel, da tisti, ki ima v
sebi veliko potrpljenja, še posebej
pa z mladim vinom...«
V Kranerjevi dnižini nimajo no-
bene vinske tradicije, Marjan je
prvi začel z vinogradništvom.
Nekdaj majhno obokano klet je
zamenjala dosti večja in prostor-
nejša, obe pa sta polni sodov in
sodčkov. Tudi lesenih, ki mu
služijo za vrenje in zorenje vrhun-
skih vin. Klet je videti bogata,
Marjan pa pravi, da ima v vsakem
sodu drugo vino, ki ga moraš, če
prideš v klet, skoraj vsakega poku-
siti, da se lahko o tem prepričaš.
Najboljša vina vsako leto napolni
v buteljke, na katerih ima svojo
etiketo, drugo ostane za domačo
uporabo.
Najboljši - vrhtmski letnik pa je
bil zadnji, lanski letnik '98, ko je
Marjanu Kranerju v kleti uspelo
pridelati odlično kapljico. Med
zares najboljšimi sta bila izbor
laškega rizlinga in jagodni izbor
renskega rizlinga; z obema se je
preizkusil tudi na ocenjevanjih.
Potem ko Marjanovi »vinski«
uspehi letošnjega leta še zdaleč
niso šli v pozabo, pa je pred njim
že nova - težko pričakovana letina
'99. Zaradi slabega vremena bo
nekoliko slabša, pravi Marjan,
pričakuje za vsaj 30 odstotkov iz-
pada v količinah, kvaliteta pa za-
radi tega ne bi smela trpeti. Po 20.
septembru začenja obirati prve
količine rizvanca, nato pridejo na
vrsto še druge sorte, prav gotovo
pa bo tako kot lani tudi letos no-
vembra trgal renskega in laškega,
saj nanju še posebej stavi glede
odličnosti.
Marjan Kraner je vinogradnik
kot vsi drugi, le da se kljub obilici
dela in skrbi trudi biti najboljši
med najboljšimi. Z veliko ljubez-
nijo do vinogradništva in z never-
jetno mladostno zagnanostjo ter
vztrajnostjo mu je veliko že uspe-
lo, drugo šele prihaja. Njegov vin-
ski letnik - zadnji v tem tisočletju
- pa bomo prihočhije leto prav go-
tovo lahko opazili na katerem od
slovenskih vinskih ocenjevanj, in
če bo povrhu vsega imel uspešno
kletarsko roko, potem bo njegova
zbirka odličij še bogatejša za kako
žlahtno.
Tatjana Mohorko
Na letošnjem 45. medna-
rodnem vinarskem sejmu v
Ljubljani je Marjan Kraner
prejel veliko častno diplomo
s srebrno medaljo za laški
rizling, izbor, 1998, na ocen-
jevanju v CJomji Radgoni pa
kar dve zlati medalji: prvo za
renski rizling, jagodni izbor
(dobil je oceno 18,78), in dru-
go za laški rizling, izbor (z
oceno 18,06), oba lanska let-
nika. Nazadnje pa se je okitil
še z nazivom šampiona na
ocenjevanju Društva vino-
^adnikov Ptuj v Juršincih.
Ze pred leti je prejel številna
priznanja na ocenjevanjih
na Ptuju in v Podgorcih.
Uspešnega mladega vinogradnika Marjana Kranerja skoraj
vsak dan najdeš v vinogradu
»Dober kletar mora imeti z vinom predvsem veliko potrpljen-
ja,« pravi Marjan v svoji vinski kleti
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
13
IVANJKOVCI / PRAZNIK TRGATVE IN KRAJEVNI PRAZNIK
Indijansko poletje slovenske Toskane
člani turističnega društva Ivanjkovci so v sodelovanju s števil-
nimi krajani ta konec tedna uspešno privabili številne obisko-
valce prireditve, ki je počastila jesen, najlepši letni čas Ljuto-
mersko-ormoških goric. Že tretjič zapored so izpeljali zanimiv
program Praznika trgatve. Peš, na kolesih, s konjsko vprego,
motorji, avtobusi in avtomobili so se gostje popeljali po vinski
cesti. Prireditve so se pričele že v petek, 24. septembra, ko so z
večerno slovesnostjo počastili tudi krajevni praznik. Sobota in
nedelja pa sta bili namenjeni programu, ki sodi v sklop turis-
tične in kulturne ponudbe kraja.
V petek, 24. septembra, so z
večernim programom počastili
krajevni praznik, ki so ga tako
svečano proslavili nazadnje leta
1990 ob odprtju nove osnovne
šole v Ivanjkovcih. Maša za žrtve
vseh vojn ob 19. uri pri Svetinjah
je bila na žalost slabo obiskana.
Krajani so se očitno pripravljali
na osrednjo proslavo, ki se je
pričela ob 20. uri v domu kulture
v Ivanjkovcih. Bogat kulturni
program so pripravili učenci
domače osnovne šole. Z diapoziti-
vi so prikazali turistično najzani-
mivejše razgledne točke domačega
kraja od Jeruzalema na vzhodu do
Runča na zahodu. V programu sta
sodelovala tudi mešani pevski
zbor Društva upokojencev ter
moški pevski zbor iz Ivanjkovcev.
Predsednik krajevne skupnosti
Franc Gorjak je kot slavnostni
govornik povedal nekaj besed
tudi o problemih in delu, ki je
bilo opravljeno v preteklih dvajse-
tih letih s pomočjo krajevnega sa-
moprispevka. V KS se namreč
pripravljajo na vstop v leto 2000 z
novim samoprispevkom.
V stari šoli na Svetinjah so v
počastitev krajevnega praznika
pripravili likovno razstavo in do-
polnili etnološko zbirko. Študent
likovne akademije v Ljubljani
Mitja Ficko je pripravil razstavo
risb in skic svojih sošolcev, ki je
bila postavljena v prvem
nadstropju. To je bila po osmih le-
tih prva slikarska razstava v gale-
riji na Svetinjah in zadnja priredi-
tev Svetinjskega poletja, nam je
povedal Borut Šoster, idejni
vodja in organizator, ki si želi, da
bi galerija živela skozi leto.
SOBOTNE PRIRE-
DITVE PRAZNIKA
TRGATVE
Sobotne prireditve so se pričele
v Ivanjkovcih z enourno zamudo,
ki pa je bila posledica izpada
električne energije. Ob tej pri-
ložnosti so odprli kar dve razstavi.
Razstava starih in novih vino-
gradniških strojev je bila pos-
tavljena kar na prostem. Glede na
to, da so bila nekatera orodja za
mlade zelo nenavadna, je bila
dobrodošla razlaga Ivana Peto-
varja, ki je znal povedati veliko o
tem, kako so nekoč obdelovali vi-
nograde. Članice aktiva kmečkih
žena pa so pripravile zanimivo ku-
linarično razstavo domačih
dobrot. Orehove, makove,
rožičeve in rozinove potice ali
"povitice", kot jim v teh krajih
rečejo, so vabljivo dišale. Družbo
so jim delale sirove, jabolčne in
"grozdove" pogače. Na razstavnih
mizah so bile na ogled tudi polan-
ke - kruhovo testo z zaseko, ajdove
pogače, bider, orehovi rogljički in
drugo drobno pecivo. Več kot 50
žena iz različnih naselij KS Ivan-
jkovci je dokazalo, da so dobre
gospodinje. Razstavo je postavila
Anka Zorman. Vodja aktiva
kmečkih žena Darja Vraz nam je
povedala, da se že dogovarjajo za
naslednjo razstavo, ki naj bi bila
2. oktobra v zidanici na Maleku.
V sobotnem kulturnem progra-
mu je zbrane goste najprej pozdra-
vil predsednik TD Ivanjkovci
Stanko Žličar. Člani domače
folklorne skupine, ki deluje pod
vodstvom Irene Cerovič, so zap-
lesali splet štajerskih plesov. Za-
pel je tudi moški pevski zbor iz
Ivanjkovcev, ki deluje pod
vodstvom Branka Fifnja. V goste
so povabiU tudi folklorno skupino
KUD Cestica iz sosednje
Hrvaške. Sledil je športni del pri-
reditve. Na igrišču v Ivanjkovcih
so potekali teniški turnir, turnir v
malem nogometu in tekmovanje v
kegljanju. V Veličanah se je pri
domu lovske družine iz Ivanjko-
vcev ekipa tekmovalcev iz Avstri-
je pomerila z ekipo strelskega
društva Trap iz Ormoža. Na tek-
movanju, ki je bilo tokrat orga-
nizirano prvič, postalo pa bi naj
tradicionalno, je prehodni pokal
krajevne skupnosti Ivanjkovci os-
vojila ekipa Ormoža.
Avtobus je popeljal tiste, ki so to
želeli, na krožno vožnjo po vinski
cesti: Ivanjkovci - Svetinje - Jeru-
zalem - Cerovec - Veličane - Ivan-
jkovci. Pri Vinogradništvu Slavi-
nec sta goste čakala vozova s
konjsko vprego. Goste je na vožnji
spremljal vodič Boris Rajh, ki je
vedel povedati tudi veliko zanimi-
vega o znamenitostih na poti ter o
zgodovini kraja. Ustavili so se
tudi pri rojstnih hišah Frana
Miklošiča ter Stanka Vraza. V
gostišču Brenholc na Jeruzalemu
so na ta dan gostom ponudili do-
datno k dobri hrani in pijači tudi
pečene kostanje in mošt.
Folklorna skupina iz sosednje
Hrvaška je zaplesala tudi na Sve-
tinjah, od koder so se odpravili
peš do gostišča Taverna, kjer so
gostom zapeli in zaigrali. Pri zida-
nici na Maleku so tudi zaplesali.
Zadnji nastop so imeli pri Vino-
toču Belec, kjer so so zbrali tudi
motoristi na "oldtimerjih". Na
Maleku so se na ta dan zbrali tudi
motoristi - člani avstrijskega mo-
torističnega kluba iz Tieschna,
manjšega kraj v bližini Radgone,
in povedali, da že več kot 10 let
prihajajo v jesenskem času v te
prekrasne kraje, ki so jih poi-
menovali slovenska Toskana.
Letošnja prireditev se je dogaja-
la na več točkah istočasno. Ljudje
so si sami izbrali, kje na poti se
bodo ustavili. Eni so se odločili za
športne aktivnosti, drugi so ostali
tam, kjer se jim je zdelo, da je
razgled najlepši, ljubitelji dobre
hrane in pijače pa so izbirali med
vinotoči in gostinskimi lokali. Na
svoj račun so tokrat prišli tudi lju-
bitelji kulture. Obiskovalcev je
bilo približno enako kot lani, o
številkah se niso opredeljevali,
čeravno se je na prvi pogled zaradi
razpršenosti na različnih lokaci-
jah zdelo, da jih je manj.
Prireditve Praznika trgatve so se
nadaljevale naslednji dan na
Runču. Predstavili vam jih bomo
v naslednji številki Tednika.
Fotografije in tekst:
Majda FridI
Bogato obložena miza, darovi jeseni in domača hrana
Otvoritvena slovesnost v Ivanjkovcih
Na vinski cesti so se prejšnjo sončno soboto pri zidanici Malek
srečali pešci, kolesarji in motoristi iz Avstrije ...
VIDEM / OSNOVNA SOLA STAREJSIM IN V TEDNU OTROK
Od pradedka do prttvnvka
Letošnje leto je posvečeno starejšim, 3. oktober pa je mednarodni dan starejših. Tudi učenci
OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela se pridružujejo temu praznovanju in bodo ta ko-
nec tedna pripravili sprejem za starejše občane, dedke, babice, prababice in pradedke.
V občinski dvorani v Vidmu bodo jutri, 1. ok-'
tobra, ob 17. uri srečanje s starejšimi pripravili vi-
demski učenci, potem jih bodo povabili še na og-
led šole, na klepet in to bo tudi ena od priložnosti
za srečanje več generacij. Učenci OŠ Leskovec
bodo jutri na domu obiskali osamljene in ostarele,
na OS Sela pa bodo 11. oktobra pripravili kostan-
jev piknik, na družabno srečanje pa povabili svoje
dedke in babice, pravzaprav vse tiste, ki so po srcu
še zmeraj mladi.
Veliko zanimivega pripravljajo tudi v pri-
hodnjem tednu otroka, ko bodo dali več poudarka
predstavitvi predšolske vzgoje na vseh treh šolah
in v videmskem vrtcu. V nedeljo, 3. oktobra, ob 15.
uri se bodo malčki iz male šole in vrtca predstavili
v dvorani občinske zgradbe, to pa bodo tudi uvod
v razigran teden otrok. Podobno srečanje z malčki
bo na OŠ Leskovec v četrtek, 7. oktobra, in najver-
jetneje v petek, 8. oktobra, tudi na OŠ Sela.
Kot je povedala ravnateljica videmske šole Mari-
ja Šmigoc, bo mogoče cel prihodnji teden obiskati
otroke v mali šoli in vrtcu, teden otrok pa bo po
vsej videmski občini v znamenju športa in števil-
nih drugih aktivnosti. Tako bodo Videmčani pri-
hodnji teden organizirali jesenski kros za ude-
ležence iz vseh osnovnih šol na širšem ptujskem
območju, odpravili pa se bodo tudi v gledališče,
kino, galerijo in nekateri na Pohorje.
TM

PTUJ / RAZSTAVA OB 110-LETNICI UPRAVNE ZGRADBE
zaocfovfiio
uoravne fepofke
Zgradba v Slomškovi 10 v Ptuju je bila v zadnjih obdobjih pred-
met številnih vzdrževalnih in adaptacij skih del, pri tem so nje-
ni "stanovalci" naleteli na vrsto dokumentov, ki so sedaj na og-
led javnosti. Razstavljeno gradivo vsebuje opis stavbe iz Fel-
snerjevega vodnika po Ptuju in njegovi okolici iz leta 1895, naj-
starejše ohranjene fotografije stavbe, kopije tlorisnih načrtov
tedanje hranilnice, zapisnik o prevzemu stavbe, načrte in dru-
go dokumentacijo o kasnejših posegih in spremembah na stav-
bi in zdajšnjo razporeditev prostorov ter fotografijo pročelja
stavbe, ki je bila tudi med letošnjimi prejemniki priznanj TD
Ptuj za urejeno okolje.
Stavba v Slomškovi ulici 10 je
bila zgrajena leta 1889, za svoje
potrebe jo je zgradila takratna
Hranilnica v predmestju Kaniža,
pozneje so trg pred njo preimeno-
vali v Schillerplatz, 25. maja 1919
preimenovali v Srbski trg, med
vojno pa se je znova preimenoval
v Schillerplatz. Leta 1992 je
Srbski trg postal del Slomškove
ulice. Zaradi pomembnosti vsebi-
ne dela in bogate zgodovine skozi
stoletje in več ter v želji, da bi bila
prepoznavnost dejavnosti uprav-
ne enote večja, so se odločili za
razstavo, ki je postavljena v prvem
nadstropju zgradbe in bo na ogled
do 22. oktobra.
Upravni organi so bili v času
postavitve zgradbe znani pod na-
zivom okrajno glavarstvo, to pa se
je leta 1922 preimenovalo v sresko
načelstvo. Med drugo svetovno
vojno je imel v njej sedež deželni
svet s sedežem okrajnega vodje.
Po vojni je do leta 1957 bil v
Slomškovi 10 sedež okraj neg:a
ljudskega odbora. Tega leta je bil
ukinjen, nastala je velika občina
Ptuj in prevzela nekatere pristoj-
nosti okrajnega ljudskega odbora.
Z ustavo leta 1974 se je spremeni-
la organizacija občinske uprave,
na Srbskem trgu 1 so imeli sedež
vsi trije zbori skupščin^ prav tako
tudi izvršni svet, a je bil leta 1990
prenesen na Mestni trg 1, leta
1995 pa je v Slomškovi 10 pričela
delovati Upravna enota Ptuj. Na
tem naslovu pa je tudi sedež Upra-
ve za obrambo Ptuj.
MG
Razstava daje dober vpogled v 110-letno zgodovino zgradbe
v Slomškovi ulici 10, kjer je zadnja leta sedež Upravne enote
Ptuj.	Foto: Črtomir Goznik
ZVOKSOK '99 SE VRAČA
Organizatorji izpolnjujeio obljubo
Prekinjeni festival ZVOKŠOK '99 se bo nadaljeval v petek, 1. oktobra, glavna atrakcija pa bodo
gotovo najuspešnejši slovenski rockerfi BIG FOOT MAMA. S potopljenega letališča Moškanjci se
namreč naravnost v legende vrača festival, ki ponovno dokazuje svojo nenavadnost, enkratnost in
neuničljivost.
Najslabši dan tega poletja ni uničit njegovega življenja in erotičn^a naboja. Ob tropskih nalivih, udar-
jajočih strelah in neznosnem vetrn se je 9. in 10. julija dogajal ZVOK§OK '99/1. Nastopa GUANO APES še
dolgo ne bomo pozabili, sladkosti rave'n'rocka je bilo v izobilju, rave je uspel, v soboto popoldan pa je bif
festival po katastrofičnih napovedih vremenarjev prekinjen. In organizatorji sedaj izpolnjujejo dario oblju-
bo o nadaljevanju festivala. V petek, 1. oktobra, ob 20. uri bodo v dvorani Mladika na Ptuju godli: Big Foot
Mama, Sleazzy Snails, SlonVolMizaKrampLopata, Brez zamere, Gruffties in Ford Blues. Skupina Slea2zy
Snails bo na festivalu premierno predstavila svoj novi CD, erotiko pa bo prinesel nastop Plesne družine
GEA v spodnjem perilu SKINV. Z dvodnevno (modro) zapestnico s prvega dela festivala je vstop brez-
plačen, drugače pa bo vstopnina 1000 SIT oz 800 SIT v predprodaji. Mala nimfomanka, Rola in Led s se-
vera vas gotovo ne bodo pustili hladnih!
