SLOVENSKI OBISK IZ ESSNA - Predstavniki Slovenskega kulturnega športnega društva Bled iz Essna v ZRN so konec minulega tedna obiskali radovljiško občino. Društvo Bled v Essnu letos Praznuje 5. obletnico delovanja. Med obiskom v radovljiški občini je bila v petek, 8. aprila, kulturna prireditev tudi v avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 28 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 12. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Še večja specializacija 16. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju, ki so ga odprli v petek, 8. aprila, je največji doslej — Novost: ogled kmetij, sadne plantaže, farme za proizvodnjo mleka Kranj — V petek, 8. aprila, dopoldne so v Savskem logu v Kranju odprli 16. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Svečane otvoritve so se udeležili predstavniki zadružne zveze Slovenije, republiške konference socialistične zveze, skupščin, gorenjskega gospodarstva in drugi. V imenu delovne skupnosti Gorenjskega sejma je uvodoma pozdravil udeležence in razstavljavce direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar, ki je poudaril, da je ta sejem ena največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Namen tega sejma je, da se kmetijstvo in gozdarstvo še hitreje razvijata in specializirata. Sejem je odprl republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar. Ugotovil je, da Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar si je z zanimanjem ogledal letošnji sejem - Foto: F. Perdan NOVO — NOVO v specializirani prodajalni kuhinjskega pohištva Dekor, Kranj — Koroška cesta 35 poleg kuhinjskega pohištva (nove kuhinje Brest) in aparatov od sedaj tudi: #8es3\c»*ap KRANJ Prodaja na kredit do 30.000 din, brez porokov in z 10% polo 9om. .NOVO — NOVO kranjska sejemska prireditev ob podobni jesenski manifestaciji v Radgoni kaže vse bolj popolno podobo in pomemben delež na področju specializiranih sejmov v Jugoslaviji, ki prikazujejo in usmerjajo razvoj mehanizacije in opreme v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu. Ko je ocenil prizadevanja za razvoj kmetijstva v naši republiki, je omenil, da smo v preteklem srednjeročnem obdobju posvečali skrb predvsem razvoju družbenega sektorja kmetijstva ter modernizaciji, specializaciji in usmerjanju kmetij v tržno proizvodnjo. Dosežena je bila precejšnja zamenjava tako imenovanega živega dela z mehanizacijo in opremo. To je omogočilo olajšanje dela in delovnih pogojev, nadomeščanje živinske vleke s stroji, s tem pa rast kvalitetnejše in številnejše goveje črede. V družbenem sektorju kmetijstva in gozdarstva pa se je začel proces opremljanja s težjimi delovnimi stroji in predvsem uvajanja linijske mehanizacije. V sedanjem srednjeročnem obdobju se pričakuje še hitrejša rast produktivnosti, predvsem družbenih kmetijskih obratov. Potrebni bodo tudi napori pri gradnji skupnih objektov pri kmetih — članih zadrug in temeljnih organizacij kooperantov. To pa seveda narekuje tudi na področju opremljanja s stroji povečanje domače proizvodnje. Nadaljevati bo treba s specializacijo in povezovanjem industrije, ki proizvaja kmetijske stroje v Sloveniji in Jugoslaviji. Temu ustrezno pa bo treba prilagoditi tudi uvoz nekaterih strojev in hkrati uskladiti izvoz domače opreme in strojev. Razen tega pa bo potreben tudi ustrezen dogovor uporabnikov mehanizacije glede tipizacije, kar bi olajšalo in pospešilo servisiranje in opremljanje z rezervnimi deli. Zato bi veljalo nadaljevati s prizadevanji za izbor najprimernejših linij za sodobno obdelavo zemlje, za spravilo krme in seveda strojev za uvajanje novih kultur v poljedelstvu Slovenije. Milovan Zidar je poudaril, da je potrebna še nadaljnja specializacija tovrstne kranjske sejemske prireditve, ki je letos največja doslej. Na sejmu namreč sodeluje okrog 80 razstavljavcev, ki prikazujejo in prodajajo izdelke tudi sto drugih domačih in tujih podjetij. Pomembno je tudi, da je na okrog 16.000 kvadratnih metrih razstavnih površin kar polovica namenjena kmetijski mehanizaciji. Novost na letošnjem sejmu pa so tudi nekatere prireditve. Namen leten je strokovno seznanjanje obiskovalcev z dosežki na področju kmetijstva in gozdarstva. Tako imajo ne-nekateri razstavljavci tako imenovane svoje dneve s praktičnimi demonstracijami in strokovnimi predavanji. V tovrstni izobraževalni program pa so vključeni tudi organizirani ogledi sodobnih preusmerjenih kmetij z raznimi specializacijami kot so proizvodnja mleka, pašno košni sistem, sadne plantaže in drugo. Na sejmu pa je tudi stalna razstava, ki prikazuje delo v gozdu in obravnava tudi ekološko plat gozdov. A. Zalar JESENICE — Minuli četrtek je obiskal jeseniško občino podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan in se s predstavniki jeseniške občine pogovarjal najprej o gospodarstvu jeseniške občine v minulem obdobju in o problemih slovenskega gospodarstva. Po pogovoru na Jesenicah je s sodelavci obiskal še Kranjsko goro, kjer se je v hotelu Larix pogovarjal s predstavniki krajevne skupnosti in delovnih organizacij Kranjske gore o problemih turizma v Dolini. Na sliki: Zvone Dragan, predsednik skupščine občine Slavko Osredkar in predsednik izvršnega sveta občine Ivo Ščavničar med pogovorom na Jesenicah, (ds) — Foto: F. Perdan Problemi gospodarstva Podpredsednik izvršnega sveta SRS je minuli četrtek obiskal jeseniško občino in se s predstavniki jeseniških gospodarskih organizacij pogovarjal o problemih gospodarjenja Jesenice - V četrtek, 7. aprila, je obiskal jeseniško občino Zvone Dragan, podpredsednik izvršnega sveta SRS. Predstavniki jeseniškega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine so ga najprej seznanili o nezadovoljivem gospodarjenju v minulem letu, Zvone Dragan pa je govoril o vzrokih za nizko produktivnost in razmeroma skromno gospodarsko rast slovenskega gospodarstva. Za jeseniško gospodarstvo minulega leta je značilna nizka gospodarska rast, nizka produktivnost, premajhna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in majhna racionalizacija na vseh področjih. Dve organizaciji sta zaključili poslovno leto z nepokrito izgubo. j x* taji t e j i* &r Zvone Dragan je dejal, da so lani izgube v Soveniji porasle, da so kreditni odnosi prevladujoči in da se še vse premalo zavzemamo za dosledno združevanje dela in sredstev. Organizacije bodo morale nujno izdelati sanacijske programe, kajti mnogi so bili slabi, kratkoročni. Precej organizacij je tudi gospodarilo na robu rentabilnosti, kar je zaskrbljujoče, enako nesprejemljivo pa je tudi obnašanje nekaterih, ki si ne prizadevajo dovolj, da bi sami rešili večino svojih težav. Zvone Dragan je med drugim, ko je govoril o hitrejši rasti porabe, delitvi dohodka, počasni rasti proizvodnje in produktivnosti, o nestimulativnem sistemu nagrajevanja ter o cenah, poudaril, da bo potrebno ustrezno organizirati tudi analitsko službo v službah družbenega knjigovodstva. Zdaj prikazujejo le povprečne kazalce, vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi se prikazali tudi posamezni elementi gospodarjenja in razporejanja z dohodkom. Prvi letošnji meseci so za slovensko gospodarstvo zadovoljivi, vztrajati pa bo potrebno predvsem pri večjem izvozu in večji investicijski