Kias Berlič
14	četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
ORMOŽ/SREČANJE GIMNAZIJCEV SOSEDNJIH OBČIN
Ustvarialnost kaže moc duhu
Pod tem naslovom so minulo soboto potekale aktivnosti mla-
dih gimnazijcev iz Ptuja, Ljutomera in Ormoža. I\a ormoški
gimnaziji se je srečalo 60 ustvaijalnih dijakov, po 20 iz vsake,
ki so se glasbeno, plesno in likovno izražali. Finančno je prire-
ditev podprla Ustanova dr. Antona Trstenjaka, ki je tudi dala
pobudo, da bi v okviru že tradicionalne prireditve Srečanje
Prlekov organizirali tudi srečanje gimnazijcev.
Zbrali so se že ob 9. uri zjutraj
ter čez eno uro pričeli delo. Men-
torju Jožetu Foltinu, profesorju
likovne pedgogike, so se pri-
družili tisti, ki jih zanima likovna
umetnost. V naravi so spoznali
osnove različnih likovnih tehnik
ter ustvarjali ob pomoči mentorja.
V plesni delavnici so mladi plesal-
ci spoznavali osnove hip-hopa in
"streat dancea" pod vodstvom
mentorja iz plesne šole Mambo.
Glasbeno delavnico sta vodila
profesorica glasbene pedgogike
Klavdija Zorjan-Škorjanec in di-
jak ormoške gimnazije Izidor
Lah. Rezultate delavnic so pred-
stavili na zaključni prireditvi.
Sledilo je skupno kosilo v Hote-
lu Ormož. Prireditev je finančno
podprlo tudi ministrstvo za šolst-
vo in šport RS.
Spodbujanje ustvarjalnosti bodo
na mladi ormoški gimnaziji na-
daljevali. Dijaki bodo v okviru
obveznih izbirnih vsebin lahko
sodelovali v dveh celodnevnih li-
kovnih delavnicah. V letošnjem
šolskem letu bi jih radi spodbudi-
li k delovanju na umetnostnem
področju, je i^vedala ravnateljica
Marjana Surič.
V SOBOTO
BOLŠJI SEJEM
Ormoških gimnazijcev je letos
že za štiri razrede. Tudi njihova
aktivnost in povezava z okoljem, v
katerem živijo, bo v letošnjem
letu pustila močnejše sledi. V so-
boto, 2. oktobra, pripravljajo na
grajskem dvorišču Bolšji sejem, ki
bo potekal od 9. do 12. ure. Obu-
diti želijo prismo sejemsko
vzdušje, ki bo potekalo kar ob
glasbeni spremljavi dijakov. Pro-
dajali in zamenjevali bodo rablje-
ne, zanimive, nenavadne sivarj
skratka vse, kar se bo zdelo mla'
dim, da je vredno trgovanja in ba-
rantanja. Na sejem bodo povabili
tudi osnovnošolce. Kot kupci ali
gledalci in sogovorniki na stojnici
pa bodo dobrodošli tudi odrasli
ter mladi iz Ormoža in drugij)
krajev.
Pobudo za prireditev, ki naj bi
postala tradicionalna, so obliko,
vali skupaj dijaki in profesorji
ormoške gimnazije.
OBČINSKA
PROSLAVA OB
DNEVU
REFORMACIJE
Naslednja prireditev, ki jo pri.
pravljajo v jesenskem času, je pri-
prava občinske proslave ob dnevu
reformacije. Prireditev, ki jo bodo
pripravili profesorji in dijaki s
skupnimi močmi, se bo pričela v
soboto, 30. oktobra, ob 18. uri v
Domu kulture Ormož. Okolju, v
katerem živijo, želijo pokazati, da
so sposobni pripraviti tudi kvali-
tetno in dobro izpeljano priredi-
tev občinskega pomena.
Majda FridI
OD TOD IN TAM
DORNAVA • Želijo si
občinsko glasilo
v Domavi se je sinoči na 8. redni seji sestal
tamkajšnji občinski svet. Po pregledu o potrdit-
vi zapisnika prejšnje seje naj bi svetniki potrdili
pravilnik o financiranju športne dejavnosti, za-
tem pa govorili še ureditvi odlagališča v gramoz-
nici, o občinskem glasilu in pripravah na zakl-
juček leta. Dornavski svetniki naj bi predvido-
ma že sinoči razpravljali o infrastmktumih
vprašanjih ter se seznanili s poročilom o gradnji
tamkajšnje osnovne šole. Več o seji domavskega
občinskega sveta pa v prihodnji številki.
AK
MARIBOR • Predstavitev
knjige Milana Petka
Založbi OKO in Branko, obe iz Nove Gorice,
vas vabita v petek, 1. oktobra, ob 19. uri v Na-
rodni dom v Mariboru na predstavitev knjige
Težave v raju. Avtor Milan Petek je po rodu iz
Velike Nedelje, že nekaj let pa živi in dela v
Novi Gorici. O delu bodo govorili Mitja Čan-
der, predstavniki založb Branko Dolenc, Domi-
nik Soban, Branko Lušina in avtor sam. V knji-
gami Obzo^a na (josposki ulici 24 v Mariboru
bo avtor isti dan med 17. in 18. uro knjigo tudi
podpisoval.
mf
PTUJ / 5. OKTOBER -
SVETOVNI DAN UCITEUEV
Komert ptujskega in
nizozemsliega zbora
Svetovni dan učiteljev, ki bo v torek, 5. okto-
bra, bodo prosvetaiji s ptujskega območja
proslavili s pevskim koncertom. V goste so
povabili komorni moški pevski zbor iz Ptuja,
ki ima v teh dneh v gosteh prijateljski pevski
zbor iz Z>volleja na Nizozemskem.
Tako bomo v torek zvečer v dvorani Narodnega
doma na Ptuju lahko prisluhnili ptujskim pevcem
pod vodstvom Franca Lačna in velikemu
moškemu pevskemu zboru iz Zwolleja pod vodst-
vom Josa Vrankena. Nizozemski pevci vračajo
obisk ptujskemu zboru, ki je na Nizozemskem nas-
topal pred dvema letoma. Slavnostoa govornica bo
Alenl^ Taškanoska, državna sekretarka pri mi-
nistrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Pokrovitelj koncerta je Mestna občina Ptuj.
Koncert bo ob pol osmih zvečer. Vabljeni so
predvsem prosvetni delavci in vsi ljubitelji petja.
Vstopnine ni.
SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI 11 SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI I
Kai minašaio tuiii
Predsednik uprave kranjske
Save Janez Bohorič je pred ned-
avnim izjavil, da bi Sava brez te-
snega sodelovanja z uglednim
ameriškim partnerjem že v nekaj
letih zagotovo zašla v resne raz-
vojne težave. Povezovanje s tujimi
proizvajalci postaja za marsikatero
slovensko podjetje usodnega po-
mena. Kljub temu pa nasploh v
družbi še vedno srečujemo dokaj
protislovna mnenja o prednostih
in nevarnostih povezovanja
našega gospodarstva s tujim kapi-
talom. V Sloveniji se še vedno raz-
pravlja o tem, ali so tuja vlaganja
sploh potrebna. Čedalje več re-
snih gospodarstvenikov je pre-
pričanih, da so nujna, še zlasti če
omogočajo uporabo najkvalitet-
nejših tehnoloških dosežkov in
osvajanje novih trgov. Slovenija
vino je prodrlo na ameriški trg in
tam tudi - kljub hudi konkurenci -
ostalo predvsem po zaslugi pos-
lovnega sodelovanja s Coca colo
še v časih nekdanje Jugoslavije.
Coca cola je odločilno pomagala
pri vzpostavljanju prodajne mreže
in vinske blagovne znamke Avia.
Direktor Slovenija vina Jože Kovič
opozarja, da je bila Avia nekaj
časa celo na petem mestu med
uvoznimi vini v ZDA, kar je seveda
izjemen uspeh, če upoštevamo,
da so medtem klavrno propadli
poskusi drugih proizvajalcev in
trgovcev iz Hn/aške in Srbije, da bi
se uveljavili na ameriškem trgu.
Avia se prodaja v ZDA že 20 let...
PREDNOST
"RAZPRODAJE"
Poseben primer uspešnega
poslovnega sodelovanja s tujim
partnerjem je tudi ljubljanska
Tobačna, ki je od začetka devet-
desetih v večinskem lastništvu
nemškega tobačnega koncema
Reemtsma. Kd direktor Tobačne
Bojan Simonič zdaj opozarja, kaj
vse je vplivalo na odločitev
tobačne tovarne, da se odreče
svoji "samostojnosti", predvsem
poudarja, da je tovarna potrebova-
la prenos znanja, zlasti tehno-
loškega. "Vedeli smo, da smo
šibki tudi na področju organiziran-
ja firme, zniževanja poslovnih
stroškov, učinkovitosti poslovnih
procesov. Ugotovili smo, da posa-
meznih razvojnih nalog sami pre-
prosto ne moremo uresničiti.
Odločilno je bilo tudi to, da v naši
panogi predvsem tehnološkega
znanja na trgu ni mogoče kupiti.
To znanje je akumulirano in zaprto
v petih, šestih multinacionalkah.
To pa je pomenilo, da se moramo
povezati z eno izmed njih..."
V tistem času je bila tobačna in-
dustrija v Jugoslaviji v izrazitem
razvojnem zaostanku. Ljubljanska
Tobačna je bila dotlej v tehnologiji
usposobljena za proizvodnjo tako
imenovanih orientalnih cigaret, pri
katerih je nosilec okusa orientalni
tobak. Ta tip cigarete pa je stvar
preteklosti. Sodobna svetovna in
evropska usmeritev so cigarete
american blend. To pa pomeni
tudi čisto drugačne, zapletenejše
tehnološke postopke pri izdelavi.
Druga izrazita usmeritev je na lažje
cigarete, s katerimi pa so se v
Tobačni konec osemdesetih let
šele začeli ukvarjati. Pri lahkih ci-
garetah igra izrazito vlogo tehno-
loška usposobljenost. Doseganje
manjše vsebnosti kondenzata v ci-
gareti namreč ne sme iti na račun
njenega okusa. Šarm sodobne
tehnologije je ohranjanje okusa.
Mnoge tobačne tovarne so sicer
sposobne izdelati cigareto z
manjšo vsebnostjo kondenzata,
vendar brez pravega okusa.
Ohranjanje okusa uspeva samo
tehnološko najsposobnejšim.
Tobačni uspeva eno in drugo, to
dokazujejo vsi podatki, poudarja
Simonič. V Tobačni ne prikrivajo,
da so bili z lastnimi močmi spo-
sobni izdelati lastno "light" cigare-
to, ki bi vsebovala do 8 mg kon-
denzata, še večjega znižanja kon-
denzata pa brez dodatnega znan-
ja ne bi mogli doseči. Zdaj so spo-
sobni izdelovati light cigarete z 2
mg kondenzata. V nekdanji Ju-
goslaviji so do leta 1988 cigarete
vsebovale med 25 in 28 mg kon-
denzata, po letu 1988 pa se je nje-
gova vsebnost znižala na 18 mg ...
Prehod ljubljanske Tobačne v
tuje lastništvo (1991. leta) so
spremljali različni komentarji.
Predvsem je bil to za takratno Slo-
venijo šok, prvovrstno prese-
nečenje. V glavnem je šlo za ne-
gativne reakcije, govorilo se je o
razprodaji Slovenije in slovenskih
podjetij, šlo naj bi za nepremišlje-
no dejanje ... Še zdaj pa se pojav-
ljajo različne teze in trditve, da pri-
hod tujega kapitala pomeni tudi
slabšanje položaja delavcev in nji-
hovih pravic. Direktor Tobačne Si-
monič poudarja, da je to v njiho-
vem primeru čista izmišljotina. "Kaj
takšnega lahko govori samo
kakšen omejen in neinformiran
politik. Kaj se je spremenilo za de-
lavce v Tobačni? Nimajo več dela,
veliko bolj pa je potencirana
zahteva po ustreznejšem in kvali-
tetnejšem delu. Resnično pa se je
vsebinsko spremenilo delo me-
nedžmentu, ne samo vrhovnemu.
Pritisk nanj je zdaj bistveno večji,
kot je bil prej ... Poenostavljeno,
vulgarno obravnavanje delavcev
zgolj kot nekakšnega stroška ni-
kamor ne vodi, čeprav je to na
žalost tudi marsikje po svetu, ne
samo pri nas, prevladujoča ten-
denca. Marsikje o delavcih govori-
jo - tudi nekateri vidni teoretiki -
zgolj kot o nekakšnem orodju.
Naša poslovna filozofija je dru-
gačna. V naši poslovni strategiji
nam ne gre za kakršnokoli
zniževanje stroškov, ampak za
učinkovito vodenje vseh poslovnih
procesov. Posledica tega so seve-
da tudi prihranki in odvečni delav-
ci. Vendar zaradi zniževanja
stroškov nismo vnaprej odpuščali
delavcev, ampak šele tedaj, če
smo po temeljitih raziskavah ugo-
tovili, da res ni izgledov, da bi izko-
ristili druge danosti in potenciale
na trgu."
MILIJONSKI
PRIHRANKI
In kaj se je po osmih letih, odkar
je Tobačna v večinski tuji lasti,
spremenilo? "Prvo leto z Reetsmo
(1991) smo začeli s produktivnost-
jo 10 milijonov cigaret na zaposle-
nega letno, zdaj pa je letna proi2-
vodnja 27 milijonov cigaret na za-
poslenega. V naslednjih dveh letih
moramo proizvodnjo povečati na
35 milijonov cigaret letno na za-
poslenega. Izkoriščenost strojne
opreme je bila 70-odstotna, zdaj je
več kot 85-odstotna. Izguba toba-
ka v celotnem proizvodnem pro-
cesu je bila leta 1991 16-odstotna
zdaj pa je pod 6 odstotki. Pri tem
gre za milijone mark prihranka
zmanjševanje	proizvodnifi
stroškov je nasploh eden izmed
pomembnih elementov, ki vplival
ustvarjanju ugodnega finančnega
rezultata. Od 1993. leta fi
Tobačna investirala okoli 60 milijo;
nov mark, materialni prihranki p"
repromaterialu, energiji itd. P^
znašajo okoli 77 milijonov mark. ^
bistvu so prihranki izplačali investi-
cije," pravi Simonič.
Sicer pa je za prvega moža
Tobačne pri celotni zgodbi s tujii^
kapitalom izjemno pomembno, d®
je tovarni tudi v njihovih razmera'^
uspelo ohraniti poslovno integrit®'
to, da ni izgubila nobene izmed
talnih funkcij. Zato pa tudi poud^^'
ja, da je pri odločitvah za sedel"'
vanje in povezovanje s tujimi pa^
nerji izjemnega pomena, da tisti,
se za to odloča, natančno ve,
hoče s tem doseči.
Jak Kopri^''
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
15
KAJDINA / SREČANJE BORCEV ZA SLOVENIJO
fri genermije za iste dlie
y spomin na 55. obletnico boja partizanske kurirske postaje
8 S, ki seje 27. septembra 1944 na Rodnem Vrhu v Halozah
^popadla z okupatorjem, pri čemer je med tremi kurirji padel
komandir Stane Petrovič, doma s Hajdine, je občinska or-
ganizacija borcev in udeležencev NOV Hajdina v soboto, 25.
^^ptembra, pripravila spominsko proslavo. V domu krajanov v
^l^orbi se je slovesnosti udeležilo več kot 200 borcev in ude-
ležencev osamosvojitvene vojne za Slovenijio s Hajdine in iz so-
^dnjih občin Videm, Podlehnik, Kidričevo, Starše in primest-
ne četrti Vičava - Orešje v mestni občini Ptuj.
2brane je pozdravil predsed-
jilc hajdinske borčevske organi-
zacije Franc Pridi in obujal spo-
jiine na težke čase druge sve-
jovne vojne. V imenu veteranov
(ojne za Slovenijo 1991 je o bor-
;ih treh generacij - Maistrovih
lorcih iz leta 1918, borcih NOB
j2 let 1941-45 ter borcih za sa-
giostojno Slovenijo 1991 -, ki so '
iineli za slovenski narod iste cil-
je, govoril predsednik območne
organizacije Stane Žitnik. Poz-
jravom se je pridružil hajdinski
župan Radovan Simonič, govo-
rila pa sta še Mihael Gobec v
imenu ptujske borčevske orga-
nizacije ter podpredsednik me-
dobčinskega sveta združenj bor-
cev in udeležencev NOV za Po-
(lrau£^anc Bera.
Nelčdanji borci so ob pomoči
svojih vnukov, šolarjev OŠ Haj-
dina in članov kulturnega
društva Hajdina, obujali spomi-
ne na težke dni borbe za sloven-
ski narod. Tako smo lahko
slišali pretresljivo poslovilno pi-
smo Genovefe Fras iz Biša, ki ga
je napisala svojim domačim
pred usmrtitvijo v okupatorje-
vih zaporih leta 1942. Spomine
edinega še živečega borca parti-
zanske kurirske postaje TV-8 S
Stanka Megliča in delovanje te
Več kot 200 borcem je obujal
spomine predsednik hajdinske
borčevsRt Of^mitacije Franc
FridI.	Foto: M. Ozmec
enote na Hajdini je predstavila
njegova vnukinja Andreja.
Zgrozili smo se ob besedah pos-
lovilnega pisma Franca Toplaka
iz Mostja pri Ptuju, ki so ga
Nemci aretirali in je bil zaprt na
Ptuju in Borlu; tudi ob prebi-
ranju zadnjega pisma Jurija
Confidentia iz Kamnice pri Ma-
riboru, ki ga je napisal tik pred
okupatorjevo usmrtitvijo.
Nadvse zanimivo je bilo
pričevanje upokojene učiteljice
Stanislave Zafoštnik, podpred-
sednice krajevne organizacije
borcev in udeležencev NOV iz
Dolene, ki je predstavila delo-
vanje in spopad partizanov z
okupatorjem septembra 1944 na
Rodnem Vrhu v Halozah.
Padlih soborcev so se na spo-
minski slovesnosti spomnili
tudi s tročlansko delegacijo bor-
cev iz Dolene, ki so položili ve-
nec k spominskemu obeležju
padlim borcem partizanske ku-
rirske postaje TV8 S v Spodnji
Pristavi; tročlanska delegacija
hajdinskih borcev pa je položilo
venec na družinski grob padle-
mu komandirju Stanetu Petro-
viču na hajdinskem pokopališču
ter k spomeniku padlim bor-
cem, talcem in žrtvarn okupa-
torjevega nasilja pri OŠ na Haj-
dini.
Težke spomine so z izbranim
kulturnim programom po-
skušali pregnati ljudske pevke
in pevci iz folklornega društva
Rožmarin iz Dolene, Gmajnari-
ce iz Hajdoš, ljudske pevke kul-
turno-prosvetnega društva Sta-
ne Petrovič Hajdina, ljudske
pevke kulturnega društva Skor-
ba, ljudski pevci iz Rošnje in
moški pevski zbor prostovoljne-
ga gasilskega društva iz Hajdoš.
Sklepno besedo pa so prepustili
predsedniku organizacijskega
odbora za pripravo in izvedbo
proslave Bogomirju Kostanjev-
cu, ki je udeležence povabil na
ogled prenovljenega partizan-
skega bunkerja v hajdinskem
gozdu.
M. Ozmec
LENART;/ MESTO JE PRAZNOVALO
f O lef središia
Slovenskih gori€
v Lenartu so v nedeljo popoldne slovesno proslavili 10. oblet-
nico razglasitve kraja za mesto. Meščane in meščanke Lenarta
sta z obiskom počastila predsednik državnega zbora Janez Po-
dobnik in Miran Potrč. Slednji je bil kot predsednik slovenske
skupščine osrednji gost razglasitve Lenarta za mesto 28. no-
vembra 1989.
Osrednja prireditev je bila po-
poldanska svečana akademija v
barskem kulturnem domu, na
•materi sta predsednik krajevne
skupnosti Lenart Karel Vo-
ffinčič in tajnik Jože Zemljič
podelila priznanja - grb mesta
Lenart - najzaslužnejšim posa-
toeznikom, društvom, organiza-
cijam in podjetnikom, ki so v
minulih letih veliko prispevali
^razvoju kraja in njegovi pro-
mociji. Grbe mesta Lenart so
prejeli: Roman Muršec, Edi Go-
podjetje Letnik-Sauberma-
cher, Janez Erjavec, Konjeniško
društvo Slovenske gorice. Lut-
kovno gledališče Pika, Kolesar-
ski klub Lenart, Društvo za raz-
voj kabelsko-satelitskega siste-
ma Lenart, Tovarna bovdenov
in plastike ter podjetje Trgopre-
voz. Slovesnost sta pripravila
krajevna skupnost Lenart in
mestni odbor pod vodstvom Ja-
neza Erjavca, ob predsedniku
državnega zbora Republike Slo-
venije pa sta se nedeljskih prire-
ditev v počastitev jubileja ude-
ležila še poslanec Miran Potrč
in državnozborski lenarški pos-
lanec Janez Kramberger, goste
in meščane tega mladega slo-
venjegoriškega mesta pa je poz-
dravil tudi lenarški župan Ivan
Vogrin. Predsednik države Mi-
lan Kučan je še pred praznikom
svoj obisk opravičil, na predsed-
nika mestnega odbora, Janeza
Erjavca pa naslovil prijazno pi-
smo, v katerem se med drugim
spominja brigadirskih dni v
Slovenskih goricah in gradnje
severne magistralke, ki danes to
mesto povezuje s preostalo Slo-
venijo. Meščankam in
meščanom Lenarta je v pismu
zaželel, da bi z enako zavzetost-
jo in vztrajnostjo kot doslej
oblikovali podobo mesta tudi v
prihodnje in ustvarjali prijazno
okolje za sv(yo in skupno dobro,
ter dodal: "Želim vam, da bi se
učinkovito spopadali z razvojni-
mi, gospodarskimi in socialni-
mi izzivi in s tem najprepričlji-
veje potrjevali svoja upravičena
pričakovanja po sodelovanju
države pri hitrejšem solidarnem
odpravljanju posledic razvojne-
ga zaostajanja v preteklosti."
Po svečani akademiji so v ho-
telu Črni les predstavili alma-
nah mladega mesta avtorja Mar-
jana Toša, jutri pa bodo Len-
artčani v počastitev svojega
praznika v galeriji Krajnc
odprli razstavo del 2. medna-
ipdne poletne likovne delavnice
Županje, ki je bila v začetku av-
gusta na otoku Krku. Razstavo
bo odprl Janez Erjavec, na ogled
pa bo do 24. oktobra.
AK
mladega slovenjegoriškega mesta Lenarta tvorijo stav-
klasicističnem slogu, ki se skupaj s cerkvijo in župniščem
^^zujejo v staro trško jedro. Foto: Zbornik občine Lenart
PTOJ / ZAČENJA SE GLAVNINA TRGATVE
Cene nekolika višje od lanskih
Trgatev nekaterih sort grozdja se je že začela. Tako je bilo ko-
nec prejšnjega in v začetku tega tedna že dovoljeno trgati char-
donnay, sivi pinot in sauvignon. Nekaj ranega grozdja je bilo
potrganega že prej in mošt že zori v mlado vino, s katerim
bomo nazdravili še pred Martinom. Glavnino trgatve za proda-
jo grozdja pa lahko pričakujemo šele v oktobru.
V haloškem vinorodnem oko-
lišu je s prvim oktobrom dovol-
jeno trgati beli pinot, zeleni sil-
vanec, kerner, traminec, rumeni
muškat in žlahtnine. V vinorod-
nem okolišu osrednjih Sloven-
skih goric bo z drugim okto-
brom dovoljena trgatev za tele
sorte grozdja: beli pinot, char-
donnay, sivi pinot, sauvignon.
traminec in modri pinot, od 5.
oktobra dalje pa zeleni silvanec,
kerner, rumeni muškat in mo-
dro frankinjo. Čas trgatve poz-
nih sort grozdja bo znan nekoli-
ko kasneje.
Tudi letos poteka prevzem
grozdja na prevzemnem mestu
kletarstva Slovenske gorice -
Haloze Ptuj, kamor ga je potreb-
no pripeljati na prikolici, ki
imajo možnost kipanja.
Grozdja, ki bo doseglo pod 64
Oechslejevih stopinj (Oe), ne
bodo prevzemali.
IZHODIŠČNE
CENE GROZDJA
Plačilo, ki ga bodo letos prejeli
vinogradniki za svoje grozdje,
bo odvisno od kakovosti pridel-
ka. Informativna cena za
grozdje, iz katerega bo nastalo
deželno vino, bo 50 do 60 tolar-
jev za kilogram. Gre za grozdje,
ki bo doseglo od 64 do 75 Oe
(13,2 do 15,4 KI).
Grozdje, ki bo izpolnilo pogoj
za program kakovostnega vina
in bo vsebovalo nad 75 Oe, bo
po posameznih sortah doseglo
naslednjo ceno: laški rizling 75
do 85 tolarjev, šipon 70 do 80,
beli burgundec, sauvignon, sivi
pinot, beli pinot in rumeni
muškat 100 tolarjev za kilo-
gram, mešano grozdje 70 do 80
tolarjev, renski rizling 120 do
123 tolarjev in traminec 217 to-
larjev za kilogram. Cena grozdja
bo določena na osnovi pov-
prečne sladkorne stopnje za po-
samezno sorto ali skupino
grozdja. Odstopanje cene
navzgor ali navzdol bo odvisno
od vsebnosti sladkorja v posa-
meznem grozdju, pri čemer bo
pomenilo odstopanje za 1 KI
dodatek ali odbitek za 2 odstot-
ka. Če je potrebna v vašem vino-
gradu predčasna trgatev, si je
potrebno zanjo pridobiti dovol-
jenje Kmetijske svetovalne
službe pri Obdravskem zavodu
za veterinarstvo in živinorejo.
POZORNOST
VRHUNSKI
KAKOVOSTI
Tudi letos so pogoji za pridela-
vo grozdja in vina vrhunske ka-
kovosti. Za izpolnitev tega po-
goja je potrebna vsebnost slad-
korja vsaj 85 Oe (17,3 KI). Vi-
nogradniki, ki se bodo odločili
za vrhunsko kvaliteto grozdja,
morajo osem dni pred trgatvijo
poslati prijavo Kmetijskemu za-
vodu Maribor na posebnem
obrazcu, ki ga je mogoče dobiti
na sedežih področnih zadrug
KZ Ptuj.
Vinogradnike zadruga tudi
obvešča, da bodo s strani minin-
strstva za kmetijstvo, gozdarst-
vo in prehrano prejeli doku-
ment o vpisu v register pridelo-
valcev grozdja in vina; ta doku-
ment je potrebno predložiti ob
oddaji grozdja. Pri Kmetijski
zadrugi Ptuj pa je potrebno pred
oddajo pridobiti dispozicijo za
količino, sorto in datum dostave
grozdja.
JB
Kljub ugodnim razmeram za razvoj bolezni so mnogi vinogradni-
ki pridelali izredno lepo in kakovostno grozdje. Foto: M. Ozmec
OD TOD iN TAM
KIDRliEVO m
Danes tudi o sežigalnici?
člani sveta občine Kidričevo naj bi na 7. seji
danes, v četrtek, 30. septembra, razpravljali o
območjih in delu krajevnih odborov, lotili naj bi
se odloka o organizaciji in delovnem področju
občinske uprave, sklepali o zagotovitvi lastnih
sredstev za gradnjo telovadnice in večnamen-
ske dvorane ter zunanjih igrišč pri OŠ Cirkovce,
o nadaljnjih postopkih delitvene bilance, o pred-
logu za povišanje cen odvajanja odplak na
območju občine, o nekaterih predlogih komisije
za mandatna vprašanj^ volitve in imenovanja,
razpravljali pa naj bi tudi o mnenju konzorcija za
izgradnjo objekta za termično obdelavo odpad-
kov -sežigalnice ter o začasnem prenosu usta-
noviteljskih pravic do javn^a zavoda Ljudska
univerza Ruj na nnestno občino Ruj.
-CM
ORMOŽ m
IL seja občinskega sveta
v ponedeljek, 27. septembra, je bila 11. seja
ormoškega občinsk^a sveta. Osrednja točka
dnevnega reda je bil tokrat statut občine. Po
dveh amandmajih, ki jih je vložil ormoški župan
Vili Trofenik, je bil statut soglasno sprejet. Svet-
niki so uskladili mnenja glede spornega 72.
člena, ki določa pristojnosti KS pri sklepanju
pravnih poslov, ter dopolnili 62. člen, ki opredel-
juje kot gospodarske javne službe, ki jih izvajajo
KS na svojem področju, tudi pokopališko in po-
grebno dejavnost ter urejanje pokopališč in
vzdrževanje javnih poti. Potrdili so tudi dva skle-
pa: o soglasju k rebalansu finančnega načrta
krajevne skupnosti Podgorci ter sklep o
mesečni višini stroškov predšolske vzgoje in
otroškega varstva. Cene so bodo od 1. oktobra
dalje minimalno povečale, v povprečju za 1,7 %.
Komunalno podjetje Ormož je podalo poročilo o
rekonstrukciji in obratovanju letnega kopališča v
Ormožu v kopalni sezoni 1999. Glede na nizke
cene vstopnic in kratko kopalno sezono dvomi-^
lijonska izguba za svetnike ni bila presenečenje.'
Majda FridI
KIDRIČEVO m
Ustanovili klub oldlimerjev
v prostorih kidričevske restavracije je 14 zane-
senjakov iz Kidričevega in okolice v ponedeljek,
20. septembra, ustanovilo Klub ljubiteljev kla-
sičnih in športnih vozil Kidričevo. Na predlog de-
lovnega predsedstva, ki ga je vodil mag. Danilo
Toplek, so sprejeli pravila in vodstvo kluba. Za
predsednika kluba so izvolili Stanka Koresa iz
Spodnjih Jablan pri Cirkovcah, ki že tretje deset-
letje strastno zbira, popravlja in dirka s starimi
motorji.^Tajnik kluba je Silvo Rihtarič, podpred-
sednik Štefan Lenart, blagajnik Teodor Dečman,
gospodar kluba pa je postal Franc Gojčič.
-OM
SV. TOMAŽ/PTUJ m
Odmevna orgelska koncerta
v nedeljo, 26. septembra, so imeli krajani Sv.
Tomaža pri Ormožu priložnost slišati vrhunsko
glasbo. Profesorica orgel Renate Bauer, ki
poučuje na akademiji za glasbo v Ljubljani, je ob
19. uri v cerkvi sv. Tomaža izvedla glasbeni reci-
tal. Na programu so bile skladbe priznanih or-
gelskih mojstrov Bacha, Buxtechudea, Mendels-
sohna in drugih. Več kot 50 obiskovalcev, veliko
je bilo tudi dijakov ormoške gimnazije, je v prijet-
nem ambientu doživelo zares lep večer, zato je
tudi razumljiv aplavz, ki ga ni bilo konca. Pono-
vitveni koncert se je zgodil čez dva dni, v pone-
deljek 27. septembra, na Ruju v cerkvi Sv. Juri-
ja. Profesorica Renata Bauer je tako javnosti
predstavila ta premalo poznani, toda med ljubi-
telji glasbe zelo zaželen kraljevski instrument,
zato je tudi razumljiv velik obisk in aplavz, ki je
sledil vrhunski izvedbi.
Majda FridI
PTUJ • Poltin v galeriji Drava
v četrtek, 7. oktobra, ob 18. uri bodo v galeriji
Drava v Ruju odprli razstavo profesorja likovne
pedagogike Jožeta Foltina iz Ruja, ravnatelja
OŠ Markovci, poleg tega pa poučuje likovno
umetnost tudi na orrrKiški gimnaziji. Na ogled
bo do 29. oktobra letos.
-OM
16
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
PO MASIH OBČINAH
JERUZALEM / PREDSTAVITEV PROJEKTA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE VTC 15	J
Ketth - dmbol ieruMulemske vinske cesiJ
Projektni svet vinske turistične ceste 15, imenovane tudi jeru-
zalemslia, je v petek, 24. septembra, pripravil v gostišču Bren-
holc na Jeruzalemu predstavitev celostne grafične podobe te
ceste. Številnim gostom so predstavili tudi zloženko, ki sojo iz-
delali ob tej priložnosti. Direktor podjetja Informa Echo je
uteme^ili ter razložili novi simbol vinske ceste - kelih.
Projekt vinskih turističnih
cest v Sloveniji je del projekta
celostnega razvoja podeželja in
obnove vasi, katerega namen je
usmerjanje in pospeševanje raz-
voja podeželja. Namen projekta
je vsebinsko in metodološko
poenoten prikaz vinskih cest v
Sloveniji, ki naj predstavlja ce-
lovito podlago za njihovo na-
daljnje urejanje in vključevanje
v turistično ponudbo nekega
območja. Občina Ljutomer, ka-
tere precejšnji del predstavlja
vinorodno območje, le v letu
1998 pristopila k projektu. Pro-
jektni svet VTC 15, ki šteje 12
članov, je v juniju sprejel pro-
gram aktivnosti. Ob podpori
občine Ormož, katere del
območja prav tako obsega
območje VTC 15, je bil projekt
uspešno zaključen. Celotna
vrednost projekta je bila
4.820.000 SIT. Polovico sred-
stev je prispevalo ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, del pa občini Ormož
in Ljutomer. Realizacijo projek-
ta je prevzelo podjetje Informa
Echo. Najprej so raziskali zgo-
dovino in druge značilnosti kra-
ja ter pripravili osnutek znaka
in logotipa. Nato so izdelali
aplikacije celostne grafične po-
dobe, namenjene informiranju.
promociji VTC 15, promociji
kraja ter ponudnikov in izdel-
kov. To so informativno-usmer-
jevalne table, vinske etikete,
embalaža, dopisni papir, letak,
plakat, transparent, zastava, se-
jemski pano, pečat, žig ipd. Pri-
pravili so tudi informativno-
animacijski tekst ter izdelali in-
formativni prospekt v obliki
zloženke v nakladi 10.000 ko-
sov. V okviru projekta so tudi
izdelali informativno-usmerje-
valne table.
Petkovo predstavitev projekta
je v gostišču Brenholc na Jeru-
zalemu vodila Cvetka Sakelšek,
predsednica projektnega sveta.
Stane Šoster, predsednik zveze
društev vinarjev VINIS Ljuto-
mer, je poudaril pomen vinske
ceste za turizem in vinograd-
ništvo. Ta najbolj prleška vin-
ska cesta v Prlekiji, kot je dejal,
drži ljudi v domačem kraju.
Zbranim gostom in županom
sosednjih občin je zaželel do-
brodošlico tudi Jože Špindler,
župan občine Ljutomer. Direk-
tor podjetja Informa Echo Raj-
ko Dolinšek je povedal, da je
bila najzanimivejša in najtežja
naloga podjetja izluščiti in pre-
vesti v grafični znak posebnosti
vinske ceste. Vrhunska vina,
križarji, ki so tukaj živeli nekoč,
Jeruzalem, legenda o iskanju
svetega grala, ki simbolizira
človeško dušo, so jih pripeljali
do simbola - keliha.
V imenu Turistične zveze Slo-
venije je gospod Jerman oprede-
lil VTC 15 kot cesto z bogato
ponudbo in najlepšo med vin-
skimi cestami v Sloveniji.
Župan občine Razkrižje Stanko
Ivanušič je zaželel sosedom
uspešno promocijo vinskih kra-
jev.
Zbranim je ob zaključku zapel
tudi Ljutomerski oktet. Gosti-
telj Vinko Brenholc pa je pove-
dal nekaj besed o zgodovini kra-
ja. Sledila je pogostitev ter oglei «
cerkvice na Jeruzalemu. Natoj i
se zbrani popeljali z avtobuson •
po trasi jeruzalemske vinske t|
ristične ceste. Ustavili so se pl
posameznih ponudnikih, na dt'
gustaciji hrane in pijače, v zida T
niči na Maleku, v vinotoču Hle. ja
bec na Kogu, v vinogradništvi t
Plemenič na Kogu, v vinotoči r
Žižek v Razkrižju in v mestnes
vinogradu Vinarstva Magdičli
Ljutomeru, kjer so si ogledal
kleti. V dvorcu Železne Dvei
kjer raste mladika mariborsi
400-letne vinske trte, povea
valke vinskih krajev, se jim
pridružila delegacija iz Marib*
ra z magistrom Zafošnikon
mestnim vinčarjem, ter vinsi
kraljico Tanjo Papež. Predstav
tev se je zaključila z večerjo i
ogledom kleti pri Vinotoču B
lec v Železnih Dverih.