aktivnosti. D. S. XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Naročnik: Del udeležencev petkovega zbora komunistov iz tržiške občine, ki so vključeni v enote teritorialne obrambe — Foto: F. Perdan KRANJ Jutri, 13. aprila, popoldne se bodo v Kranju sestali na seji vsi trije zbori občinske skupščine. Čeprav smo povzetke iz obravnavanega gradiva v petek, 1. aprila, že objavili na posebni strani v Glasu pod naslovom Dogovorimo se, opozorimo še enkrat na najpomembnejše točke dnevnega reda. Delegati bodo razpravljali o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine za obdobje do 1980. leta v letošnjem letu. Na dnevnem redu bo tudi sklepanje o pobratenju občin Kotor-Varoš in Kranj in o spremembi družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Opozoriti pa velja tudi na poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za minulo leto in na poročilo sodišča združenega dela v Kranju. A. 2. RADOVLJICA Na petem rednem zasedanju se bo v sredo, 13. aprila, dopoldne v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled na Bledu sestala skupščina samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled. Najprej bodo obravnavali osnutek statuta samoupravne interesne skupnosti in razpravljali o razporeditvi sredstev. Predložen bo tudi finančni predračun samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Bled. Nato bedo med drugim imenovali polovico novih članov izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti in sprejeli sklep o združevanju sredstev iz prispevka od nabavne cene gozdnih sortimentov, ki ga plačujejo uporabniki lesa. Podane pa bodo tudi informacije o gozdni paši, opredelitvi območij vikendov in o sodelovanju predstavnikov lovskih družin na sejah 10 SIS. A. 2. ŠKOFJA LOKA Na zadnji seji sveta vzorčnega INDOK centra so se domenili, da bodo še naprej objavljali povzetke gradiv za najpomembnejše seje v občini v glasilu Glas. Razpravljali so tudi o zbiranju gradiva v loškem INDOK centru ter o organizaciji posveta o informiranju v občini. Člani sveta so se menili tudi o smotrnosti izdaje posebnega glasila INDOK centra, loškega Biltena in sklenili, da bodo o izdaji Biltena ponovno razpravljali vsi tisti, ki ga prejemajo. D. S. Danes, 12. aprila, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu postaje milice Škofja Loka, o poročilu o delu občinskega sodišča za prekrške, o delu občinskega javnega pravobranilstva, o sanacijskem programu TOZD Inženiring in TOZD Žičnice Stari vrh, o zasnovi o gradnji kanalizacije, preskrbe z vodo in urejanje drugih komunalnih vprašanj v okviru komunalne skupnosti, upravnih organov in komunalnih organizacij, o predlogu finančnega načrta začasnega financiranja dohodkov in izdatkov za prvo četrtletje 1977, o predlogu dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti občin in republike v letu 1977. Obenem bodo govorili tudi o predlogu za soglasje k predlogu aneksa družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delovnih skupnosti teh organov v SRS. D. S. Jutri ob 16. uri bo v Škofji Loki sestanek kulturnih animatorjev iz delovnih organizacij s področja škofjeloške občine. Kulturni animatorji bodo na njem pregledali delovne načrte na področju kulturne dejavnosti po posamezr nih delovnih organizacijah, poslušali poročilo s seminarja predstavnikov kulturnih komisij, ki je bil v Novem mestu ter sprejeli smernice za nadaljnje delo. Sestanek je sklical škofjeloški občinski sindikalni svet. -jg TRŽIČ Včeraj, 11. aprila, je sklical predsednik Marjan Markič 4. sejo koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Tržič. Za sejo je predlagal razpravo in potrditev družbenega dogovora o družbenem izobraževanju za leto 1977, obravnavo poročila o A programu partijske politične šole in finančne zadeve. Za danes pa je v Tržiču sklicana 8. redna seja koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konferenci SZDL. Na seji bodo sprejeli program pomembnejših letošnjih prireditev. V ponedeljek, 18. aprila, bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču pomembna proslava v počastitev jubileja partije in Tita. Pripravljata jo svet ZK pedagoških delavcev tržiške občine in svet ZK v krajevni skupnosti Bistrica^ V kulturnem programu bosta sodelovala pevski zbor osnovne šole hereja Bračiča in orkester JLA iz Kranja. Komunisti pomembni v teritorialni obrambi Tržič - V petek, 8. aprila, je bil v Tržiču zbor komunistov, ki so razporejeni v vseh sestavah teritorialne obrambe. Na zboru so ocenili strokovno in idejnopolitično delo v enotah teritorialne obrambe, kjer so začeli delovati tudi aktivi Zveze komunistov in sprejeli v ZK precej novih članov. Na zboru so razpravljali tudi o športnem udejstvovanju pripadnikov teritorialne obrambe in o vsestranskem sodelovanju z milico in Jugoslovansko armado. Na zboru komunistov v tržiški teritorialni obrambi, s katerim so se vključili v praznovanje 40. obletnice KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovo 85. obletnico rojstva, so zasnovali politično in strokovno delo v enotah letos in deloma tudi prihodnje leto. Osnova za idejnopolitično delo bodo dokumenti ZK, zakon o ljudski obrambi, ocenjevanje vojaškopoli-tičnega položaja v svetu, spoznavanje specialnih vojn itd. Pri tem ima pomembno vlogo revija »Naša obramba«, ki že prihaja skoraj v vsako hišo in ima važno vlogo pri izobraževanju vseh občanov. Komunisti v teritorialni obrambi so se zavezali, da se bodo še naprej vključevali v praznovanje jubilejev partije in Tita. Še posebej bodo Kokrškemu odredu domicil tudi v Kranju KRANJ - Kokrški odred ima za zdaj domicil le v tržiški pozorni na proslavo ustanovitve tržiške četa leta 1941 na Čevdrcih, ki bo 8. maja, in na slavnostno zasedanje občinske konference ZKS. Vključili se bodo tudi v praznovanje 35. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. Slavnostni govornik na zboru komunistov teritorialne obrambe je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez. Piškur. Orisal je pomen partije, Tita in neodvisne ter neuvrščene Jugoslavije in opozoril na pomembno vlogo komunistov v teritorialni obrambi tako v vojni kot v miru. Z zasedanja so poslali čestitko CK ZKS ob 40. obletnici ustanovitve KPS in si ogledali film »Tito — vrhovni komandant«, -jk Preslaba povezanost delegacij Lesce — Delo samoupravnih interesnih skupnosti in krajevne skupnosti bi bilo učinkovitejše in lažje, če bi bili delegati posameznih SIS bolj delavni in bolj povezani z delovnimi ljudmi in krajani, ugotavljajo v krajevni skupnosti Lesce. Zdaj se često dogaja, da predloge za reševanje posameznih problemov pripravljajo (in o njih tudi odločajo) strokovne službe in izvršni odbori. MB Slavnostna seja občinske konference ZKS ŠKOFJA LOKA - V četr- ZK v prihodnje •jk SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO Gorenjske žičnice, TOZD RTC Krvavec nudi priložnost knjigovodji vešči knjigovodskih del v delovnih organizacijah — možnost popoldanske zaposlitve. Delovno mesto je v Kranju. Delovni čas ni določen. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe sprejema: TOZD RTC Krvavec, p. Cerklje. -\ Tito v Beogradu Predsednik republike Josip Broz-Tito je v petek skupaj z ženo Jovanko dopotoval v Beograd. Z njima je dopotoval tudi sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič. Prve diplome Pretekli teden je dekan ekonomske fakultete Boris Kidrič prof. dr. Gregor Počkar podelil diplome prve in druge stopnje dvestotim študentom, ki so uspešno sklenili študij. To je bila prva svečana podelitev diplom, 'odkar so ekonomsko fakulteto poimenovali po ekonomistu in revolucionarju Borisu Kidriču. S svečano podelitvijo diplom so študenti in profesorji te fakultete počastili 65-letnico rojstva Borisa Kidriča. Seizmološka karta Še letos bomo dobili seizmološko karto, zemljevid, ki bo podlaga za gradnjo potresno bolj varnih objektov v vsej državi. Izdelan bo na podlagi najnovejših seizmoloških ugotovitev in bo zamenjal sedanji zemljevid, ki velja že skoraj 30 let. Varstvo živali Republiški izvršni svet je med drugim na zadnji seji obravnaval osnutek zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Osnutek zakona določa, da je varstvo živali pred kužnimi boleznimi skupnega pomena za vse prebivalstvo in je del preventive za splošno zdravstveno varstvo ljudi. Vsak lastnik je dolžan skrbeti za njihovo zdravje tako, da ne ogrožajo zdravja ljudi in drugih živali. Zagotavljanje zdravstvenega varstva živali pa je dolžnost družbenopolitične skupnosti, veterinarskih in drugih organizacij združenega dela in občanov. 150.000 vozil Do leta 1981 je treba izpolniti izjemno obsežen načrt v domači industriji potniških avtomobilov. Tovarna IMV iz Novega mesta je dolžna po tem načrtu v sodelovanju s francosko firmo Renault narediti 150.000 osebnih avtomobilov. Od te količine bodo 100.000 vozil prodali na domačem trgu, ostalo pa bodo izvozili. ATC Bovec O usodi ATC Bovec so že veliko razpravljali, vendar dokončne rešitve še ni. Pogoj za začetek uspešnega poslovanja je dokončanje kaninskih žičnic. Za to bi potrebovali okoli 30 do 40 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi uredili sedež-nico, dvosedežnico, dve vlečnici in smučišča na Krnici in Škripih. ■ Štafeta v BiH Štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu in čestitkami za njegov 85. rojstni dan je v soboto prešla iz rok hrvatskih mladincev v BiH. V Bosanski j Gradiški jo je pričakalo veliko , mladine in drugih občanov, ki so potem štafetno palico s cvetjem in zastavami spremljali vse do Banje Luke. Potem je štafeta nadaljevala pot proti Kotor-Varašu, Skender. Vakufu, Mrkonjičgradu in » Jajcu, kjer je prenočila. v_;_) Anketa o organiziranosti mladih S a j — Občinska organizacija ZS.vL ripravlja obsežno anketo o orgar ranosti mladih v kranjski občin Anketa bo zajela vse osnovne organizacije in bo poleg stopnje organiziranosti mladine v posameznih sredinah prikazala tudi vpliv mladine na družbenopolitično dogajanje in samoupravljanje. L. B. Gozd Martuljek — Minuli petek in soboto so se zbrali v Gozd Martuljku na dvodnevnem seminarju sekretarji osnovnih organizacij ZK, svetov ZK in aktivov ZK jeseniške občine. Na seminarju so razpravljali o aktualnih nalogah Zveze komunistov v prizadevanjih za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v predkongresnem obdobju, o kadrovski politiki, o nalogah organizacij ZK, o mednarodnem delavskem gibanju, o uresničevanju zakona o združenem delu in o nekaterih drugih vprašanjih. Sekretarji so se še posebno aktivno vključevali v razpravo o prihodnjih nalogah in o organiziranosti Zveze komunistov ter o uresničevanju zakona o združenem delu. Pred volilnimi konferencami in po njih čaka komuniste vrsta odgovornih nalog od primernega evidentiranja do kadrovske politike in ostalih vprašanj. Nekaj osnovnih organizacij je še vedno premalo aktivnih, še vedno pa je precej takšnih komunistov, ki se ne vključujejo v delo tudi tam, kjer žive. Zato je za organizacije ZK po krajevnih skupnostih predvidena nova organiziranost v obliki konferenc in komitejev. S tem naj bi delo bolje zaživelo, obenem pa naj bi komunisti tudi tvorneje sodelovali pri razreševanju vseh perečih vprašanj v organizacijah združenega dela. Na seminarju so poudarili, da uresničevanje zakona o združenem delu ponekod poteka prepočasi, naloga komunistov pa je, da pospešijo ustavno preobrazbo družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Seminarja se je udeležilo što sekretarjev, ki so ob koncu poudarili, da so takšne oblike usposabljanja, ki jih v zadnjem času pripravlja komite občinske konference ZKS, izredno koristne in spodbudne. Komisija za izobraževanje pri občinskem komiteju ZKS Jesenice vsekakor uspešno uresničuje program svojega dela, saj izbira vedno več ustreznih oblik družbenega izobraževanja s kvalitetnimi predavanji. D. S. val le v tej občini, ampak je odigral pomembno vlogo na področju od Jesenic do Kam* nika, so prvoborci iz kranjske občine predlagali, da bi odredu podelili domicil tudi v kranjski občini. Predlog je utemeljen, saj je odred v precejšnji meri deloval v tej občini in tudi nekaj sto borcev je bilo tod tudi doma. Odbor Kokrškega odreda je s tem predlogom soglašal in predložil kranjski občinski skupščini potrebno dokumentacijo. Kokrškemu odredu bo domicil najverjetneje podeljen na seji kranjske občinske skupščine 26. aprila. -jk tek, 14. aprila, bo v osnovni šoli Podlubnik v Škofji Loki slavnostna seja občinske konference ZKS Škofja Loka. Slavnostna seja je posvečena 40-letnici ustanovnega kongresa KPS ter prihoda Tita na čelo partije ter 85-letnici njegovega rojstva. V kulturnem programu bo sodeloval oktet Jelovica, slavnostni govornik pa bo sekretar občinske konference ZKS Škofja Loka Janez Jemec. Na prireditvi bo spregovoril tudi sekretar osnovne organizacije ZK Podlubnik Srečko Brišar, podelili pa bodo nagrade posameznikom, ki so napisali najboljše naloge o jubileju partije in Tita. D. S. .32 do VeHtor Ljubljana, Šmartinska 104 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto administratorja v poslovalnici DO VEKTOR Kranj Pogoj: administratorka z dvoletno administrativno šolo in najmanj 6-mesečno prakso v administrativnih poslih. Poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO VEKTOR poslovalnica Kranj, Škofjeloška 1, kjer dobe tudi podrobnejše informacije. Sodišče združenega dela v Kranju Uveljavljena sodna zaščita samoupravnih pravic Ze letos v prvih treh mesecih je so-9^ce združenega dela v Kranju sprejelo še enkrat več spornih zadev kot v lanskem enakem razdobju. Ten- denca naraščanja dela se je pokazala že lani, to je v drugem letu obstoja sodišča. »Lani je sodišče združenega Jubilej partije in Tita Prijetni spomini Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je vsekakor eden najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega delavskega gibanja in naše socialistične revolucije. Da bi osvetlili dogodke pred 40. leti na Ćebinah, smo zaprosili za razgovor ALBINA VIPOTNIKA iz Lakotenc 5 v novi šišenski soseski VI, ki je bil na kongresu delegat savinjskega področja. »Nekaj dni pred 17. aprilom mi je povedal Slavko Šlander ali Vrunč, ne spomnim se več točno, kdo je bil, naj se pripravim na pot, da se bom kot delegat partijske organizacije v Zabukovici udeležil zelo važnega sestanka. Nerodno je bilo, da bi moral v tem času opraviti remont na jamski lokomotivi, vendar sem vseeno lahko šel. Slavko Šlander mi je sporočil tudi javko. To je bil kraj blizu Katarine