Člani projektnega sveta
VTC 15 so: Cvetka Sakelšek,
predsednica in enologinja iz
podjetja Jeruzalem-Ormož
VVS, Maks Gošnja, vino-
gradnik iz Ljutomera, Stavko
Modiic, agronom iz upravne
enote Ljutomer, Miran Torič
iz Kmetijsko svetovalne
službe Ljutomer, Jerica Mii-
narič, geodetinja, s.p., iz Lju-
tomera, Anton Luskovič iz
VVS, d.d., iz Ormoža, IVliran
Kline iz Kmetijske svetoval-
ne službe iz Ormoža, Miran
Hlebec, vinogradnik s Koga,
Miro Munda iz Vodrancev,
Nevenka Korpič, etnologinja
iz Pokrajinskega muzeja
Ruj, Bojan Mlakar, vodja
Kmetijske svetovalne službe
iz Ormoža, In Milan Belec,
nosilec domače obrti In last-
nik vinotoča ter kleti v Želez-
nih Dverih.
Cvetka Sakelšek, predsedni-
ca projektnega sveta VTC 15
Predstavitev je potekala v vinoteki gostišča Brenholc na Je-
ruzalemu
V vinotoču na Kogu je goste sprejel in počastil z dobn
kapljico, grozdjem in gobovo juho Milan Hlebec
Kelih - simbol VTC 15
VAJA ORMOŽ^99 / EDINO VODNO ZAJETJE OGROŽENO
Še veiim nevarnost ie v zemlii
Poveljniško štabna vaja civilne zaščite ilimož 99, ki je poteka-
la v soboto, 25. septembra, na območju ormoške občine, je
bila zagotovo potrebna in koristna, saj je praktično pokazala,
kako bi ukrepali v primeru dejanskega onesnaženja edinega
vira pitne vode na ormoškem območju. Predvsem pa ena ra-
cionalnejših, saj je v i\jej sodelovalo le 38 pripadnikov civilne
zaščite: njeni izvajalci so bili člani regijskega štaba CZ za Po-
dra>je, člani občinskega štaba CZ Ormož ter nekateri pred-
stavniki izvajalskih organizacij s področja oskrbe z vodo in
komunale.
Po predpostavki te vaje naj bi
se že v nočnih urah v naselju
Trgovišče pripetila prometna
nesreča z avtomobilsko cister-
no, v kateri naj bilo 20.000 li-
trov nafte. Med domnevno nes-
rečo naj bi prišlo tudi do razlitja
nafte, kar naj bi povzročilo one-
snaženje podtalnice in ogrozilo
zajetje pitne vode. Razlog za ta-
kojšnje ukrepanje: zavijanje si-
ren, utripajoče luči,'akcija...
Glavni namen vaje, ki sta jo od
8. do 13. ure izvajala regijski
štab Civilne zaščite za Podravje
in štab CZ občine Ormož v so-
delovanju z gasilsko zvezo, je
bil, preveriti vse kadrovske in
materialne možnosti Podravja
za zagotavljanje neoporečne pit-
ne vode na območju ormoške
občine v primeru onesnaženja
edinega vodnega zajetja. Potek
vaje so spremljali predstavniki
ministrstva za obrambo, repu-
bliškega inšpektorata za okolje
in prostor ter nekateri poveljni-
ki občinskih štabov civilne
zaščite in predstavniki gasilskih
zvez. Med drugim smo lahko vi-
deli tudi kloriranje cistern in
hidrokontov za prevoz pitne
vode ter izdelavo priključkov za
točenje neoporečne vode.
Poveljnik regijskega štaba Ci-
vilne zaščite za Podravje Drago
Klobučar in poveljnik
ormoškega občinskega štaba
Valter Vidniš, ki sta po zakl-
jučku vaje v prostorih ormoške
občine skupaj z drugimi ude-
leženci analizirala vajo, sta ugo-
tovila, da so v glavnem ukrepali
pravočasno in pravilno. Klo-
bučar je ob tem opozoril še na
drugo, mnogo večjo nevarnost,
ki je že v zemlji in lahko vsak
hip povzroči onesnaženje večjih
razsežnosti. Gre za ogromne
količine nepravilno skladiščene
nafte in kurilnega olja, ki so v
neprimernih posodah in cister-
nah, nekatere že več kot 20 let.
O tem nihče ne razmmia,
čeprav gre za veliko potencialno
nevarnost.
Tudi ormoški Župan Vili Tro-
fenik je bil z vajo zadovoljen, saj
je njeno vsebino sam predlagal.
Pred leti so namreč že imeli po-
dobno prometno nesrečo in le
naključje je bilo, da ni prišlo do
onesnaženja vodooskrbnega sis-
tema, ki zagotavlja pitno vodo
več kot 17.000 občanom, to je
več kot 90 odstotkom vsega pre-
bivalstva v občini Ormož. Po
županovih besedah je v primeru
onesnaženja ormoškega vira po-
vezava s ptujskim vodooskrb-
nim sistemom nemogoča, ker so
primarni vodi premajhni. Tudi
povezava z ljutomerskim vodo-
vodom ne bi zadoščala potre-
bam ormoške občine. Stanje je
torej izredno resno in zato v
ormoški občini že pripravljajo
novi odlok o varovanju vodnih
zajetij. Poleg tega namreč
doživljajo tudi boj med kmetij-
skimi in ekološkimi interesi,
zato je po mnenju župana Trofe-
nika to le prvi korak v fazi uspo-
sabljanja. Vajo s podobno vsebi-
no želijo zaigrati tudi dejansko,
nadvse resno in brez predhodne
najave, da bodo resnično ugoto-
vili, ali bodo reakcije pravilne
in dovolj varne za prebivalstvo.
S potekom vaje je bil zadovol-
jen tudi direktor Uprave za
obrambo Ptuj Stanko Meglič.
Dodal je, da se v ministrstvu za-
vedajo takih in podobnih nevar-
nosti, zato želijo v bodož
spremljati vsako potovanje n(
varnih snovi čez ozemlje Slov(
ni je. Pri tem je treba zaostril
predpise, saj se pogosto dogaja
da so oznake prevoza drugačn
od vsebine.
Ivan Vajda s poveljstva gasi!
ske zveze Ormož pa je po vaj
ugotovil, da v občini žal še ni
majo avtomobilske cisterne, k
bi bila v primeru potrebe tako
pripravljena za prevoz pitn«
vode na ogroženo območje, za«
jo bo treba zagotoviti.
M.Ozrc«^
Ormoški župan Vili Trofenik čestita Dragu Klobučarju, po-
veljniku regijskega štaba Civilne zaščiteza Podravje, za do-
bro opravljeno delo.
Zaradi "onesnaženja" so Ormožanom v sorazmerno krat-
kem času zagotovili pitno vodo iz hidrokontov.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVICE IZ DRUŠTVA
UPOKOJENCEV
Upokojenei na Lošinju
člani DU Ptuj so 2. septembra zjutraj skupaj z bistriškimi
upokojenci odšli na sedemdnevni oddih na Mali Lošinj-
Vožnja s turistično agencijo Bo-Bo-Tours je bila udobna
in prijetna, brez vsake nezgode. Tudi na trajekt na Cres ni
bilo treba čakati. Že okrog 16. ure popoldan so bili vsak>
svoji sobi v hotelu Aurora.
Svoje dneve oddiha si je vsak urejeval po svoji volji: od
zajtrka, kosila in večerje (vse je bilo samopostrežno) do ogleda
mesta, bližnjih otokov, sončenja na plaži, sprehodov in kopan;
ja v hotelskem bazenu. Vreme je bilo enkratno! Tudi zabave m
manjkalo: nastopali so člani folklornih skupin iz Nove Gra-
diške in Malega Lošinja, ansambel z melodijami za pleS)
srečolov... Če je bilo komu še premalo zabave, je lahko odšel n^
podobno še v sosednji hotel. Organizirani so bili izleti na otok^
Susak, Silba in Ilovik.
Glede na lepo vreme je teden na Lošinju minil prehitro in
vrniti smo se morali domov. Ko smo zagledali avtobus, sm®
bili še bolj razočarani, ker ta ni bil tako udoben kot tisti, ki n^s
je pripeljal na otok. Toda s šoferjevo dobro voljo in vedrino
bilo tudi to pozabljeno. Hvala gospe Mariji Korpar za tako lep"
doživetje!
Angelca Glažar, Ana Kot^^
fgPNIK - Četrtek, 30. september 1999
mmmm
19
20
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
MAJSPERK / SKLENILI TRETJE OBČINSKO PRAZNOVANJE
Plodovi skupnih
prizadevan/ in sloge
Prireditve v počastitev 3. prazniiia občine Majšperk, Id so se
vrstile vse od petka, 17. septembra, so minulo nedeljo popoldne
zaokrožili z osrednjo slovesnostjo v prireditvenem šotoru sredi
Majšperka. Poleg številnih domačinov so se je udeležili tudi
župani in predstavniki občin Žetale, Kidričevo, Rogatec, Vi-
dem, Starše, Trnovska vas, Hajdina, Juršinci, Markovci, Sv.
Andraž in mestne občine Ptuj.
Majšperški župan Franc
Bezjak je v slavnostnem nago-
voru poudaril prizadevnost in
složnost 4.150 krajanov, ki živi-
jo v 26 naseljih na dobrih 72
kvadratnih kilometrih in v treh
krajevnih skupnostih: Stoperce,
Ptujska Gora in Majšperk. S
skupnimi močmi so v zadnjem
letu naredili ogromno, samo ob
prazniku se veselijo štirih večjih
pridobitev, ki so veljale več kot
40 milijonov. Veseli so dobrega
kilometra asfaltirane regionalne
ceste Rogatec - Majšperk, nove-
ga mostu v zaselku Lipno, nove
škarpe na Ptujski Gori, pa tudi
pločnika in na novo urejenega
pokopališča v Majšperku. In če
k temu primaknemo še prido-
bitve ob dnevu državnosti, ko so
odprli vodovod v Spodnji Sveči,
vodohram v Zgornji Sveči,
modernizirano cesto Podlože-
Haložan, cesto Sestrže - Sa-
vinsko ter odsek v Grdini, mos-
tova v Kupčinjem Vrhu in
Zgornji Sveči ter urejeno poko-
pališča v Stopercah, potem je
vse to za haloško občino
Majšperk že kar zajeten zalogaj.
Zato se je župan Franc Bezjak
posebej zahvalil vsem svetni-
kom, občinskim službam in
funkcionarjem.
Veliko dela je bilo opravljene-
ga tudi ob sanaciji poplav Dra-
vinje in lanskega neurja. Sana-
cijski program je bil potrjen
prejšnji teden, razen sanacije
plazov, za kar upravičeno
pričakujejo podporo države.
Veliko načrtov je zastavljenih
tudi za naprej, saj zbirajo
sredstva za vodovod in ceste, na-
daljevali bodo delo na trgu na
Ptujski Gori, kjer se pripravljajo
tudi na ureditev mrliške vežice.
Pripravljeni so že tudi vsi načrti
za zgradnjo kanalizacije in
predvsem za šolo, za kar
potrebujejo še državno soglasje.
Poleg vseh pridobitev so ob 3.
občinskem prazniku na
območju majšperške občine le-
tos potekala številna športna
srečanja, ki so jim poleg nogo-
metnih letos dodali še tekmo-
vanja v košarki in namiznem te-
nisu, svojo občino so spoznavali
v pešačenju, pripravili so
srečanje šolske in srednješolske
mladine, tudi srečanje vseh 38
društev občine Majšperk je bilo
dobro obiskano, da ne omenja-
mo sobotnega tradicionalnega
srečanja starejših občanov, za
katerega so poslali več kot 440
vabil.
Sicer pa so v občini Majšperk
posebej ponosni tudi na to, da je
bila ob papeževi proglasitvi
škofa Antona Martina Slomška
za blaženega na velikem odru v
Betnavi naslokana nekajkrat
povečana slika matere Božje s
Ptujske Gore, ki jo je poleg oko-
li 200.000 vernikov, zbranih na
betnavski poljani, lahko po 100
TV postaj občudoval ves svet.
Čestitkam ob 3. občinskem
prazniku se je prvi pridružil po-
dpredsednik državnega zbora in
župan mestne občine Ptuj Mi-
roslav Luci. Ob prazniku so po-
delili priznanja prostovoljnemu
gasilskemu društvu Stoperce
za prispevek k razvoju požarne-
ga varstva, aktivistu Rdečega
križa Janezu Vrtiču za prispe-
vek na področju humanitarne
dejavnosti in podjetnici Jožici
Leskovar, lastnici šiviljstva De-
mol, za prispevek k razvoju
drobnega gospodarstva. Plaketo
občine Majšperk pa je prejela
priljubljena učiteljica in
vsestranka kulturna delavka
Stanislava Varžič.
Sklepno slavje ob 3.
občinskem prazniku so s kultur-
nim programom prijetno za-
okrožili godbeniki kidričevske-
ga Taluma, pevci mešanega zbo-
ra sv. Miklavža in moškega zbo-
ra DPD Svoboda Majšperk,
učenci majšperške šole in
ljudski pevci iz Stoperc.
M. Ozmec
Med pridobitve ob 3. občinskem prazniku sodi tudi
novi most v Doklecah, v zaselku Lipno.
Foto: M. Ozmec
Občinska priznanja so prejeli: (od leve) Prostovol-
jno gasilsko društvo Stoperce, Janez Vrtič in
Jožica Leskovar, župan Franc Bezjak pa izroča
plaketo občine Stanislavi Veržič
DORNAVA / SLOVESNOST V FARNI CERKVI
Nov župnijski cfoiti
V dornavski farni cerkvi sv.
Doroteje je bilo prejšnjo so-
boto še posebej slovesno.
Mariborski škof dr. Franc
Kramberger je nannreč kar
71 mladim fantom in dekle-
tom podelil zakramet sv. bir-
me, potem pa v navzočnosti
domačega župnika p. Jožeta
Krambergerja in p. Jožeta
Osvalda blagoslovil še novi
župnijski dom pri cerkvi, kjer
so doslej uspeli opremiti le
spodnje, najpotrebnejše
prostore.
ak
Foto: Cilka
MEDRIBNIK / NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU
Častitljivih 98 let
Martina Debeljaka
Dvajsetega septembra je dopolnil visoko starost - 98 let Martin Debeljak, ki je v občini Gorišnica
najstarejši prebivalec. Na njegovem domu sta ga prejšnji ponedeljek obiskala gorišniški župan
Slavko Visenjak in podžupan Jožef Kline, mu čestitala v imenu vseh občanov in mu ob tej pri.
ložnosti izročila skromno darilo.
S Pevci vasi, ki so slavljenca
Martina s pesmijo spravili v
dobro voljo, je minilo ponedel-
jkovo skupno srečanje. Župan
Visenjak je slavljencu zaželel še
na mnoga zdrava leta in oblju-
bil, da se drugo leto ponovno
snidejo, zagotovo pa ob njegovi
100-letnici. Martin Debeljak je
sicer možakar pri dobrih močeh
in še kar dobrega zdravja, jesen
svojega življenja preživlja na
domačiji v krogu hčerkine
družine, glavno skrb zanj pa je
prevzela vnukinja Majda Jur-
gec.
Slavljencu Martinu Debeljaku
iskrene čestitke ob visokem
življenjskem prazniku tudi iz
uredništva Tednika.
TM
Še na mnoga leta, dragi slavljenec, so zaželeli
župan Slavko Visenjak (levo) in podžupan Jožef
Kline (desno); ob jubilantu vnukinja Majda Jurgec.
Foto: Laura
ORMOŽ / ZBRALO SE JE VEC KOT 100 LJUBITEUEV KONJ
Prve konjeniške igre
v Malem Brebrevniku
v soboto, 18. septembra, so Člani nedolgo tega ustanovljenega
Prleškega konjeniškega društva organizirali prve konjeniške
igre, ki so potekale kar na domačiji predsednika društva Jožeta
Kosca v Malem Brebrovniku. Več kot sto tekmovalcev in gledal-
cev je kljub slabemu vremenu preživelo lep jesenski dan.
V zadnjih nekaj letih je na
območju občine Ormož naraslo
število konj. Tisti, ki se z njimi
ukvarjajo, so začutili potrebo, da
se med seboj povežejo. Pred dve-
ma mescema so ustanovili
Prleško konjeniško društvo, ki si
je postavilo za cilj predvsem stro-
kovno izpopolnjevanje članov.
Odločili so se tudi, da bodo pos-
kušali povečati število članov ter
spodbujali za konjeniško de-
javnost tudi mladino. Že v pre-
teklosti so organizirali blagoslove
konj ob praznikih sv. Štefana in
sv. Jurija pri Sv. Miklavžu in na
Svetinjah. Tovrstno dejavnost
bodo nadaljevali tudi v bodoče.
Prirejali pa bodo tudi konjeniška
tekmovanja in družabne priredit-
ve, organizirali javne predstavit-
ve dejavnosti društva ter podelje-
vali različna priznanja in odliko-
vanja zaslužnim članom. V sep-
tembru pa so izdali tudi prvo šte-
vilko glasila Prleškega konje-
niškega društva, v katerem so
opisali cilje in namen delovanja
društva ter potek 1. konjeniških
iger.
PRVE KONJENI-
ŠKE IGRE
Okoli sto tekmovalcev in obis-
kovalcev - moških in žensk - se je
zbralo na domačiji Jožeta Kosca
že ob 10. uri. Na hiši, ki je sicer
sodobno obnovljena, je zabe-
ležena letnica 1813, kar priča o
njeni častitljivi starosti. Najprej
so tekmovali mlajši jahači ter vsi
tisti, ki so to želeli, pa nimajo
izkušenj. Prvi trije so bili Barba-
ra Pauša, Martin Žganjar in
Sandra Borko. Pravijo, da so se
ženske v sedlu zelo dobro držale.
Sledilo je tekmovanje izkušenih
jahačev, ki jih je čakala že nekoli-
ko zahtevnejša proga s številnimi
ovirami in nalogami, ki so jih
morali izpolnjevati med ježo. Na
okoli sto metrov dolgi progi so
tekmovah, kdo bo hitrejši in
spretnejši. Na koncu se je izkaza-
lo, da so to Jani Munda, Boštjan
Kosec in Božo Borko. V igri z
vozovi, ki je sledila, pa so se izka-
zali Jože Rajh, Jani Ivanuša in
Darko Pintarič. Najboljšim so
podelili praktične nagrade, ki so
jih prispevali sponzorji.
Ženske, ki jih je bilo med tek-
movalci kar tretjina, so se izkaza-
le kot zelo dobre jahalke.
Najmlajša je štela 11 let. Tekmo-
valci so prišli z vseh koncev
ormoške občine. Hrana in pijača
sta bili tokrat za vse brezplačna.
Za to so poskrbeli člani društva
sami.
Naslednja prireditev, ki jo bodo
organizirali, bo blagoslovitev
konj 26. decembra pri Sv.
Miklavžu. Kot posamezniki pa
člani sodelujejo s konji ter vozovi
tudi pri prireditvah, s katerimi
promovirajo svoj kraj in okolico v
turistične namene. Sodelovali so
tudi na minulem prazniku trgat-
ve v Ivanjkovcih. Po Jeruzalems-
ki vinski cesti so popeljali tiste
obiskovalce teh prelepih krajev,
ki so to želeli.
Majda FridI
Oče in sin Jože in Boštjan Kosec - dve generaciji,
ki ju druži ljubezen do konj.	Foto: Majda FridI
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
21
Ošil PRI PRAGERSKEM / OB KRAJEVNEM PRAZNIKU VRSTA PRIDOBITEV
Haisodobnejši strelski športni center v Sloveniji
l^ajani Pragerskega in Gaja sc ob 23. krajevnem prazniku
lahko pohvalijo z nekaterimi pomembnimi pridobitvami. Sem
$odijo dvigalo pri zdravstvenem domu za invalide in starejše
0sebe, pločnik od Nekrepovih do bencinske črpalke, svetilke
ob poti, asfaltna cesta do tekmovališča za trap in strelski cen-
ter Gaj. V načrtu pa imajo gradnjo pločnika od železniškega
prehoda do mesnice Fingušt v Gaju. V kulturnem domu pa je
l)ila razstava z naslovom Pragersko v besedi in sliki, ki jo je
pripravil Franc Pajtler.
Brez dvoma je med osrednje pri-
dobitve ob 23. krajevnem prazni-
ku sodilo odprtje strelskega
centra Gaj, ki leži ob pragerskih
glinokopih. To je najsodobnejše
in največje strelišče v Sloveniji za
olimpijske discipline trap, dvojni
trap in skeet, namenjeno za tek-
movanje, vadbo, šolanje in pripra-
vo reprezentance.
V nizu so postavljena tri stre-
lišča, zgrajena po vseh veljavnih
mednarodnih strelskih predpisih,
tako da lahko organizirajo mdi
večja mednarodna tekmovanja. V
vsakem rovu oziroma bunkerju je
nameščenih 15 strojev za metanje
glinastih tarč. Metalni stroji - gre
za najsodobnejšo elektroniko - so
znamke Breveti Mattarelli. To so
modeli, ki so jih uporabljali na
olimpijskih igrah v Atlanti in ev-
ropskem prvenstvu v Barceloni,
uporabljali pa jih bodo tudi na
olimpijadi v Sydneyju leta 2000.
Vsak stroj je sposoben z enkrat-
nim polnjenjem spustiti 300 "go-
lobov". Stroji so popolnoma avto-
matski s samodejnim polnjenjem
in napenjanjem ter opremljeni z
ustreznimi oznakami za fiksiranje
strojev v položaje po ustrezni she-
mi. Sprožijo se z električno-mik-
rofonskim sistemom in avtomats-
kim krmiljenjem. Strelišče omo-
goča vadbo vsem strelcem, njegov
vklop je možen s pomočjo žetona,
ki ga tekmovalci kupijo.
Tekmovališče, ki se razprostira
na površini 7,2 ha, je bilo brez
dvoma težko pripraviti do stanja,
v kakršnem je sedaj, kajti svet je
močvirnat, investicija pa je veljala
okoli 110 milijonov tolarjev. Pri
novem športnem tekmovališču
nameravajo zgraditi še restavraci-
jo in športno dvorano do leta
2002, ko naj bi bilo na Pragers-
kem tekmovanje za svetovni po-
kal.
V svetu in tudi v Sloveniji je ta
šport v zadnjem času postal zelo
priljubljen, z njim se ukvarja
čedalje več mladih. Želja pa je, da
bi se z novim in sodobnim stre-
liščem omenjena olimpijska pano-
ga pri nas še bolj razmahnila.
L GRAND PRIX
SLOVENIJA 1999
Komaj odprto strelišče je minu-
lo soboto in nedeljo že gostilo
prve tekmovalce, saj so 25. in 26.
septembra pripravili prvo tekmo v
trapu za veliko nagrado Slovenije
1999, ki bo odslej tudi v koledarju
svetovnih tekmovanj. Tekmovalo
je deset ekip in 53 posameznikov.
Med posamezniki in v ekipnem
delu zmagovalci Italijani. Poleg
domačinov so nastopali še tekmo-
valci iz Hrvaške, Slovaške,
Madžarske in Italije. Tekmovali
so člani, članice, mladinci in
ekipno člani.
Doseženi so zelo visoki rezultati,
kar pove tudi podatek, da je vseh
šest strelcev v finalni seriji
zgrešilo le pet letečih tarč. Zlatega
goloba in trap puško Marochi je
prejel zmagovalec tekme Ange-
lantoni Sig, ki je v rednem delu
tekmovanja zadel 120 zadetkov ter
v finalni seriji 23. Tudi v ekipnem
delu so zmagovalci Italijani - eki-
pa Bascieri Pelagri s 338 zadetki.
V mladinski konkurenci je bles-
tel Slovak Marjan Kovačocy, ki je
v rednem delu tekme dosegel 113
zadetkov ter s 24 zadetki v finalni
seriji prepričljivo postal zmagova-
lec svoje konkurence. V ženski
konkurenci so tekmovali na 75
tarč, kjer je postala zmagovalka
domačinka Maja Frangež s 60 za-
detki.
Lep dan in poletne temperature
so privabile na odprtje strelskega
centra Gaj - njegov lastnik je Inte-
rexpo, d.o.o., Igorja Rakuše iz
Ptuja - veliko število domačinov
in tudi gostov ter strelcev. Čakali
so sicer ministra Razgorška, ven-
dar kot smo izvedeli, je bil že na
poti v Čile. Poleg župana sloven-
jebistriške občine dr. Ivana
Žagarja in predstavnikov kra-
jevne skupnosti so se ob drugih
gostih odprtja tega najso-
dobnejšega tekmovališča udeležili
še Stane Bizjak, svetovalec v mi-
nistrstvu za malo gospodarstvo in
turizem, ter podpredsednika
Strelske zveze Slovenije Slavko
Milič in Roman Matek, ki je go-
voril o pomenu novega strelišča za
slovenski strelski šport.
Svečanost je ob odprtju povezo-
vala Jana Jeglič, s svojim nasto-
pom pa so ga polepšali in popest-
rili še godbeniki pihalne godbe s
Spodnje Polskave ter člani FS
Košuta iz Poljčan.
Vida Topolovec
PADALSTVO
Drugo mesto za Petro Podgoršek
v italijanskem Trentu je potekalo tekmovanje padalcev v skokih na
cilj za pokal Alpe Jadran. Od načrtovanih osmih serij so jih zaradi sla-
bega vremena izvedli samo sedem. Nastopilo je 150 tekmovalcev in tek-
movalk.
Prvo mesto je pripadlo slovenski šampionki Ireni Avbelj /Elan
Lesce/, ki je imela samo šest negativnih centimetrov. Druga je bila
Ptujčanka Petra Podgoršek, svetovna mladinska podprvakinja, ki je za
našo šampionko zaostala samo centimeter.
Pri moških je kljub odličnemu skakanju Milanu Juriču iz AK Ptuj s
petimi negativnimi centimetri pripadlo četrto mesto. V ekipnem
seštevku je prvo mesto osvojila ekipa Mont Lesce, drugi pa so bili tek-
movalci iz ptujskega aerokluba.
Danilo Klajnsek
Eno izmed treh strelišč ter upravna zgradba v ozadju. Foto: VT
Ptujčan Igor Rakuša, lastnik
najsodobnejšega športnega
strelskega centra v Sloveniji,
ob njegovem odprtju v Gaju
pri Pragerskem. Foto: VT
Simultankai 19 nasprotniki
Na terasi restavracije Perutnine Ptuj na Novem trgu je 24. sep-
tembra šahovski mojster Domen Krumpačnik odigral simul-
tanko z 19 nasprotniki, člani ekipe Perutnine in obiskovalci
restavracije. Po treh urah igranja je bil rezultat 14,5 proti 4,5.
Zmago sta ob Branku Sedlašku slavili tudi edini ženski nas-
protnici Tatjana Roščina in Katarina Marič, obe imata rating
nad 2200. Remizirali pa so Ličina, Napast in Kovačec.
PTUJ / OŽIVLJANJE KAVARNIŠKEGA SAHA
Med simultanko.
Foto: Črtomir Goznik
Kot je ob zaključku simultanke
povedal predsednik Šahovskega
društva Ptuj Boris Žlender, so
bili z udeležbo zadovoljni, rezul-
tat je bil v mejah pričakovanega,
simultanka na odprtem pa je
vzbudila tudi precejšnje zaniman-
je. Pričakovati je, da kavarniški
šah v Ptuju ponovno zaživel.
Šahovski mojster Domen
Krumpačnik je član ŠD Ptuj, leta
1995 je z ekipo osvojil naslov
državnega prvaka, v tem letu pa je
med posamezniki bil drugi v
državi. Je zmagovalec zadnjega
mednarodnega šahovskega turnir-
ja v Ptuju v tem letu, na katerem
je osvojil tudi bal za mednarodne-
ga mojstra. Dvakrat je bil tudi
zmagovalec odprtega prvenstva v
šahu v Gradcu. Premagal je tudi
znane velemojstre, med njimi Hu-
laka, Maksimenka. Trenutni nje-
gov rating je 2388, njegov najvišji
pa je bil 2405.
MG
22
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
Glasbena industrija vsak teden '
posicrbi, da se na policah s plošča-
mi pojavi kar lepo število atraktiv-
nih In kvalitetnih pesmi, ki kupce
dovolj omamijo, da gredo v trgovi-
no in si kupijo svojo priljubljeno
pesem na plošči ali kaseti.
Tudi tokrat sem vam pripravil l<rajši
pregled novih albumov za septem-
ber. Dobro preglejte spisek in iz
množice izberite primernega zase:
Au Coeur Du Stade - CELINE DION,
You, me and us - MARTINE McCUT-
CHEON, Christina Aguilera - CHRIS-
TINA AGUILERA, Gettin' High on
Your Own Supply - APOLLO 440,
Riks - MEGADETH, Real Good Mo-
ments - CHRISTIAN VVUNDER-
LICHT, AH the Best - Greatest Hits -
HADDAWAY, Avenue B.- IGGV POP,
War & Peace Vol 2.- ICE GUBE,
OnlyYazoo ...The Bestof-YAZOO,
With Love - RICHARD CLAVDER-
MAN, Thank you Very Much - Grea-
test Hits - LENINGRAD COWBOYS,
Liquid Skin - GOMEZ, One from the
Moden - OCEAN COLOUR SCENE,
Supergrass - SUPERGRASS, Follovv
the Light - BAD BOYS BLUE, Nexus
- ANOTHER LEVEL, The Great - OLI-
VIA NEVVTON - JOHN, GirIs Night
Out - CANDY DULFER, Trunk Funk;
The Best of - BRAND NEW HEAVI-
ES, The Abba Generation - A TE-
ENS, My First Album - LOLLY, To
Venus and Back - TORI AMOS,
Brand New Day - STING, Reload -
TOM JOHNS, Temperamental -
EVERYTHING BUT THE GIRL, Lon-
ging - BELL BOOK & CANDLE, Get
Over it - MR.BIG, The Here After-
2PAC & NOTORIOUS B.I.G., A Love
Like Ours - BARBARA STREISAND
SIMPLY RED imajo kar lepo zbirko
super albumov. Njihovi naslovi so:
Picture Book, Man and Woman, A
New Flame, Starš, Life, Greatest
Hits in Blue. Za to skupino trenutno
stoji le pevec Mick Hacknall, ki
končuje snemanje osmega albuma
z naslovom Love and the Russian
Winter, s katerega izdaja atraktivni
plesni komad AINT THAT A LOT OF
LOVE	popestren z izred-
nim igranjem na saksofon.
Britansko skupino ETERNAL so v
začetku 90. sestavljale Esther
Chrisholm, Vernette Chrisholm, Kel-
le Bryan in Louse Nurding. Od kvar-
teta sta ostala le še sestri Chris-
holm, ki sta zapeli ne preveč melo-
dično r & b skladbo WHA'CHA
GONNA DO Kelle pa je zavi-
la na solo pot in bo kmalu izdala
skladbo Higher than Heaven.
JENNIFER LOPEZ je zaslovela s ko-
madom If you Had my Love. Pevka
in igralka je nova velika ljubezen
Puffa Daddyja. Gospodična LOPEZ
je presenetila s komadom VVAITING
FOR TONIGHT	ki je
odličen plesni komad v house ritmu.
Ameriški raper WYCLEF JEAN sku-
paj z Lauryn Hill in Prasom Michae-
lom končuje novi album zasedbe
The Fugees. WYCLEF je tokrat v
duet povabil pevca skupine U2
Bona in skupaj sta posnela zanimiv
komad NEW	ki je
atraktivna mešanica r & b, rapa in
preprostega ročka. Gre za dobrodel-
ni komad za pomoč otrokom. Več
informacij o dobrodelnem koncertu
najdete na internetu na strani
www.netaid.com.
Ameriški pevec PRINCE se je rodil
7. junija 1958. Posebaj za svoje
oboževalce je pred mesecem dni iz-
dal svoj stari album The Vault; pe-
sem, ki je naravnost fantastična, se
imenuje EXTRAORDINARY
to je počasna seksi ba-
lada za pozne nočne ure.
Britanska pevka GABRIELLE je zas-
lovela s pesmijo Dreams. Včasih je
imela pevka prekrito eno oko, kar je
bila ena izmed njenih posebnosti.
Odličen vokal pevke GABRIELLE
pride do izraza tudi v njeni novi pe-
smi SUNSHINE
Irski band THE CRANBERRIES so
se najprej imenovali The Cranberry
Saw Us. Njihov debitantski hit se
imenuje Linger, medtem ko se nji-
hov debitanski album imenuje Eve-
rybody EIse is Doing it. So Why Ca-
n't we? Kvartet predstavlja vrhun-
sko ročk pesem JUST MY
IMAGINATION	ki ima
fenomenalno, v glavnem akustično
glasbeno podlago.
Kanadska pevka SHANIA TWAIN je
pravi glasbeni fenomen, saj so njen
zadnji fantastični album Come on
Over prodali že y več kot 15 milijo-
nih primerkov. Čudovita pevka vas
bo povabila na ples v razgibanem
ter vročem country komadu MAN! I
FEEL LIKE A WOMAN
ki je v bistvu nadaljevanje komada
That don't Impress me Much.
David Breznik
POLICAJ SVETUJE!
Obiskal nas je policaj. Oblečen
je bil v temno modro uniformo,
na glavi je imel kapo. Bil je pred
šolo. Tam pazi, da varno
prečkam cesto. Ker ne more
zmeraj stati tam, nam je pove-
dal, kako previdno prečkamo
cesto. Najprej dvignemo roko,
pogledamo levo in desno, in če
je cesta prazna, jo prečkamo na
prehodu za pešce. Ne hodimo
po robu pločnika. Nikoli ne
smemo neprevidno tekati čez
cesto.
Vid Ferčec, 2. a,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
POČITNIŠKI ČAS
SE JE IZTEKEL
Zaprla so se šolska vrata in že
sem lahko brezskrbno prazno-
vala rojstni dan. Povabila sem
svoje prijatelje in prijateljice.
Sonce je prav ta dan toplo sijalo.
Zjutraj sem vstala in pripravila
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pismo
pišem v pondelek, 27. septem-
bra. Gor na poletje se je jesen
sprovla. Po lepih dnevih dežek
rosi in v goricah grozdeke
namoče. Tudi mija z Mico sma
žje storo prešo zamočila, ke ne bi
kokšna kapljica mošta vujšla.
Trgotev boma mela v nedelo, 3.
oktobra, te gdo majo Trezikego-
dovno. Grozdje je prav dobro
sladko, boj kak v toti cajt kriške-
ga leta. Nateklo bo majn kak
Ioni, saj je precik vina toča spila,
zaj pa so v goricah še sršeni, ose
in drugi držovni škodljivci. Po-
dobno je z jabolkami, ki bodo v
glavnem zja industrijsko predela-
vo, kak tumi po strokovno
rečemo. Mija z Mico boma tudi
nekaj tukle naprešala. Gdo še na
rmših bregih neje bilo tejko vina,
smo jabolšnici pravli tudi
fukešnica. Zdaj pa nišče več
neče tote pijače piti, kije čista
zagvišno boj zdrava kak tiste
umetne gazirane pijače. Pa pivo
gre tudi boj v promet, če glih
pregovor provi: "Pijte pir, da bo
v hlačah mir!" En moj prijatelj,
kije čisti, abstinent provi, da je
za jega najbojši špricar
namešani iz ded radenske in
ded rogaške. Človik bi mu ver-
va, če ne bi bih še drugih prego-
vorov in resnic, ki provijo, da
voda žene mlinček, vinček pa
žene klinček.