nad Trbovljami, kjer me bo čakala zveza. Ker sem večkrat odhajal v hribe — na Mrzlico in drugam, sem se tudi tokrat oblekel bolj športno, tako da s hojo nisem imel težav. Bilo je pravo aprilsko vreme, ko sem se napotil iz Zabukovice mimo Mrzlice na trboveljsko stran. Na dogovorjenem mestu blizu Katarine sem našel Alojza Hohkrauta iz Trbovelj, s katerim sva skupaj nadaljevala pot proti koči na Planini. Ko sva se spuščala proti Cebinam — takrat seveda nisem vedel, kam greva, saj nisem poznal pokrajine — se je že mračilo. Ustavila sva se pri cerkvi blizu Barličeve domačije, kjer naju je čakal Barlič in nama povedal, da morava še malo počakati, dokler domači ne odidejo spat. Ko smo tako čakali, so začele prihajati še druge skupine delegatov, med katerimi sem poznal edino Venclja Per-ka. Glavni referat je imel Edvard Kardelj, ki je analiziral položaj v Sloveniji glede na vojno nevarnost. Ostalih podrobnosti iz njegovega referata in kasnejše živahne razprave se ne spominjam več podrobno. Zavleklo se je že proti jutru in gospodar Barlič nas je pričel priganjati, čeprav bi se radi pomenili še o tem in onem, predvsem o našem delu na terenu in neposrednih nalogah, ki so bile pred nami. No, beseda je dala besedo in sestanek se je tako zavlekel, da so nas presenetila dekleta. Presenečena so se umaknila iz hiše. Barlič jim je menda pojasnil, da smo turisti, ki gredo na izlet in da smo se v hišo prišli le pogret. Počasi smo se razšli. Bili smo polni vtisov in polni nalog, ki smo jih po kongresu pričeli uresničevati pri našem vsakdanjem delu,« nam je živahno pripovedoval prijazni 70-letni sogovornik. Albin Vipotnik je bil zaposlen v domačem kraju, Zabukovici kot ključavničar v rudniku. Bil je delavski zaupnik, velik ugled je imel v kraju, zato je lahko širil revolucionarne ideje in prakso, imel pa je tudi veliko somišljenikov. V NOV se je vključil v Savinjski dolini, bil kasneje delegat SNOS v Črnomlju ter delegat II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Je nosilec številnih odlikovanj. Praktično ne pozna počitka in je še vedno zelo delaven. Rad ima glasbo, saj je igral violino v godalnem orkestru, vodil je tamburaški zbor in še sedaj rad zaigra na kitaro in zapoje. Pravi, da ga prav neprestano gibanje ohranja pri močeh. Rad se spominja dogodkov izpred 40 let, saj je sodeloval pri tako pomembnem zgodovinskem trenutku našega delavskega gibanja, čemur je pravzaprav pre* dan vse življenje. -fr Delo delegacij Radovljica — Na zadnji razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so prvič v tem mandatnem obdobju ocenili delo delegacije krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in 8plošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Ugotovili so, da je uresničevanje začrtanih delegatskih odnosov napredovalo, kažejo pa se še vedno nekatere slabosti. Delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je imela že 33 sej, splošna delegacija pa se je sestala šele sedemkrat v tem mandatnem obdobju. Kar zadeva udeležbo in sestajanje, bi lahko ugodno ocenili delo delegacije krajevne skupnosti. Pri obeh delegacijah Pa se je namreč izoblikovalo določeno stalno in aktivno jedro delegatov. So pa tudi primeri, da se nekateri delegati neredno udeležujejo sej. To velja še posebej za delegata mladine, ki vse od izvolitve še ni bil ha nobeni seji delegacije krajevne skupnosti in se ni niti opravičil. Največ težav pa je z gradivom. Ker ga dobiva le vodja delegacije, ostali Člani niso seznanjeni s problematiko. Več pripomb pa je bilo tudi glede delegatskih vprašanj. Ugotovili so, da odgovori na delegatska vprašanja prihajajo največkrat prepozno, ko problemi običajno že zastajajo. Zato so opozorili na hitro in učinkovito povratno informacijo, ki °i jo lahko obravnavali že na prihodnji seji delegacije. To bi v marsičem izboljšalo tvorno dejavnost delegacij. S težjimi ovirami pa se spopadajo v splošni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti. Gradivo za seje SIS je zelo obširno m raznoliko. Zato levji delež nalog odpade podobno kot pri delegaciji KS na vodjo delegacije. Izhod iz teh težav vidijo med drugim v oblikovanju posebnih delegacij ali delegacij po sorodnih družbenih dejavnostih. Tako se ogrevajo za posebno delegacijo za izobraževanje, kulturo in otroško Varstvo, posebno delegacijo za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo, pokojninsko invalidsko skupnost in za posebno delegacijo za gospodarsko in komunalno dejavnost. Ob vsem tem pa so *Udi ugotovili, da je gradivo za seje skupščin preobširno in bi bilo zato .rjeba pripravljati pred sejami krajše povzetke in obrazložitve, ki naj bi |m poleg vodje dobivali še namestniki in nekateri delegati. Tesnejša pa 1)1 morala biti tudi povezanost delegatov z občani. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim in težavam pa je ocena ^eeno spodbudna in bo koristna za nadaljnji razvoj samoupravnih in ??legatskih odnosov; posebno še pri pravilni izbiri delegatov za volitve, Kl bodo prihodnje leto. JR J dela v Kranju,« pravi predsednik sodišča Marko Prezelj, »prejelo 152 spornih zadev, enoinpolkrat več kot leto poprej, letošnje leto pa kot se kaže že do sedaj, bo pred sodiščem še več spornih zadev, najbrž okoli 250.« Kje bi lahko iskali vzroke za takšno hitro naraščanje dela tega sodišča? »Delavci se zdaj zavedajo in vedo, kje lahko poiščejo zaščito svojih samoupravnih pravic. Če delo našega sodišča narašča, to ne pomeni, da je delovnih sporov v organizacijah vedno več: poprej namreč veliko sporov' ni preseglo tovarniškega plota, zdaj pa ima samoupravljanje polno sodno zaščito in sporne zadeve se torej rešujejo pred sodiščem združenega dela.« Da to drži, kaže tudi razmerje med predlagalci sporov: večino sporov so v lanskem letu sprožili delavci, v 132 primerih, le v 12 primerih organizacije združenega dela in v 8 primerih družbeni pravobranilci samoupravljanja iz treh gorenjskih občin. Seveda lahko postopek pred tem sodiščem sprožijo tudi drugi, na primer družbene interesne skupnosti, sindikalne organizacije, vendar lani ni bilo nobenega takšnega primera. »Zdi se nam«, meni predsednik sodišča Marko Prezelj, »da bi sindikalne organizacije v združenem delu morale odigrati večjo vlogo, ne le formalno, pač pa bolj odgovorno: v teh sporih pa se je že večkrat izkazalo, da se sindikalna organizacija v svojih mnenjih in stališčih do nekaterih sporov v probleme sploh ni poglabljala, niti ni opozarjala na pomanjkljivosti samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Opažamo namreč, da se navadno tam, kjer imajo organizacije združenega dela razne pomanjkljivosti v samoupravnih sporazumih, te pomanjkljivosti v sporih navadno tolmačijo v škodo delavcu. Sodišče pa je mnenja, da v takih primerih to ni pravilno, saj se je delovna organizacija sama premalo potrudila za ureditev sporazuma.« V lanskem letu je sodišče združenega dela v Kranju pri obravnavanju spornih zadev ugotovilo, da samoupravni sporazumi delovnih ali temeljnih organizacij v šestih primerih niso v skladu z zakoni ter so jih zato poslali Ustavnemu sodišču Slovenije v oceno ustavnosti. V vseh primerih je ustavno sodišče naložilo delovnim organizacijam spremembo samoupravnega sporazuma. »Samoupravni sporazumi v delovnih organizacijah so kot opažamo pogosto, nedodelani, često je tekst zakona kar prepisan, ali pa določila v sporazumu niso v skladu z ustavo in zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Delavci se seveda posameznih pomanjkljivosti v teh sporazumih ne Zavedajo, zato sem že prej omenil, da bi svoje delo morala bolj pozorno in odgovorno opravljati sindikalna organizacija. Značilen primer so odtegljali zaradi neizpolnjevanja zahtevane izobrazbe. Ker pa zakon določa delavcu le plačilo po delu, torej za enako delo, enako plačilo ne glede na izobrazbo, je sodišče v vseh sporih, ki so zadevali diskriminacijo glede izobrazbe, odločilo v delavčevo korist.« Lani je sodišče združenega dela v Kranju reševalo največ sporov glede sklenitve delovnega razmerja, prenehanja delovnega razmerja, premestitev, kršitev delovnih dolžnosti in denarnih zahtevkov. »Zdi pa se nam,« pravi predsednik Prezelj, »da bo v bodoče več tudi sporov glede dodeljevanja stanovanj. Še sedaj namreč nimajo vse organizacije združenega dela samoupravnih sporazumov o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, čeprav bi jih morali imeti že od leta 1974. Tako se srečujemo s pomanjkljivimi določbami o prednostnem redu, o dodelitvah stanovanj so odločali delavski sveti, čeprav mora sklepati zbor delavcev itd. Za takšne pomanjkljivosti so seveda delavci občutljivi in prav je tako, saj je stanovanje danes velika dobrina, zato različnih kriterijev ne bi smelo biti, ne pomanjkljivega odločanja.« L. M KMETOVALCI! Na Gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila ter na Pomurskem sejmu v Radgoni od 8. do 12. aprila 1977 bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije. Za nakup iz našega programa ugodni krediti do 70 % od nabavne vrednosti. Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300, AG 200, kultivatorje z drobilci ter traktorje TOMO VINKOVlCl8,21,30 KM in druge standardne traktorje UNIVERZAL, ZETOR, DUTZ, IMT 533 itd. Traktor Tomo Vinkovič, tip 418 Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek ali odločbo o odmeri katastrskega dohodka in dva žiranta, ki se izkažeta s potrdilom o delovnem razmerju ali pa z zemljiško knjižnim izpiskom. DEMONSTRACIJE: s traktorji TOMO VINKOVIČ 18, 21 in 30 KM v soboto 16. 4. in nedeljo 17. 4. dopoldne na Zlatem polju (poleg skladišča strojev) v Kranju. VABI Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA Zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV n. sol. o. Ljubljana, Gorenjska območna skupnost Kranj n. sol. o. razpisuje na podlagi 123. čl. statuta Zavarovalne skupnosti TRIGLAV prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa — direktorja Gorenjske območne skupnosti Kranj Za direktorja območne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ter najmanj S let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja da ima strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti individualnega poslovodnega organa da se zavzema za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov da na podlagi dejanskega zavzemanja rezultatov dela uživa ogled in zaupanje da ima moralno politične kvalitete, ki se odražajo v politični in akcijski opredeljenosti za socialistično samoupravljanje in revolucionarno smer ZKJ v prispevku utrjevanja bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; v sprovajanju ustave in zavzetosti razvijanja samoupravnih odnosov ter delitev po delu da ima moralnopolitične kvalitete, ki se odražajo v odnosih do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetosti za spoštovanje zakonitosti, poštenosti, odgovornega gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter sposobnosti povezovanja pravic z obveznostmi in odgovornostjo Interesenti za zasedbo razpisanega delovnega mesta predlože prošnjo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave tega razpisa. Prijave pošljite na naslov Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2 — razpisna komisija za imenovanje direktorja območne skupnosti. Prijave je treba poslati v zaprti ovojnici. iz glasil delovnih organizacij 2 E L E Z Q R MLADI NA DELOVNIH AKCIJAH JESENICE - Letos bo okoli sto jeseniških mladincev sodelovalo na raznih delovnih akcijah mladine. M ladina je že sodelovala pri ureditvi nove trim steze na J esenicah, udeležila pa se bo Se več drugih lokalnih in republiških akcij. Z udarniško akcijo na Plavžu naj bi mladi v več mesecih opravili okoli 1800 ur. ZA GRADNJO MRLIŠKIH VEŽIC JESENICE - V občini zelo prizadevno deluje odbor, ki skrbi za nadaljnjo izgradnjo žal na Blejski Dobravi. Po posebnem sporazumu naj bi občani in delovni ljudje prispevali denar, sodelovali pa naj bi tudi vsi drugi, tako, da pokopališče na Blejski Dobravi čimprej dobi ustrezno, primerno okolje. Denar so prispevali že prej, od 25. februarja do 8. marca letos pa so delovne organizacije in zasebniki prispevali že novih 333.000 dinarjev. Ko bodo zbrali Se nekaj več sredstev, bodo lahko z deli nadaljevali. TV PRETVORNIK V KROPI KROPA - Svet krajevne skupnosti Kropa je sklenil pogodbo z RTV Ljubljana za financiranje postavitve TV pretvornika za II. T V program. Po tej pogodbi bo RTV izdelala meritve, projekt in opravila montažo pretvorniSkega stolpa, krajevna skupnost pa bo opravila adaptacijo stolpa ter plačala 30 odstotkov skupne vrednosti v znesku 63.167 dinarjev. Obenem bo poravnala ostale naložbe v visini 173.362 dinarjev. Cev za adaptacijo stolpa je prispevala Iskra Lipnica, ostali material pa Plamen iz Krope ter UKO iz Krope. Betoniranje temeljev in prevoz materiala d > pretvonika so krajani opravili brezplačno z udarniškim delom. Zaskrbljujoča odsotnost z dela SGP Gradbinec predvideva organizacijo enajstih temeljnih organizacij združenega dela in dve delovni skupnosti TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD GRADBENIŠTVO razpisuje javno licitacijo za 1. osebni avto Zastava 750 letnik 1969 -nevozen, 2. 3. osebni avto Zastava 750 letnik 1971 - vozen, električni rač. stroj Olvmpia - 2 kom., 4. računski stroj Zagreb (mlinček) 5. pisalni stroj TOPS Licitacija bo 20. aprila 1977, ob 7. uri v upravi Škofja Loka, Stara cesta 2. Jesenice — V splošno gradbenem podjetju Gradbinec, ki je nastalo z združitvijo kranjskega Projekta in jeseniškega gradbenega podjetja Save, je zaposlenih 1042 delavcev. Predvidevajo, da bodo v organizaciji organizirali enajst temeljnih organizacij združenega dela in dve delovni skupnosti ter tako dosledneje uveljavljali dohodkovne odnose. Lani so poslovno leto začeli dokaj slabo, a je bila jeseni dejavost intenzivnejša in tako niso zaostajali za načrti. Zgradili so 781 stanovanj, kar je največ v zadnjih letih. Zaskrbljujoče pa se je povečala odsotnost z dela, zato so sprejeli posebne ukrepe. Povečana proizvodnja avtoplaščev Razveseljiva novica iz kranjske Save Kranj — Kranjska Sava bo letos poslala na jugoslovansko tržišče blizu pol milijona plaščev za osebna vozila z ugrajenim jeklenim pasom in blizu 80.000 plaščev za tovorna vozila s tako imenovano jekleno kar-kaso. Za takšno poslovno usmeritev so se v Savi odločili tudi zaradi znižanja prevoznih stroškov in zmanjšanja onesnaženosti okolja. Jekleni avtomobilski plašči imajo namreč to dobro lastnost, da je z njimi moč prevoziti za okrog 50 