Na politični fronti nega nič kaj
pretresljivo novega. Tista fi-
nančna afera Podobnik in jego-
va stranka je, kak zgleda, že
pozoblena in bo najbrž drgoč na
svetlo potegjena ob prihodnjih
valitvah, ko bomo voli spet volili
vole. Je pač tak, da si stranke
v soka po svoje na pošten ali pa
nepošten način svoje blagajne
punijo in druga drugo malo pod
prste gledajo. Pri tem pa seveda
velja stori pregovor, da vrana
vrani ne skluvle oči. Jaz se še do-
bro spunim tistega storega pre-
govora iz bivše Jugoslavije, ko
smo rekli: "Malo radi, malo kra-
di, a pošteno živi." Zdi se mi, da
je toti pregovor gnejše cajte še
boj aktualen kak v štorih cajtih.
Tejko za gnes. Nega več plača.
Lepo vas podavljam. LUJZEK
mizo v kmečki sobi. Na steno
sem obesila dvanajst barvnih
balonov, iz papirja pa sem izre-
zala bele golobčke in jih obesila
na strop. Zdelo se mi je, kot da
sem v pravljici. Šolsko leto sem
zaključila z odličnim uspehom,
zato sem se rojstnega dne še toli-
ko bolj veselila. Ob drugi uri po-
poldne so prišli prijatelji in pri-
jateljice. Moj očka nam je spekel
perutničke in hrenovke. Mami-
ca je pripravila polno mizo slad-
karij. Seveda pa nismo pozabili
na zabavo. Imeli smo sto vodnih
balonov in smo se lahko z njimi
žogali. Ker pa so fantje postali
zelo razigrani, so vzeli še cev za
zalivanje ter nas škropili. Vsi
smo že bili čisto mokri, zato
smo se preoblekli. Nato je sledi-
la torta, ugašanje sveč in foto-
grafiranje. V kmečki sobi smo si
pripravili disko. Plesali smo do
poznih večernih ur, kajti
brezskrbne počitnice so se ko-
maj začele. Pozno v noč je ati
odpeljal prijatelje in prijateljice
na njihove domove. Vesela sem
pregledovala in odpirala darila.
Tako je minil dan, ki ga ne bom
nikoli pozabila, saj je bila zaba-
va z vodnimi baloni prečudovi-
ta. Dnevi so hitro minevali in že
smo odšli na morje. Toda vsega
lepega je bilo kmalu konec. Da-
nes že spet sedimo v šolski klo-
peh in pridno poslušamo svoje
učitelje in učiteljice.
Tateja Bratuša, 6. a,
OŠ Gorišnica
OPIS STARODAVNE ŠOLE
Ko so moji stari starši hodili v
šolo, niso imeli ne zvezkov in ne
torb. V šolo so si nosili majhne
tablice ter kamenčke, da so
lahko z njimi pisali. Tudi mali-
co so si morali nositi v šolo. V
šoli so imeli vodnjak, da so otro-
ci lahko pili vodo, kadar so bili
žejni. V učilnici sta bila po dva
razreda skupaj. Tudi obleči in
obuti so imeli bolj malo. Poleti
so hodili v šolo bosi. Takrat šola
v Selah ni bila na tem mestu,
kjer je sedaj. Stala je na prosto-
ru, kjer danes stoji gasilski dom
Sela. Takratna šola je bila
požgana med 2. svetovno vojno.
Pobudo za gradnjo nove šole je
dala učiteljica ga. Visenjak.
Tako je bila v času, ko so moji
stari starši hodili v šolo.
Anja Mohorko, 3. r.,
OŠ Sela
TRGATEV
v goricah smo imeli trgatev.
Otroci smo se malo igrali, malo
rezali grozdje. Ko smo končali,
smo stiskali grozdje in jedli do-
brote. Drugi dan smo imeli še
doma trgatev. Trgali smo vijo-
lično grozdje in si pekli kostan-
je.^
Špela Strucl, 3. c,
OŠ Gorišnica
BILI SMO V TRGATVI
Sorodniki so nas v soboto po-
vabili v trgatev z bratcem, ma-
mico in atekom. Tja smo prišli
ob 10. uri. Tam so bili stric, teta
in še drugi. Mi otroci smo se lo-
vili in jedli slastne dobrote. V
gozdu smo nabirali gobe. Ko
smo prišli iz gozda, nas je že
čakalo kosilo. Ko smo končali,
smo šli na prešo.
Tanja Vinkovič, 3. c,
OŠ Gorišnica
ČE IMAŠ NEKOGA RAD
Kaj pomeni imeti nekoga rad?
To pomeni, da nekoga občudu-
ješ, ga imaš rad in si rad z njim.
Veliko stvari lahko imaš rad -
npr. prijatelje, starše, hišnega
ljubljenčka, pomlad, sonce itd.
Sama imam svoje prijatelje
rada, ker jim lahko zaupam in se
lahko z njimi pogovorim o
vsem, kar me muči. Imam tudi
zaupno prijateljico, ki ji lahko
vse zaupam in vem, da bo to
zadržala zase. Na svetu pa so
tudi takšni "prijatelji", ki te
samo obrekujejo in nimajo nič
lepega povedati o tebi. Takšni
ljudje niso vredni pravega prija-
teljstva in jih nikakor ne moreš
imeti rad. Za obrekovanje si ne
zaslužijo tvoje ljubezni.
Rad lahko imaš svoje starše.
Hudo je, če te starši zavržejo,
pretepajo ali mučijo. Najlepše je
takrat, ko se ima vsa družina
rada in se razume med seboj ter
se ne prepira.
Rad imaš lahko neko osebo, ki
te je zadela z Amorjevo puščico.
Ko to osebo vidiš, navadno zar-
diš. Tej osebi, če si sramežljive
narave, je težko izpovedati lju-
bezen. Tu pa prav gotovo velja
verz: "Zaljubiti se je lahko, a po-
vedati je težko!" Mogoče bo ta
ljubezen prerastla v tisto pravo,
močno, čudovito ljubezen.
Lahko, da bo zahtevala veliko
solza, trpljenja in žalosti. Vsak
mlad človek si prav gotovo želi
biti ljubljen in ljubiti.
Zraven teh ljubezni je še veli-
ko drugih. Rad lahko imaš
hišnega ljubljenčka. To je nekaj
posebnega, saj ga imaš rad in ga
nočeš izgubiti. Rad lahko imaš
pomlad, saj takrat vse cveti in
zeleni. Rad lahko imaš nekoga
istega spola. Tudi te ljubezni so
in jih zaradi drugačnosti ne
smemo zaničevati. Na svetu
lahko imaš rad toliko stvari, ko-
likor sam hočeš, saj ti tega, da
imaš nekaj rad, ne more nihče
vsiliti.
Mojca Čurin, 8. r.,
OŠ Kidričevo
POČITNIŠKI ČAS
SE JE IZTEKEL
Konec junija smo veselo zako-
rakali v počitnice. Kaj kmalu
smo se začeli pripravljati na do-
pust ob morju.
Devetnajstega julija zgodaj
zjutraj smo se odpravili na pot.
Peljali smo se na Lošinj v nasel-
je Bučanje. Med potjo sem bedel
in sodeloval pri vožnji. Bilo je
zanimivo opazovati naravo, ki je
precej drugačna od naše. V
Brestovi nas je že čakal trajekt,
da bi nas popeljal na Cres v Po-
rozino. Peljali smo se po celem
Cresu do Osorja. Pripeljali smo
se čez mostiček in že smo bili na
otoku Lošinju. Pripeljali smo se
v naselje Bučanje, kjer nas je
pričakala hišica 113a. Razpaki-
rali smo se in že smo bili na
plaži. Ko smo se osvežili v mor-
ju, smo odšli v hišico. Po kosilu
smo si šli ogledat naselje in ugo-
tovili smo, da je od lanskega do-
pusta nastalo veliko novih in
prenovljenih stvari. Po večerji
smo odšli na plesišče in zaplesa-
li ob živi glasbi. Prvi dan je zelo
hitro minil. Na plaži smo srečali
nekaj poznanih ljudi. Drugi dan
sva z atijem igrala namizni te-
nis, zvečer pa smo odšli na spre-
hod v mesto Nerezine, kjer so
nastopale mažoretke. Naslednje
dni smo vsi igrali tenis, jaz pa
sem igral tudi košarko. S sestro
Janjo sva iskala školjke, se po-
tapljala in počela podobne stva-
ri. Zadnje štiri dni so imeli mu-
hasto vreme; preživeli smo jih v
hiši in v naravi. Kartali smo,
igrali šah, en dan smo se odpra-
vili tudi na bližnji vrh, od koder
smo imeli lep razgled na naselje
Bučanje. Pravi turistični vrvež
pa smo doživeli v mestu Mali
Lošinj. Po vsem mestu so
odprte stojnice za turiste. Te so
ponujale najrazličnejše spomin-
ke in oblačila. Najzanimivejša
se nam je zdela plavajoča
tržnica. Pet barkač je bilo prive-
zanih ob obali in vsaka je ponu-
jala veliko izbiro sadja in zelen-
jave. Ob živi glasbi in ob pestri
ponudbi slaščičarjev smo kar
pozačbili na čas. Deveti dan
smo se odpravili domov. Ustavi;
li smo se pri sorodnikih v Ilirski
Bistrici in nato še v Ljubljani-
Jaka Lozinšek, 6. c,
OS Gorišnica
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
25
ŠPORT
TENIS
Aida zmagovalka Velenia
poletna teniška sezona se bliža h koncu in s tem tudi sezona
turnirjev Teniške zveze Slovenije. V začetku oktobra bodo or-
ganizirani masters turnirji 12 najbolje uvrščenih tekmovalk
in tekmovalcev v posameznih kategorijah na teh turniijih.
Od mladih tekmovalcev
Teniške^ kluba Ptuj se je v Mas-
ters tiuTiir deklet do 16 let uvrstila
Ajda Brumen. Ob dveh srebrnih
medaljah na državnem prvenstvu
v Novem mestu je Ajda letos zma-
gala na odpnem prvenstvu
Ljubljana ter bila finalistka na OP
Radencev in Domžal. Na zadnjem
OP sezone, ki ga je minuli konec
tedna organiziral šaleški teniški
klub Velenje je Ajda ponovno do-
kazala svoj talent in kvaliteto z
zmago na turnirju visokega IL
ranga TZS (L rang so državna
prvenstva in Mastersi). Ajda je v
četrtfinalu premagala Ano Vidič
(TK Slovan LJ), v polfinalu
domačinko Sašo Britovšek, v fina-
lu pa Nino Knavs (TC Bombač
LJ) s 6:1,6:2.
V letošnji sezoni se je Ajda
preizkusila tudi na turnirjih dek-
let do 18 let. Najodzivnejša rezul-
tata sta bila zmaga na državnem
prvenstvu v Novi Gorici proti
prvi nosilki prvenstva in polfinale
na OP Domžal.
Kot rezultat izjenmih rezultatov
v prvi sezoni med 16-letnicami je
Ajda prejela vabilo selektoraj TZS
Siniše Večiča za udeležbo na naj-
večjem svetovnem mladinskem
prvenstvu Orange Bowl, ki bo ko-
nec leta v Miamiju na Floridi.
Z več odzivnimi rezultati so se v
poletni sezoni izkazali tudi drugi
mladi tekmovalci TK Ptuj: Tjaša
Kovač, Aleš Adamčič, Goran
Djurdjevič, Miha Malek, Toni
Hazdovac, Karlo Pintarič ki
so se uvrš^i v končnice turnirjev
TZS v svojih kategorijah. Članska
ekipa TK Ptuj pa se je z izključno
domačimi tekmovalci uvrstila v 2.
slovensko ligo.
TK
Ajda Brumen (na levi) s finalistko Nino Knavs
Športne novice
KUNOFUm
Po medalje na Madianko
v glavnem mestu Madžarske Budimpešti bo od 1.
do 3. oktobra sedmo svetovno prvenstvo v
kung-fuju. Organizator pričakuje okoli dva tisoč
tekmovalcev iz 183 držav. Med njimi so tudi
slovenski predstavniki, k» so se pripravljali na Ptuju
pod strokovnim vodstvom trenerja Milana
Prosenice, ki mu je bit v pomoč tudi trener ptujskih
boksarjev Boris Horvat. Tekmovalci so biti pred
odhodom optimistično razpoloženi in napovedali
tri zlate medalje. Za Slovenijo nastopili: do 65 kg
Danilo Korotaj, do 70 kg Robi Kolarič, do 76 kg Cirtl
Čuš, do 80 kg Vlatko Nikolov jn Damir Hasanagič,
do 85 kg Danief Marhold, do 90 kg Franke Ljubič in
do 95 kg Uroš Repas.
_	Danilo Kl^nšek
ODBOJKA m Oranit - Termo Lub. 3:0
GRANIT: Zorenč, Kavnik, M. Bračko, Pušntk, 2.
Bračko, Rajh, Jurak, Kotar, Lampret, Pivko,
Pipenbaher, Jesenko.
Odbojkarji Granita, novi prvoligaši, so brez večjih
težav premagali ekipo Termo Lufanika v srečanju 3.
kroga pokalnega tekmovanja. Gostje so nudili zelo
dober odpor v prvem nizu, drugi niz je bit praktično
formalnost, v tretjem nizu pa je domači trener dal
priložnost rezervnim igralcem, ki so svojo
priložnost izkoristiti in dobiti še to igro. Rezultati
nizov: 25:17, 25:19, 25:22. S to zmago so se
odbojkarji Granita uvrstili v četrtfinate pokalnega
tekmovanja, kjer bo njihov nasprotnik Salonit.
Danito Kiajnšek
KIKBOKS m Medobiin. prvenstvo OŠ
v organizaciji Klub borilnih veščin Ptuj je potekalo
prvo medobčinsko prvenstvo osnovnih šot v
kikboksu. Sodelovalo je 43 tekmovalcev iz 13
osnovnih šol. Pri deklicah so slavile Jasna Pintarič
pS Desternik), Desa Repič (OŠ Ljudksi vrt), Darja
Šmigoc (OŠ Videm) in Maja Votgemut (OŠ
Markovci) pri dečkih pa so biti najboljši Robin
Fidler (OŠ Majšperk), Denis Horvat (OŠ Olge
Meglič), Jurtek Horvat (OŠ Gorišnica) in Sandt
Kolednik (OŠ Cirkutane).
Milan Krajnc Pavlica
KOŠARKA • Že drugii zmaga
Uspešno, torej z zmago, kot so ptujski kadeti
pričeli svoje nastopanje v 2. SKL vzhod, so ga tudi
nadaljevali. V sotx>to, 18. septembra, so se v
Mariboru srečali z ekipo ŽKK Maribor ter jih
premagati z rezultatom 89:50 (37:24). Dobro delo
trenerja, pa tudi želja mladih košarkarjev kažeta, da
so na pravi poti in te upamo lahko, da bodo z
uspešnimi nastopi še nadaljevali. V ekipi KK Ptuj so
nastopali: Peter (11), Horvat (10), Požgai (1),
Šmigoc (6), Štumergar (25), Gabrovec (0), S. Kralj
(3), Hrenko (2), Ačimovtč (10), Ferme (8(, Peternik
(5) Štumberger (8),
JureŠ.
mu NOGOMST m Tvrnir v Kranju
Mestna občina Kranj je poskrbela za športno In
družabno srečanje, na katerem so merili moči
ofcnčinski možje in predstavniki prodajnih salonov
Renauttovih vozil Ruja in Kranja. Izidi: MO Kranj -
MO Ptuj 0:3, R Kranj - R Ptuj 2:1. Za 3. mesto: MO
Kranj - R Ruj 1:2. Za 1. mesto: R Kranj - MO Ruj
1:2. Vrstni red: 1. Mestna občina Ptuj, 2. Renault
Kranj, 3. Renault Ruj, 4. Mestna občina Kranj.
i.ie
MODilAI^TVO m Nov uspeli ptujskih
modelarjev
Na nedeljskem tekmovanju za državno prvenstvo
modelarjev v kategoriji HLG v f_escah so se ptujski
modelarji znova dobro odrezali. Gregor Urbančič
je osvojil 3., Milja Zamuda 4., Boštjan Fidler 7. in
Iztok Žagar 14. mesto.
TM
MODEIARSTVO • soboto miHng
Na letališču v Moškanjcih bodo člani
modelarskega društva Aviotech Ptuj v soboto
pripraviti 2. vetiki pozivni modelarski miting. Svojo
udeležbo so že najavili vrhunski modelarji tz
Hrvaške, Avstrije, Italije, Češke, Stovaške in seveda
Slovenije. Kot je povedal tajnik ptujskega
modelarskega društva Matjaž Praprotnlk, bodo
dopoldan ob 10. uri odprti razstavo in opravili
dopoldanski nastop. Vse skupaj pa najbi trajalo do
12.30, kajti ob 13. uri bo šlo zares. Če bo slabo
vreme, tX)do sobotni miting prestavili na drugi dan,
torej na nedeljo, program pa se ne bo v ničemer
spremenil.
TM
KOLESARSTVO
v
Sest Ptujčanov na
SP
v italijanskem mestu Verona bo
potekalo od 4. do 10 oktobra sve-
tovno prvenstvo v kolesarstvu.
Kolesarski klub Perutnina Ptuj
bo imel na njem številno udeležbo
- kar šest kolesarjev. Trije bodo
nastopili za slovensko reprezen-
tanco: Miran Kelner v vožnji na
kronometer, pri starejših mladin-
cih Gregor G^oda na kronome-
ter ter Gregor Zagorc na krono-
nieter in cestna dirka. Trije tek-
tnovalci, ki so člani Perutnine
Ptuj, pa bodo nastopili za hrvaško
reprezentanco: Rado Rogina v
cestni dirki, Hrvoje Bošnjak v
cestni dirki in vožnji na kronome-
ter ter pri starejših mladincih Mi-
livoj Glavica v cestni dirki.