odstotkov več kilometrov, poraba goriva pa se zmanjša za 10 do 15 odstotkov. Kaj pomeni zmanjšana poraba goriva ob sedanjih podražitvah, ni treba posebej razlagati. Povejmo le še, da so plašči za osebna vozila, ki imajo ugrajen jeklen pas oznake P 727 JET, M 401 Hi-Life ali D 741 M + S. Plašči za tovorna vozila in avtobuse, ki imajo ugra-jeno jekleno karkaso, pa imajo oznako COMET, MEK, STC ali DT 769 M + S. A. 2. Nova TOZD Iskre Kranj — 5. aprila je kranjska industrija Iskre Telekomunikacije ustanovila novo, 20. temeljno organizacijo združenega dela. Ukvarjala se bo samo z razvojnimi deli, proizvodnjo in servisom procesnih in poslovnih elektronskih računalnikov. V temeljni organizaciji Računalništvo je zaposlenih 77 strokovnjakov iz ljubljanskega Commerca, predstavništva inozemskih podjetij in iz kranjske Iskre, kjer razvijajo in izdelujejo predvsem procesne računalnike za velike elektronske avtomatske telefonske centrale. Z združitvijo vseh strokovnjakov računalništva in organizacijo posebne temeljne organizacije združenega dela namerava Iskra v prihodnje še bolj pospešiti to dejavnost v skladu z dolgoročnimi načrti pri uvajanju profesionalne tehnike. Kljub večji delovni varnosti in boljšim delovnim pogojem je bila bolezenska odsotnost kar 23-odstotna. Močno je porasla predvsem v tistih mesecih, ko ljudje največ poprašuje-jo po raznih storitvah in ko šušmar-stvo cvete. Za več sto milijonov pogodbenih del je večinoma takšnih, ki predvidevajo naložbe v negospodarstvo, »gospodarskih« je le za 6 odstotkov. Naložbe v proizvodnjo bodo vsekakor nizke po vsej Gorenjski. Pri SGP Gradbinec zato ne pričakujejo bistvenega povečanja v naložbe. Letos naj bi zgradili 430 stanovanj, prodali pa tudi 20 stanovanj, ki so jih zgradili lani in letos, a so ostala neprodana, čeprav so takoj vseljiva. Gradbeno podjetje bo poskušalo premagovati težave, ki se pojavljajo s pomanjkanjem cementa in z zastarelo mehanizacijo. Obdržalo naj bi likvidnost in produktivnost. S fluktuacijo delavcev nimajo več težav, uspeli so jo zadržati, obenem pa imajo zdaj v kadrovskih službah kar 200 prošenj za sprejem, predvsem delavcev iz drugih republik. D. S. Še možnosti za štipendijo KRANJ - Predsedstvo kluba kranjskih študentov je pred nedavnim obravnavalo položaj študentov, ki so po spremembah samoupravnega sporazuma o štipendiranju izgubili štipendije. Nekateri od teh študentov so se znašli v izredno težkem položaju in bi se najbrž morali celo zaposliti in prekiniti študij. Zato so se z zavodom za zaposlovanje in odborom podpisnic dogovorili, da omenjenim študentom pomagajo, in sicer tako, da jim dajo možnost, da ponovno pridobijo štipendijo. Interesenti morajo skupnosti za zaposlovanje predložiti priporočilo šole, skupnosti socialnega skrbstva in priporočilo KS, v kateri živijo. L. B. Šola za poslovodne kadre Škofja Loka — Konec preteklega meseca je v Škofji Loki začela delovati šola za poslovodne kadre v gospodarstvu, ki je organizirana kot samostojna enota gospodarske zbornice Slovenije. Šola je nastala iz potrebe, da strokovni kadri dopolnjujejo svoje znanje in izmenjavajo izkušnje, da bi lahko še uspešneje delali v gospodarstvu. Pri tem tudi povezujejo prakso z izobraževanjem in na tak način lahko veliko pripomorejo k produktivnosti združenega dela. L. B. Skupnost za zaposlovanje Kranj Namere in možnosti vključevanja na Jesenicah V prejšnjem sestavku s področja poklicnega usmerjanja smo brali o 1481 prostih učnih mestih na Gorenjskem za izučevanje 64 različnih poklicev, med katerimi lahko izbirajo letošnji osmošolci iz vseh gorenjskih občin. Hkrati se ob velikih možnostih za izobraževanje srečujemo s sorazmerno majhnim zanimanjem mladih za šolanje na poklicnih šolah. Ali te ugotovitve veljajo tudi za odločanje jeseniških osmo-šolcev? V jeseniški občini se že nekaj let kažejo podobni odnosi: večina naših učencev želi na štiriletno šolanje. To je deloma odraz poklicnih želja, deloma pa boljših možnosti za uresničevanje teh želja, saj se je število štiriletnih šol in oddelkov prvega razreda po letu 1970 močno povečalo. Odločitve 325 letošnjih jeseniških osmošolcev se slabo skladajo s kadrovskimi potrebami, ki so jih naše delovne organizacije izrazile v svojih kadrovskih planih. Na začetku šolskega leta 76/77 je bilo 42 odstotkov želja za šolanje na poklicnih šolah, po številu predhodnih prijav v februarju pa se je ta odstotek znižal na 32. Tako se v tem času dobri dve tretjini jeseniških osmošolcev namerava vključiti na štiriletne šole. - > * * * > > ■» V zadnjih mesecih se je kar za tretjino povečalo število učencev, ki se odločajo za šolanje na gimnaziji. Odločitve za štiriletno šolanje si sledijo takole: za gimnazijo se odloča 62 učencev, za ekonomsko šolo 26, pedagoško gimnazijo 22, elektrotehniško 16, zdravstveno šolo 15, gradbeno tehniško 13, strojno tehniško 12, itd. Kandidati se odločajo za 23 različnih štiriletnih šol. Skupina osmošolcev, ki namerava na štiriletno šolanje, je zanimiva tudi zaradi razlik po spolu. Med njimi je namreč 60 odstotkov deklet, med kandidati za poklicne šole pa samo 37 odstotkov. Tako razmerje sicer ni jeseniška posebnost, vendar je v naši občini še posebej pogojeno z majhnim številom učnih mest namenjenih dekletom in s tem ker je največ možnosti za vpisovanje na tiste štiriletne šole, ki po tradiciji veljajo za »ženske« šole. To so ekonomska in zdravstvena šola ter pedagoška in splošna gimnazija. Še vedno ni vidnega premika v odločanju deklet za ostale šole, zato smo veseli, da se po dolgem času ena naših osmošolk le spet želi vpisati na elektrotehniško Šolo. Za šolanje na poklicnih šolah imajo naša dekleta bistveno manj ugodne pogoje kot njihovi sošolci. Za dekleta so naše delovne organizacije od 308 učnih mest planirale samo 34 učnih mest za dekleta v petih različnih poklicih, za fante pa je devetkrat več učnih mest za 24 različnih poklicev. Čeprav še niso znani točnejši podatki, lahko ocenjujemo, da se. mladi še vse premalo odločajo za metalurško tehniško šolo, za šolanje na železniških strokovnih šolah in za šolanje v srednjih vojaških šolah vseh smeri. Kričeča nesorazmerja med potrebami in odločitvami naših mladincev najdemo pri poklicnih šolah: za 96 prostih učnih mest za strojne mehanike, varilce in obdelovalce kovin, se bo prijavilo le 17 mladincev, za poklice v gradbeni stroki je zanimanje dvajsetkrat manjše, za poklice v gostinski stroki trikrat manjše od ponudbe, za 65 razpisanih štipendij za va-ljavce, topilce in žičarje pa med našimi učenci osmih razredov ne najdemo kandidatov. Ob naštetih številkah naj se zamislijo predvsem starši, ki v največji meri vplivajo na odločanje mladih. Francka Thaler Združeni zdravstveni dom Jesenice, Jesenice, Cesta Maršala Tita 78 razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju in družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Jesenice in občini Radovljica, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo zdravstvene, pravne, upravno pravne, ekonomske ali politološke smeri; — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj; — da ima moralno politične kvalitete, organizacijsko poslovne sposobnosti za uspešno vodenje; Stanovanja ni. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu ZZD. Svet delegatov ZZD razpisuje delovna mesta vodilnega značaja 1. vodjo osnovne strokovne službe za varstvo otrok in mladine 2. vodjo osnovne strokovne službe za varstvo žena 3. vodjo osnovne strokovne službe za zobozdravstvo 4. vodjo osnovne strokovne službe za pneumoftiziologijo Poleg splošnih in posebnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še strokovno izobrazbo in to: zdravnik specialist ali zobozdravnik specialist, ustrezne specialnosti. Svet TOZD zdravstvene enote Jesenice, Jesenice, Cesta Maršala Tita št. 78; razpisuje prosto delovno mesto predstojnika TOZD (ni reelekcija) Poleg splošnih in posebnih pogojev za vodilne delavce pa mora kandidat izpolnjevati še stopnjo strokovnosti in tb: zdravnik specialist splošne medicine, medicine dela, zobozdravnik specialist z diplomo javnega zdravstva in organizacije zdravstvene službe ali zdravnik splošne medicine z 10-letno prakso. Stanovanja ni. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu ZZD Jesenice. Zbor delovnih ljudi TOZD zdravstvene enote Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska 15, razpisuje prosto delovno mesto predstojnika TOZD Poleg splošnih in posebnih pogojev za vodilne delavce pa mora kandidat izpolnjevati še stopnjo strokovnosti in to: zdravnik specialist splošne medicine, medicine dela, zobozdravnik specialist z diplomo javnega zdravstva in organizacije zdravstvene službe ali zdravnik splošne medicine z 10-letno prakso Stanovanja ni. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu ZZD Jesenice. Kandidati na vsa razpisana delovna mesta naj svoje prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o zahtevani strokovnosti, pošljejo v 15 dneh od dneva objave s točno navedbo, za katero delovno mesto se prijavljajo, na naslov: Združeni zdravstveni dom Jesenice, Jesenice, Cesta Maršala Tita št. 78 »Razpis vodilnih delavcev«. Pogoji: od 1.: Delovna organizacija ALPINA tovarna obutve Žiri n.soLo. razpisuje prosta delovna mesta 1. šefa tehničnega sektorja 2. komercialnega svetnika 3. vodje izvozne službe 4. vodje nabavne službe visoka ali višja izobrazba čevljarske smeri — aktivno znanje tujega jezika — 5 let delovnih izkušenj v čevljarski industriji pod 2.: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri — aktivno znanje tujega jezika; zunanje-trgovinska registracija — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v čevljarski industriji pod 3.: - visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri — aktivno znanje dveh tujih jezikov, zunanje-trgovinska registracija — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v zunanji trgovini pod 4.: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne ali čevljarske smeri — aktivno znanje tujega jezika; zunanje-trgovinska registracija — 3 pziroma 5 let delovnih izkušenj v čevljarski industriji Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, razpisna komisija, Stara vas 23, 64226 Žiri. Delovna mesta se razpisujejo za dobo 4 let. » Torek - 12. aprila 1977 Sprehod po sejmu >] JUeOTINNIKA"1! 1 . Letošnji 16. mednarodni kmetijski ,l\ gozdarski sejem v Kranju, ki so ga °dprli v petek in bo trajal do 17. aprila je največja tovrstna sejemska Prireditev doslej. Na okrog 16.000 jvadratnih metrih razstavlja prek °° razstavljalcev, ki razen tega zastopajo še prek 100 domačih in tl?jih podjetij. Kar polovica razstavah površin je tokrat namenjena kmetijski in gozdarski mehanizaciji m opremi. Zato že bežen sprehod po fejmu daje obiskovalcu vtis, da je kmetijski in gozdarski sejem letos Nedvomno bogatejši od vseh dosedanjih. Kljub poudarku kmetijstvu in gozdarstvu pa na sejmu seveda ne manjka tudi drugih razstavljalcev, ki so tokrat postregli obiskovalcem ln kupcem z najrazličnejšimi teh-niČnimi predmeti, pohištvom in opremo, gradbenim materialom, konfekcijo, obutvijo in drugimi izdelki široke potrošnje. Letošnja sejemska prireditev je tako nekakšna zaokrožena celota in kot pravi direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar, naj bi se tako razvijale sejemske prireditve v Kranju tudi v prihodnje. Če s te Plati ocenjujemo sedanji sejem, potem le-ta obeta, da bo v prihodnje res tako. Sicer pa smo se za lažjo predstavo sedanje sejemske prireditve sprehodili po njej in vam jo na kratko predstavljamo. 1 Ščetar iz Utika pri Vodicah, Maka Žnidar, ima v svojem paviljončku v hali A naprodaj tudi tako zelo iskana omela za čiščenje molznih strojev — cevk in tulcev. 2 Jeseniška ZARJA se že nekaj sejmov zapovrstjo poleg svoje že ustaljene ponudbe pojavlja v hali A tudi s pisarniiko opremo, fotokopirno in razmnoževalno tehniko. Letos je priSla na sejem z novostjo: razstavlja in prodaja aparature za geodezijo in risalno tehniko. 3 Pri paviljonu JUGOTEHNIKE se moški svet navdušuje nad pripravnimi električnimi bencinskimi agregati HONDA, ki ob izpadu električne energije »vskoči« in v hiši je spet luč, ženske pa nad novimi kvalitetnimi šivalnimi stroji švedske firme Husquarna. 4Ljubljanska AGROTEHNIKA je generalni zastopnik za traktorje in moto-kultivatorje FERRARI - za oboje je na sejmu veliko zanimanje. 5SEMESADIKE Mengeš so prinesle na sejem pravo osvežitev — sadike vseh vrst iglavcev, živih mej, grmičevja... 6Pri jeseniški KOVINOTEHNI so pokazali najnovejši pralni stroj GORENJA — 16 programov ima in boben se odpira na gumb. Imajo pa naprodaj tudi Čajevčeve barvne televizorje s Philipsovo licenco in 30 mesecev garancije. 7Najhujši prodajni »boom« je imela v soboto PLANIKA — zares ugodna ponudba je naredila svoje. Sicer pa obljubljajo, da bo čevljev Se za cel teden. Q Skoraj ni obiskovalca, ki bi si ne dal " odrezati »fejst« kos ementalca pri MURKINEM paviljonu s sirom in salamo pri vhodu. Računajo, da ga bodo prodali nekaj čez dve toni... O SLOVENIJALES si je zagotovil na sejmu tudi svoj stalni prostor za razstavo sodobnega pisarniškega pohištva. Pri pohištvu pa menda najbolj vleče spalnica v rdečem PAOLA. 1 Tapetniški mojster iz Brezij pri ■ \J Tržiču, Anton Frelih, je vabil z lično tapeciranimi kmečkimi koti, ročno izdelanimi kavči itd. Pri Mercatorju se je za belo tehniko zanimal tudi moški svet. 1 O Tudi pri ŽIVILIH je vedno gneča -' pri Sanku in v kotu, kjer je pokušnja Podravkinih juh. IO V MURKINEM paviljonu pohištva ° je najbolj »vlekla« MEBLOVA otroška spalnica JULIJA. 