Direktor KK Perutnina Ptuj
Rene Glavnik je dejal, da na
prvenstvu pričakuje uvrstitev
med deset kolesarjev, saj so v klu-
bu naredili več, kot so pričakova-
li, tako da ima Perutnina Ptuj od
slovenskih klubov največ ude-
ležencev.
Ilešič zmagal v
Avstriji
Mlajši mladinci kolesarsk^a
kluba Perutnina Ptuj pod vodst-
vom trenerja Boštjana Amuša so
se udeležili mednarodne dirke v
avstrijskem St. Pavlu. Na dirki, ki
je bila dolga 60 kilometrov, so vo-
zili s povprečno hitrostjo 37,7 ki-
lometra na uro, v ciljnem sprintu
pa je prvo mesto pripadlo Aldu -
Inu Ilešiču iz Perutnine Ptuj, dru-
gi je bil David Rožman iz Save
Kranj, peti Bojan Belšak, štirinaj-
sti Bojan Potrč in štirindvajseti
Aljoša Belšak - vsi iz Perutnine
Ptuj.
Najboljša OŠ Breg
Kolesarski klub Perutnina Ptuj
je znan po odličnih mladih kole-
sarjih, ki v slovenskem in medna-
rodnem merilu posegajo po naj-
višjih naslovih. Svojo osnovo pa
iščejo v mladih talentih, zato so
tokrat na kartodromu v Hajdošah
pripravili medobčinsko tekmo-
vanje, ki se ga je udeležilo 100
mladih kolesarjev iz osnovnih šol:
Grajena, Hajdina, Markovci,
Breg, Ljudski vrt in Podlehnik.
Rezultati: učenci - 5. razred: 1.
Robert Travnikar, OŠ Breg; 6.
razred: 1. Rok Bezjak, OŠ Graje;
na; 7. razred: 1. M^io Zav^ OŠ
Grajena; 8.^razred: 1. David To-
polovec, OŠ Podlehnik. Ekipno;
1. OŠ Breg, 2. OS Grajena, 3. OS
Hajdina.
Danilo Kiajnšek
NOGOMET
2. SLOVENSKA UOA
Rezultati tekem 8 . kroga: Črenšovci - Zagorje
1:1, Ivančna Gorica - Esotech Šmartno 1:3, Montavar
Rogoza - Tabor 1:3, Drava - Koper 1:4, Avtoptus Kor-
te - Nafta 1:1, Jadran Šepič - Aluminij 2:1, Šentjur -
Železničar 1:0, Živila Triglav - Elan 0:2.
1.	TABOR	8 6 1 1 20:3 19
2.	ELAN	8 6 1 1 18:7 19
3.	KOPER	8 5 2 1 23:7 17
4.	ESOTECH ŠMARTNO 8 5 12 18:13 16
5.	ŽIVILA TRIGLAV	8 5 0 3 14:8 15
6.	ŽELEZNIČAR	8 4 2 2 9:5 14
7.	ALUMINIJ	8 4 13 12:8 13
8.	ŠENTJUR	8 3 3 2 9:8 12
9.	ZAGORJE	8 3 2 3 12:10 11
10.	JADRAN ŠERČ	8	3	2	3	8:10	11
11.	DRAVA	8 2	2	4	10:11	8
12.	MONTAVAR ROGOZA	8 2	2 4	6:11	8
13.	ČRENŠOVCI	8 1	3 4	6:22	o
14.	NAFTA	8 1	2 5	6:16	5
15.AVrQPLUSK0RTE	8 O 3 5 3:18 3
16.	IVANČNA GORICA 8 0 1 7 5:22 1
Razpored tekem 9. kroga: Elan - Črenšovci,
Železničar - Živila Triglav, Aluminij- Šentjur, Nafta -
Jadran Šepič, Koper - Avtoplus Korte, Tabor - Drava,
Esotech Šmartno - Montavar Rogoza, Zagorje -
Ivančna Gorica.
DRAVA - KOPER 1:4 /0:0/
STRELCI: 0:1 Maleševič/48/, 1:1 Fridauer/60/. 1:2
Klanca /64/, 1:3 Benedejčič /84/, 1:4 Ružnič /85/.
DRAVA: Šeliga, S. Golob. Meznarič /Krajnc/, Ktin-
ger. Vršič, Koljič /Štebih/, Korez, Habjanič, Čeh, Fri-
dauer.
Nogometaši ptujske Drave tudi po četrtem srečanju
na domačem igrišču ostajajo brez zmage. Proti
močni ekipi Kopra, lanskemu prvoligašu in tudi v
letošnjem prvenstvu glavnemu favoritu za prvo mes-
to, so mladi ptujski nogometaši dobro pričeli. V
prvem polčasu so bili absolutno boljši in imeli številne
priložnosti za zadetek, vendar žoga ni hotela v vrata.
Gostje iz Kopra so se v tem delu igre usmerili na
obrambo, v napadu pa so svoje priložnosti iskali v hi-
trih nasprotnih napadih, vendar neuspešno. V dru-
gem polčasu je prišlo do nepričakovano velikega
obrata, saj so gostje spremenili svoj slog igre in so
bili nevarnejši. Takoj na začetku tega dela igre so po-
vedli, vendar je nogometašem Drave uspelo rezultat
izenačiti. To pa je bilo tudi vse, saj so gostje v zadnjih
petindvajasetih minutah dosegli še tri zadetke in na
koncu slavili.
JADRAN ŠEPIČ -
ALUMINIJ 2:1 /0:1/
STRELCA: 0:1 Hojnik/24/, 1:1 Koradin/81/, 2:1 Ko-
radin /92/
ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Koren, Žolek, Gorše,
Prapotnik, Perkovič, Golob, Emeršič, Kolar, Hojnik.
V Kidričevem so vedeli, da jih v srečanju z Jadra-
nom Šepičem čaka težko delo, če ne želijo prekiniti
niza uspešnih iger. Zgodilo pa se je, da so kljub temu
bili boljši nasprotnik, vodili do 81. minute, na koncu
pa ostali praznih rok. devet minut pred koncem
srečanju so imeli v žepu vsaj točko, vendar so v
zadnjih trenutkih igre prejeli še drugi zadetek.
Danilo Kla|nšek
3. SLOVENSKA UOA - SEVER
Rezultati tekem 7. kroga: Tlm Laško - Hajdina
7:1, Starše - Bistrica 2:0, Kovinar Mas-com - Zreče
0:0, Gerečja vas - Krško 2:1, Usnjar - Pobrežje 7:1,
Dravinja - Mons Ciaudius 4:1, Fužinar - Patoma 2:1.
1.FUŽINAR	7 5 0 2 14:11 15
2.	ZREČE	7 4 2 1 13:7 14
3.	DRAVINJA	7 4 2 1 9:4 14
4.	PALOMA	7 4 2 1 12:9 14
5.TIMLAŠK0	7 4 1 2 25:15 13
6.	GEREČJA VAS	7	4	0	3	12:10	12
7.	HAJDINA	7	2	3	2	8:13	9
8.	KRŠKO	7	2	2	3	11:10	8
9.	KOVINAR MAS-COM	7	2	2	3	6:6	8
ia BISTRICA	7	2	2	3	11:17	8
11.	STARŠE	7 2 14 10:12 7
12.	MONSCLAUDIUS 7 2 1 4 9:15 7
13.	USNJAR	7 13 3 14:11 6
14.	POBREŽJE 7 0 1 6 9:23 1
Razpored tekem	8. kroga: Hajdina - Patoma,
Mons Ciaudius - Fužinar, Pobrežje - Dravinja, Krško -
Usnjar, Zreče - Gerečja vas, Bistrica - Kovinar Mas-
com, Tim Laško - Starše.
GERECJA VAS - KRŠKO
2:1 /1:1/
STRELCI: 0:1 Cedilnik /10 /, 1:1 Verlak /16/, 2:1
Kaučevič /72/
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Slaček,
Kmetec /Turk/, Lečnik, Emeršič, Zajšek, Ciglar,
Kaučevič, Perko /Pacher/, Verlak.
Nogometaši Gerečje vasi so z veliko težavo prišli do
tretje zaporedne zmage v tem prvenstvu in tako
samo potrditi svoje uspehe, kljub temu da so nastopi-
li oslabljeni. Prvi so povedli gostje, potem je sledilo
obdobje dobre igre domačih nogometašev, ki so
svojo premoč kronali z dvema zadetkoma, vendar je
ob koncu srečanja bila sreča na njihovi strani, saj so
si gostje pripravili številne priložnosti, a bili neuspešni
v realizaciji.
TIM LJkŠKO - HJUDINA
7:1 /3:1/
STRELCI: 0:1 Rozman /2/, 1:1 Kocijančič /25/, 2:1
Kidrič /30. iz 11 m/, 3:1 Žurej /40/, 4:1 Kocjančič /48/,
5:1 Romih /62/, 6:1 Žurej /64/, 7:1 Kocjančič /72/.
HAJDINA: P. Brodnjak, Metličar, Zelko, Kralj /M.
Brodnjak/, Vrabt, Krajnc, Princi, Komik, Rozman
/Marčič/, Lončarič, Gaiser.
Nihče pred srečanjem z Laškim ni pričakoval take
katastrofe Hajdine, ki je do tega kroga prikazala so-
lidno igro. Odsotnost nekaterih standardnih igralcev
seje vsekakor poznala in zato je bil visoki poraz kljub
začetnemu vodstvu nogometašev Hajdine neiz-
bežen.
Danilo Kiajnšek
MNZPTUJ -1. RAZRED
Rezultati 5. kroga: Središče - Eltehšop R. 4:2, Pol-
skava - Videm 0:5, Gorišnica - Slovenja vas 0:2,
Stojnci - Ormož 4:0, Pragersko - BOč 0:2, Markovci -
Dornava 1:2.
1.	STOJNCI	5 5 0 0 18:5 15
2.	DORNAVA	5 4 0 1 16:4 12
3.	BOČ	5 4 0 1 12:8 12
4.	ELTEHŠOP R.	5 2 2 1 13:12 8
5.	SREDIŠČE-1	5 2 1 1 10:8 6
6.	MARKOVCI	5 2 O 3 7:8 6
7.	VIDEM	5 2 0 3 10:12 6
8.	ORMOŽ	5 13 1 7:10 6
9.	PRAGERSKO	5 2 O 3 9:14 6
10.	SLOVENJA VAS 5 1 1 3 8:12 4
11.P0LSKAVA	5 1 0 4 4:16 3
12.	GORIŠNICA	5 O 1 4 7:12 1
6. krog - v soboto, 2. oktobra, ob 16.00 Boč - Mar-
kovci, Videm - Pragersko, Eltehšop R. - Stojnci; v ne-
deljo, 3. oktobra, ob 10.30 Slovenja vas - Dornava; ob
16.00 Ormož - Polskava, Gorišnica - Središče.
MNZ PTUJ - IL RAZRED
Rezulttal 5. kroga: Zavrč - Leskovec 3:2, Grajena -
Hajdoše 2:2, Lovrenc - Tržeč 1:2, Podlehnik - Podvin-
ci 1:1, Skorba - Bukovci 0:0.
1.	ZAVRČ	5 3 2 0 11:8 11
2.	TRŽEČ	4 3 1 O 8:3 10
3.	LOVRENC	5 3 0 2 9:8 9
4.	SKORBA	4 2 2 O 17:5 8
5.	BUKOVCI	5 2 2 1 8:8 8
6.	APAČE	4 2 11 10:8 7
7.	HAJDOŠE	5 13 1 11:10 6
8.	PODLEHNIK	5 11 3 8:12 4
9.	GRAJENA	4 112 9:17 4
10.	PAGO LESKOVEC 4 O O 4 7:11 O
11.	PODVINCI-1	5 0 1 4 3:11 O
6. krog - v nedeljo, 3. oktobra, ob 11.00 Pago Le-
skovec - Podlehnik; ob 16.00 Bukovci - Grajena, Pod-
vinci - Skorba, Tržeč - Zavrč, Apače - Lovrenc.
POKAL MNZ PTUJ
Rezultati osmine finala: Eltehšop Rogoznica - Pol-
skava 5:2, Podvinci - Bistrica 1:5, Hajdina - Gorišnica
4:1, Gerečja vas - Bukovci 7:2, Ormož - Hajdoše 5:2,
Drava - Aluminij 0:1, Pragersko - Središče 0:2, Boč -
Slovenja vas 1:0.
2. KMETSKA UGA - VZHOD
Drava - Dravinja 3:1. Strelca Letonja (3), Konec.
2. MLADINSKA UGA - VZHOD
Drava - Dravinja 2:0. (Strelca: Toplak, Šipek).
Ivo Komik
KOLESARSTVO
Kolesarski maraton po Halozah
Kolesarski klub Frenk organizira 3. oktobra kolesarski maraton po Halozah. Start ma-
ratona bo ob 9.30 uri pred cerkvijo v Novi vasi.
Kolesarji se bodo lahko odločili za veliki mara-
ton v dolžini 75 km oziroma mali v dolžini 35 km.
Proga za veliki maraton vodi iz Ptuja v Podleh-
nik, Majski Vrhj Dravinjski Vrh, Videm, Lesko-
vec, Podlehnik, Žetale, na Ptujsko Goro, Hajdino,
Ptuj. Proga za mali maraton pa: Ptuj, Videm, Le-
skovec, Podlehnik, Tržeč, l4uj. Osta, po kateri
bosta potekala maratona, je v celoti asfaltirana in
bo označena s talnimi oznakami (puščicami). Ma-
raton je rekreativnega značaja in se ga lahko ude-
ležijo vsi, ki so progo sposobni prevoziti v 4 urah.
Prireditev bo potekala ob normalnem prometu.
zato bt)mo morali udeleženci upoštevati vse cest-
noprometne predpise. Skozi mesto Ptuj bodo ko-
lesarji vozili v strnjeni koloni za vozilom organi-
zatorja in v spremstvu policije.
Prijavnina je 2.(XX) SIT. Vsak udeleženec bo na
cilju dobil spominsko medaljo in malico. Organi-
zator bo tudi nagradil najstarejšega, najhitrejš^a
in najhitrejšo udeleženko s skulpturo priznanega
mojstra Borisa Žoharja.
Ljubitelji kolesarjenja pridite in se popeljite po
čudovitih vinogradih Haloz.
S.P.
26
četrtek, 30. september 1999 - TEDNIK
posiomu spoRociiA m spokt
ROKOMET
Turnir v Gorisniii
Rokometni Idub P>ramidia je organiziral turnir, na kate-
rem so zraven domačega drugoligaša Pyramidie sodelova-
le še ekipe Ormoža, Se>Tiice, Pomurke in Ormoža. Nekoli-
ko presenetljivo, vendar na koncu povsem zasluženo so
prvo mesto osvojili domači rokometaši.
Rezultati: Sevnica - Pomurka 22:21 /11:10/; Pyramidia -
Ormož 20:16 /7:9/ (Pyramidia: Valenko, Pisar 9, M. Šandor 1,
Kelenc, Osierc 3 /1/, PŠajd 1,1. Ivančič 3, Žnidarič 1, F. Šandor,
Žuran, Štrbal, D. Ivančič 2 /1/, Cvitanič, Firbas, Tement,
BelŠak; Ormož: Dokša, Hanželič 5, Žunec, Pučko, Džarmati 3,
Prapotnik 5 /2/, Juršič, Mezgec, Kirič 1, Kotar, Sulek, Kavaš,
Horvat 2, Ivanuša, Milovanovič, Luskovič); za 3. mesto
Ormož - Pomurka 30:22 /13:8/ (Ormož: Dokša, Hanželič 3,
Žunec, Pučko 8, Džarmati 2, Prapotnik 2 /2/, Juršič 3, Mezgec,
Kirič 2 /1/, Kotar 2, Šulek, Kavaš 3, Horvat 1, Ivanuša 1, Milo-
vanovič 3, Luskovič); za 1. mesto: Pyramidia - Sevnica 23:22
/12:12/ (Pyramidia: Valenko, Pisar 4, M. Šandor, Kelenc, Os-
terc 5 /2/, Pšajd 1,1. Ivančič 2, Žnidarič 1, F. Šandor, Žuran,
Šterbal, D. Ivančič 10/5/, Cvitanič, Firbas, Tement, Belšak).
Danilo Klajnšek
PODLEHNIK
Kolesarski maraton
Kolesaijenje je šport, ki zdržuje koristno s prijetnim, saj z
njim poskrbimo za svoje zdravje, poleg tega pa tudi i^ivamo v
prijetnem okolju, na svežem zraku in v lepotah narave. Tudi
Podlehničani se tega zavedamo in kar pridno kolesarimo.
V soboto, 18. septembra, je kolesarska sekcija ŠD Podlehnik orga-
nizirala 1. kolesarski maraton Podlehnik 1999, katerega pokrovitelj
je bila Občina Podlehnik. Tudi bolj kislo vreme ni zmotilo najvne-
tejših rekreativcev, ki so prišli v Podlehnik od blizu in daleč, saj se
nas je zbralo kar lepo število. Udeležence maratona je nagovoril
tudi župan Občine Podehnik, jim zaželel srečno vožnjo in veliko
užitkov pri vožnji po naših lepih Halozah. Prireditelj je pripravil
dve progi, 23 in 48 km. Vsak, ki je prevozil katerokoli progo, je bil
zmagovalec in je na cilju dobil medaljo, malico in napitek.
Maraton je uspel, saj je potekal brez nevšečnosti in zadovoljni smo
bili tako organizatorji kot udeleženci. Dogovorili smo se, da se do-
bimo v Podlehniku spet naslednje leto na maratonu Podlehnik
2000.
Za kolesarsko sekcijo D.K.
Na progi so se zbrali mladi in manj mladi...
NAMIZNI TENIS
Memorialni turnir Urha Stroška
Namiznoteniški klub Petovia iz Ptuja je v športni dvorani Center na Ptuju organiziral četr-
ti memorialni turnir v spomin na tragično preminulega Urha Straška. Udeležilo se ga je 84
tekmovalcev in 18 tekmovalk iz klubov Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
Od domačih tekmovalk se je v finalno skupino
uvrstila Tina Zalezina in izgubila s kasnejšo
zmagovalko Petro Dermastijo, najbolje rangi-
rano slovensko tekmovalko na svetovnih ja-
kostnih lestvicah. Pri članih sta se v finalno
skupino uvrstila Gregor Zafoštnik, ki je izgubil
srečanje s članom Radgone Rihtaričem, in Ma-
rinko Grbič, trener ptujske Petovie, ki je moral
priznati premoč Horvata iz Murske Sobote. Pri
dekletih je prepričljivo osvojila naslov Petra
Dermastija iz Ilirije Ljubljana, ki je z 2:0 ugna-
la Špelo Polončič iz ljubljanskega Kajuha. Pri
članih pa je bil finale v znamenju kitajskih
igralcev. Yang Shigang iz ŽNTK Maribor je
brez težav ugnal sonarodnjaka iz Radgone Xu
Jiaz2:0.
7. SNU MOŠKI m
Petovia: Radgona 1:6
Tudi v drugem krogu 1. SNTL so namiznote-
niški igralci ptujske Petovie doživeli poraz. V
tem trenutku 'ima Radgona pač premočno
igralsko zasedbo, okrepljeno še z igralcem iz
Kitajske. Mladi domači igralci so se sicer borili,
vendar je bilo na koncu to premalo, da bi prese-
netili kvalitetne goste.
Posamezni izidi: Janžekovič - Rihtarič 0:2, G.
Zafoštnik - Xu Jia 0:2, M. Zafoštnik - Šolar 0:2,
G. Zafoštnik - Rihtarič 1:2, Janžekovič - Benko-
vič 2:1, M. Zafoštnik - Xu Jia 0:2, Janžeko-
vič/Piljak - Xu Jia/Rihtarič 0:2.
[. SNTL'ŽENSKE •
Šampionka - Petovio 6:3
Ptujčanke so nastopile v Vrtojbi. Za Petovio je
ponovno zaigrala Katarina Golič, a to ni bilo
dovolj za ugoden izid.
Posamezni izidi: Bajčeva - Zalezina 1:2, Hala-
sova - Steblovnikova 2:0, Sivčeva - Goličeva 0:2,
Halasova - Zalezina 2:0, Bajčeva - Goličeva 0:2,
Sivčeva - Steblovnikova 2:0, Halasova/Sivčeva -
Goličeva/Zalezina 2:0, Halasova - Goličeva 2:0,
Sivčeva - Zalezina 2:0.
Danilo Klajnšek
KIKBOKS
No svetovno prvenstvo v Madrid
Slovenska reprezentanca v kikboksu se odpravlja na svetovno prvenstvo, ki bo konec tega tedna
v glavnem mestu Španije, Madridu.
V light kontaktu bodo nasto-
pili člani: do 60 kg Danilo Ko-
rotaj, Ormož, in Klemen Buzi-
na, Zagorje; do 67 kg Tomaž
Borko, Branik Maribor, in Da-
vorin Gabrovec, Ptuj; do 71 kg
Aleš Zemljič, Branik Maribor,
in Kristjan Tomšič, Izola; do 75
kg Sebastjan Čauševič, Nova
Gorica, in Uroš Makuc, Nova
Gorica, do 81 kg Branko Fidler,
Ptuj, in Igor Kalšek, Zagorje, do
91 kg Miloš Seme, Murska So-
bota, in Tomaž Leskovar, ŽŠD
Maribor, ter nad 91 kg Toni
Turk, Novo mesto, in Mladen
Pavlin, ŽŠD Maribor; članice:
do 55 kg: Brigita Plemenitaš,
Izlake, do 65 kg Maja Ozmec,
Ptuj, in nad 65 kg Nadja Šibila,
Ptuj. V full kontaktu pa bosta
nastopila šlana Milan Korotaj,
Ormož (do 63,5 kg), in Boštjan
Ravter, ŽŠD Maribor (do 67
kg).
Selektor Vladimir Sitar je
pred nastopom povedal: "Rep-
rezentanca potuje na svetovno
prvenstvo brez nekaterih na-
jboljših tekmovalcev, saj doma
ostajata Tomaž Barada in Aleš
Zemljič, ki sta bila na prejšnjem
svetovnem prvenstvu te organi-
zacije v Birminghamu v Angliji
svetovna prvaka. Barada ne nas-
topa več v tej organizaciji, saj
ima vse možne naslove in ne
najde pravega motiva, Zemljič
pa se je poškodoval v finalni
borbi svetovnega prvenstva v ta-
ekwondoju v Argentini. Zaradi
nepripravljenosti ne potujeta
tudi Mladen Pavlin in Matej
Leskovar, zaradi poškodbe
(operacija kolena) pa doma osta-
ja tudi Milan Korotaj. Zato po-
tujemo predvsem močni v semi
kontaktu, kjer pričakujemo
kakšno medaljo ali več. V ekipi
v disciplini semi kontakt potu-
jejo evropski prvak 98 Kristjan
Tomšič in viceprvaki Evrope 98
Davorin Gabrovec, Igor Kalšek
in Nadja Šibila ter tretja z ev-
ropskega 98 Maja Ozmec, zato
upravičeno v tej disciplini
pričakujemo eno ali več medalj-
Milan Krajnc Pavlica
Del slovenske reprezentance v kikboksu: stojijo (od leve) Ko-
rotaj, Kalšek, Čauševič, Makuc in selektor Sitar; čepijo (od
leve): Gabrovec, Tomšič, Buzina in Plemenitaševa. Foto: Nini
fCDNIK - Četrtek, 30. september 1999
OGiASf IN OBJAVE
27
MESTNA ČETRT JEZERO / ZBOR KRAJANOV O TRASI
BODOČE HITRE CESTE HAJDINA-ORMOŽ
Nal se prisluhne
besedi obianov!
OBČANI ZA OBKANALSKO VARIANTO Z JUŽNIM MOSTOM
Gnečo v Ptuju bosta rešila le novi most in obvoznica.	Foto: IVI. Ozmec
V domu krajanov v Budini-Brstje je bil v ponedeljek zvečer
dobro obiskan zbor občanov mestne četrti Jezero, ki ga je
sklical ptujski župan, na njem pa je bila glavna tema
reševanje prometne problematike mesta Ptuja s poudarkom
na trasi bodoče hitre ceste Hajdina - Ormož. Poleg
predstavnikov mestne občine Ptuj in mestne četrti Jezero so
sodelovali še Angel Polanjko, podsekretar v ministrstvu za
promet in zveze, Ida Šubic iz Družbe za državne ceste Ljubl-
jana, Anton Brodnjak, direktor enote Družbe za ceste Mari-
bor, Rajko Strgulc, direktor Urbisa iz Maribora, Bogdan
Vrezner iz Družbe za državne ceste Maribor in Jakob Vovko,
direktor Dolenjske projektive iz Novega mesta.
Da gre za sila občmljivo zade-
vo, je dokazal obisk, saj se je zbra-
lo več kot dvesto občanov četrti
Jezero; toliko jih ni bilo niti na
volitvah. Vnovič se je pokazalo,
da je potrebno ljudi poslušati in
jim prisluhniti, da v takih prime-
rih kabinetsko delo ne prinaša re-
zultatov in da je tudi politikom
prostor med ljudmi, ker so jih oni
izvolili oziroma pooblastili, da
bodo reševali njihove oziroma
skupne probleme.
Zbor se je začel s predstavitvijo
obeh variant bodoče hitre ceste
(B in BI), obudila se je tudi stara,
ki je vključevala severni most in
ki se ji je ptujska oblast po mnen-
ju nekaterih (tudi pravne stroke)
prehitro odrekla, ker si ni želela
nakopati spopada z malteško
konvencijo oziroma arheološko
stroko, na koncu pa je prevladala
trasa, za katero so bili občani
mestne četrti Jezero. Ti so želeli
takšno traso, ki jih bo najmanj
prizadela oziroma njihovega na-
selja ne bo presekala. Območje
mestne četrti Jezero je ekološko
že dovolj obremenjeno, ne
potrebujejo nove obremenitve, ne
zaupajo pa tudi stroki, ki naj bi
pri gradnji cest dosledno upošte-
vala ekologijo oziroma naj ne bi
dovoljevala prekomernih obre-
menitev. Slabe izkušnje iz pretek-
losti so jim narekovale previd-
nost.
Stroka je prišla na zbor
občanov z variantama B in BI.
Prva je bližja Ptuju. Dravo prečka
pred čistilno napravo in se na
drugi strani pojavi pred črpa-
liščem pred Ranco ter v prostem
koridorju prečka Ormoško cesto
400 metrov od križišča s Puhovo
oziroma Belšakovo ulico. V tem
primeru bi bilo potrebno porušiti
štiri stanovanjske oziroma gospo-
darske objekte. Po drugi varianti
se trasa nekoliko odmika o Budi-
ne in prečka jezero južno od čis-
tilne naprave ter se pojavi na dru-
gi strani južno od sotočja reke
Rogoznice. Ormoško cesto
prečka pri gozdičku pred Budino,
nato pa se obe varianti združita in
vodita proti vili Monde in se nato
nadaljujeta po tankovskem grebe-
nu proti Markovcem. Ker obe
trasi potekata preveč v bližini na-
selja - v drugi sicer manj občani
niso podprli niti ene niti druge.
Sprejeli so obstoječo varianto ob
južni strani jezera proti Marko-
vcem s predlogom, da se zgradi
novi most proti Ormoški cesti in
naveže na Puhovo ulico. Takšno
rešitev je vseboval že dosedanji
prostorski plan, ni pa bila izvede-
na, ker je zaradi arheologije 'pa-
del' zahodni most, namesto njega
pa bi sedaj zgradili most bliže
Ptuju. Zahteva občanov je, da se
mostova (markovski in ptujski)
zgradita hkrati.
Cestna stroka je že na zboru
bila za to varianto, drugi se bodo
morali še opredeliti. V novih raz-
merah pa bo potrebno iskati tudi
varianto priključka na sedanjo
krapinsko magistralo oziroma
bodočo pyhrnsko cesto, ker jih v
ponedeljek zvečer to ni več zani-
malo.
MG
Kulturni
križemkražem
ST. MORITZ • Koranti, ple-
salci in ljudski muzikanti Fol-
klornega društva Lancova
vas nocoj ob 22. uri odpotu-
jejo na tridnevno gostovanje
v Švico, v St. Moritz. Kot edi-
ni predstavniki iz Slovenije
bodo nastopili na etno festi-
valu in se predstavili še s ko-
rantovo masko.
LENART • Jutri, v petek, ob
19. uri, bodo v galeriji K.
Krajnca odprli razstavo li-
kovnih del 6. likovne de-
lavnice galerije Krajnc, ki so
nastajala v okviru 2. medna-
rodne poletne likovne de-
lavnice na Krku. Razstava je
posvečena 10-letnici mesta
Lenart in bo na ogled do 24.
oktobra.
PTUJ • V soboto ob 11. uri
bo v Gledališču Ptuj lutkov-
na matineja in hkrati pre-
dpremiera otroške pravljice
Ana in kralj, ki je padel iz
pravljice. Režiser je Miha
Alujevič.
PTUJ • V ponedeljek, 4 ok-
tobra, ob 18. uri bo na ptuj-
skem odru prva letošnja
premiera - pravljica za otro-
ke Ana in kralj, ki je padel
iz pravljice. Igrata: Alenka
Tetičkovič in Niko Krajnc
Kus.
PTUJ • V torek, 5. oktobra,
ob 19.30 bo ob svetovnem
dnevu učiteljev v dvorani
Narodnega doma koncert
komornega moškega zbora
pod vodstvom Franca
Lačna in velikega moškega
pevskega zbora iz Zvvolleja
na Nizozemskem pod
vodstvom Josa Vrankena.
PTUJ • V Miheličevi galeriji
bo do nedelje, 3. oktobra,
na ogled razstava Podobe
vina. Dela šestih slovenskih
vrhunskih fotografov, ki so
nastala v junijski foto de-
lavnici na Koglu, so na og-
led vsak dan razen ponedel-
jka od 10. do 13. ter od 16.
do 19. ure.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna in ves prihodnji
teden (razen ponedeljka) je
ob 18. in 20. uri na sporedu
Mumija. (Vojno zvezd lahko
pričakujete od 19. oktobra
naprej!)
ČRNA KRONIKA
DEČEK V MOPEDISTKO
V ponedeljek, 20. septem-
bra, nekaj po 20. uri se je po
Potrčevi cesti v Ptuju iz smeri
Rogoznice peljala s kolesom z
motorjem 17-letna L.P. Pred
prehodom za pešce je z leve
strani nenadoma pritekel 11-
letni S.K. iz Ptuja. Zaletel se je
v bok mopedistke in jo odrinil,
zato je z mopedom padla po
cestišču in se težje poškodo-
vala. Prepeljali so jo v ptujsko
bolnišnico.
JUGO V KOLESARKO
v torek, 21. septembra, okoli
13. ure je na lokalni cesti v
Gerečji vasi voznica belega
juga trčila v kolesarko, ta je
padla in se ranila. Voznica je s
kraja nesreče odpeljala, zato
so policisti zaprosili morebitne
očividce in neznano voznico,
da se jim po telefonu ali
osebno zglasijo in pomagajo
razjasniti okoliščine nesreče.
V NESREČ! ŠTIRJE
HUDO RANJENI
Na avtocesti v bližini izvoza
za Slovensko Bistrico je v četr-
tek, 23. septembra, ob 16.35
prišlo do trčenja osebnih avto-
mobilov, v katerem so bili
hudo ranjeni oba voznika in
sopotnika v avtomobilu iz
Domžal. 31-letni G.B. je vozil
osebni avto proti Ljubljani in je
na območju interventnega
prehoda zapeljal levo na
vozišče, ki je namenjeno pro-
metu z nasprotne smeri, prebil
plastično zaporo in z desnimi
kolesi zapeljal na drsno ogra-
jo, kjer je avto obrnilo na levi
bok, drsel pa je po vozišču na-
prej. Takrat je nasproti pripel-
jal z osebnim avtomobilom 28-
letni R.K. iz Radelj ob Dravi in
silovito trčil v drseči avto. Zara-
di te nesreče je bil promet na
avtocesti nekaj ur oviran.
MOPEDIST ZAPELJAL
PRED AVTO
Na kolesu z motorjem je 15-
letni L.F. z Zgornje Hajdine v
soboto, 25. septembra, po-
poldne zapeljal na prednostno
cesto, po kateri je prav tedaj
vozil osebni avto 33-letni S.P.
iz Lovrenca na Pohorju in
trčenja ni mogel preprečiti.
Mladi mopedist je padel in se
hudo ranil.
FF
RODILE SO - ČESTITA-J
MO: Vesiia Šeliga, Stogo-fl
vci 18 - Davida; Zvezdana^
Živičnjak, Irje 6/a,-;
Rogaška Slatina - deklico;
Jožica	Španinger, 1
Aškerčeva 5, Pragersko -,
Moniko; Aleksandram
Plohi, Veliki Brebrovnikj
109 - Mihaelo; Blanka Di-j
kavčič, Mihovce 9 - Nino- j
ta; Elizabeta Lorber, Grdi-i
na 11 - Blaža; Renata Gla-
ser, Starošince 30 - dečka; ;
Zlatka Mlakar, Ul. M. Pija-
deja 19, Slovenska Bistrica
-	Jana; Lidija Golob, Gra-.
jenščak 19 - Primoža; Tan-
ja Niedorfer, Opekarniška ^
15/a, Ormož - Mateja; Jer-|
neja Petek, Moškanjci 21/a^
-	Matica; Dušanka Pernat,^
Lovrenc na Dravskem pol--
ju 98/a - Marka; Simona^
Trunk, Podgorci 4 -i
Anžeta; Branka Serban,|
Mezgovci ob Pesnici 11
Nike.	m
POROKE - PTUJ: Anton^
Gosak in Ivanka Jaušovec,!
Muzejski trg 2/a, Ptuj; De-?
jan Podergajs, Ul. talcevj
66, Radizel, in Klavdija j
Hrenko, Kneza Koclja 16,'
Ptuj. 3
POROKE - ORMOŽ: Mi-j
ran Čeh in Kristina Belec,^
I Spuhlja 79/b; Slavke^
Bogša, Litmerk 15, in
Alenka Janežič, Velikf
: Brebrovnik 5; Branko^
Plohi in Vida Kraner, Sa-J
I vci 55; Franc Plejnšek inj
i Ankica Ujčič, Veliko Brdol
i 58.	i
I UMRLI SO: Kristina]
I Janžekovič, rojena Bom-1
i bek, Gorišnica 17, 1936 -f
I t 19. septembra 1999;|
I Kristina Audič, rojena Zo-j
I rec, Ul. heroja Lacka 5,j
I Ptuj, ^ 1932 -1 16. septem-^
I bra 1999; Slavica Šešek/
I Goričak 20, * 1929 - 1 15^
I septembra 1999; Jožef|
: Zaje, Apače 289, ^ 1920 - tj
13. septembra 1999; Domi-J
nik Krivec, Dravinjskf
I Vrh 62, * 1929 - 1 15. sep^
I tembra 1999; Eleonora?
Schroll Senčar, rojena |
Schroll, Slovenski trg 1, '
Ptuj,5lc 1913-t21.septem-
ibra 1999; Jožef Gajser,
Potrčeva c. 22, Ptuj, * 1934
I - t 21. septembra 1999;
I Marija Plošinjak, rojena
i Vesenjak, Vala vas 38, *
i 1920 - t 22. septembra
i 1999; Verona Zelenko, ro-,
I jena Vuzen, Gomilci 4, ;
I 1919 - t 22. septembra j
i 1999; Marija Lukman,|
I Rimska ploščad 7, Ptuj, J
1913 - t 20. septembra j
1999.	i
POPRAVEK: V prejšnjeni|
tednu je prišlo v rubriki:^
RODILE SO do napake. -^
i Pravilno se glasi: Petra '
I Žiher, Zamušani 36/a,
i Gorišnica - dečka.