1 ČL LESNINA je poleg nekaj »stereo« spalnic predstavila tudi kuhinjo UČKA v zelenem 1r- Kranjske opekarne so na sejmu po-O stavile tudi dimnik TO-MO-DI. Deset let okteta Sava Koncert 10-letnega jubileja, ki so ga pevci Savskega okteta posvetili počastitvi jubilejev tovariša Tita in KPS (bil je v soboto, 2. aprila) je izzvenel v potrditev ugotovitev, da ta komorni pevski ansambel ni le skupina ljubiteljev petja. Njegovi po-ustvarjalni cilji so višji; ne gre pa prezreti pomena, ki ga ima ta kulturna skupina v svojem delovnem kolektivu. Prav to kaže tudi na pot, po kateri naj bi usmeiili večji del našega kulturnega življenja. Samo z načeli, kako naj bo kultura last slehernega člana naše družbe, bo težko kaj prida doseči. Savski oktet kaže bolj stvarno pot. Njegovo bogato desetletno delo je bilo ves čas tesno povezano z delovno organizacijo, iz katere je zrasel. To je bilo čutiti tudi na dobro obiskanem jubilejnem koncertu, prav tako pa tudi iz slavnostnih besed članov okteta in pokrovitelja praznovanja, generalnega direktorja Filipa Majcna. Slednji je poudaril, da ima ves delovni kolektiv interes in zasluge za razvoj in delo mnogovrstnih dejavnosti ob delu; še posebno pa za oktet. Te ugotovitve pa so hkrati tudi lep porok, da bo kultura v Savi ob nadaljnji podpori delavcev resnično postajala prava potreba vseh. Drugi porok za rast umetniških sposobnosti okteta je stalnost pevcev. Pri tej Savski oktet ni imel posebne sreče. V desetih letih se je izmenjalo kar 26 pevcev. To pa je pomenilo, da skupina ni mogla stalno napredovati. Ob vsaki menjavi se je rast za krajši ali daljši čas ustavila; večkrat je bilo treba začeti skoraj znova. Marsikaj povzroča take menjave. Ne le pri Savskem oktetu, povsod, kjer zavzeta amaterska dejavnost od vsakega člana zahteva toliko časa, požrtvovalnosti in tudi kakšne stroške seveda, postane za marsikoga to prehudo breme. Nepoznavanje teh posebnih obveznosti ie dostikrat vzrok za menjave v an- samblih. Čeprav so bile te pri Savskem oktetu kar rekordne, je oktet z izredno vztrajnostjo oblikoval svojo poustvarjalno moč, ki je seveda iz že povedanih razlogov tu in tam nihala, a nikdar ni postala kritična. Tretji porok za obstoj in umetniški napredek je dirigent oziroma umetniški vodja, kakor mu pri oktetu pravimo. Peter Lipar in Milko Škoberne sta bila prava oblikovalca zvoka, izraza in repertoarja. Njunega znanja, izkušenosti in volje bi bil vesel tudi vsak drug pevski ansambel. Jubilanti so zasluge obeh znali primerno ceniti, čeprav ne tudi poplačati. Za njima je prišel Matevž Fabijan, ki je s svojimi zbori po Sloveniji in drugod že dostikrat pokazal, kaj zmore. Za oktet je to pravi umetniški vodja. Pri izbiri pesmi je sicer kritičen, a dovolj širok, tako da spored njegovih koncertov lahko zadovolji preprostega poslušalca in tudi strokovnjaka. V naših dvoranah je bilo moč slišati marsikatero skladbo živečih slovenskih ustvarjalcev prav po Fabijanovi zaslugi. Med sicer mnogimi našimi zbori jih namreč ni prav veliko, da bi se lotili zahtevnih, za uho dostikrat manj prijetnih, a vrednih glasbenih del. Zanje je treba precej znanja, ali vsaj več vaj — drugače povedano. Savski oktet je svoje zmožnosti že večkrat pokazal. Tudi na jubilejnem koncertu. Kdor je od pevcev pričakoval še več, a ve za zgoraj omenjene težave, jim dela hudo krivico. Le-te je dovolj že v tem, da nezadovoljiva akustika dvorane delavskega doma slabi zvok nastopajočih in ne daje prave podobe o interpretaciji, za kakršno se izvajalci na vajah mesece in leta zrudijo. Tudi trema, ki jo povzroča zavedanje manjše homogenosti ob kratkem delu v isti sestavi, je storila svoje; ni vse uspelo tako, kakor pevci znajo. Vsa ta skrb jih je hromila in zgubila se je sproščenost, še kako potrebna za boljši doživet na- RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Radovljica — V Sivčevi hiši v Radovljici so sinoči odprli razstavo fotografij Jakoba Gnilšaka. Gnilšak, ki ga je fotografija navdušila že kot študenta, se sicer udejstvuje v njej že več kot dve desetletji. Prvič se je pojavil med razstavljalci 1959. leta na fotografski razstavi. Ze takrat je prikazoval pokrajino, ki ga zanima še danes. To je bil takrat klasičen pristop pod vplivom kranjske fotografske šole. Po končanem študiju arhitekture pa so njegove fotografije začele dobivati dinamiko, lepoto in moderne prijeme v zgradbi slike. Sedanja razstava je razdeljena na tri glavne dele in prikazuje dela nastala po letu 1974. Ob ogledu se srečamo s pokrajino, človekom in detajlom. Posamezna dela pa so bila razstavljena že na prek 50 klubskih, republiških, medklubskih, zveznih in mednarodnih razstavah, na katerih je avtor dobil 15 priznanj. Razstava bo odprta do 24. aprila, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. A. Ž. »ODEON«BREZ DENARJA Jesenice — Po dveh letih so se jeseniški kino-amaterji spet zbrali na občnem zboru, ki so ga imeli v svojih klubskih prostorih. Udeležba je bila slaba, na zbor so bili vabljeni tudi predstavniki ZKO Jesenice, predstavniki kulturne skupnosti in ZSMS Jesenice, ki pa se zbora niso udeležili. Filmska skupina Odeon bo imela poslej nov znak, na zboru pa so sprejeli tudi nova društvena pravila. Člani skupine, ki je nekdaj zelo prizadevno in uspešno delovala, si želijo sodelovanja s foto klubom Andrej Prešern z Jesenic. Filmska skupina pa bo sodelovala tudi na filmskem festivalu, ki bo v drugi polovici maja v Španiji. Na letošnjem festivalu na Jesenicah bi lahko sodelovalo več kot deset držav, če bi lahko zagotovili finančna sredstva. Zaradi pomanjkanja denarja pa letos festivala niso mogli organizirati. Dogovorili so se, da prihodnje leto ponovno organizirajo že tradicionalni medklubski festival. A. Kerštan Jesenice — Glasbena šola Jesenice že več let uspešno deluje. Letos jo obiskuje okoli 200 učencev. Šola enkrat ali večkrat letno pripravi samostojni koncert, razen tega pa ima harmonikarski zbor, ki večkrat nastopa na raznih prireditvah. V okviru glasbene šole* deluje tudi mladinski pevski zbor, ki je prav tako reden gost na številnih proslavah in svečanostih. Na sliki: harmonikarski orkester jeseniške glasbene šole, ki ga vodi Janko Pribošič. — Foto: B. B. RAZSTAVA Jesenice — V nekdanji poslovalnici Viatorja na Plavžu, kjer imajo skupen prostor jeseniški študenti in člani kluba brigadirjev, so ob letošnjem dnevu brigadirjev odprli razstavo v sliki in besedi o dosedanjih udeležbah brigadirjev na mladinskih delovnih akcijah. Razstava sodi v okvir delovnega praznovanja jubilejev partije in Tita. * J. Z. J stop. Kako drugače — izrazno in zvočno — je zvenela njihova pesem po koncertu. Največkrat tako pri zborih tudi je. Škoda. Če zgledajo te zadnje misli preveč kritične, je treba poudariti, da nimajo takega namena. Delo okteta je zastavljeno tako, da bo po daljšem obdobju v isti zasedbi prav lahko zadrževal mesto med najboljšimi slovenskimi okteti. Repertoar in način izvedbe to zagotavljata. Ob koncu naj omenim še sklepni nastop jubilejnega koncerta, ko so se na odru zbrali vsi dosedanji oktetovi pevci in kot ubran moški zbor zapeli tri pesmi. Mnogi so pomislili, kakšna škoda, da je to le priložnostni zbor! GE Likovna igra kot biološki pojav Ob razstavi v Prešernovi kleti Odkod človeku umetnost? To je eno izmed mnogih vprašanj, ki se nam kar samo od sebe vsiljuje, ko po muzejih in galerijah občudujemo dela starih mojstrov ali ko takih in drugačnih občutkov stojimo pred stvaritvami sodobnih umetnikov na številnih razstavah. Vprašanje, ki sproži val razmišljanj tudi o tem, odkod prihajamo, kdo so bili naši predniki, ki so živo poslikali stene podzemeljskih jam s pisanimi živalskimi podobami. Zakaj so slikali, iz kakšnih nagibov, kaj naj bi lovcem stare kamene dobe pomenile vse te podobe? Okrog tega in podobnih vprašanj so nastala mnoga neznanstvena umovanja in ugibanja. Spomnimo se samo priljubljenih zgodb o bogovih-astronavtih! Toda nesporno dejstvo je, da človek nobene svojih posebnosti, najmanj pa svoje kulture — kakršna koli že je — ni dobil od kakega nadnaravnega bitja, ampak si jo je v teku dolgega naravnega razvoja pridobil sam. Če je torej tako, moramo iskati zasnove, ki so omogočile kulturno evolucijo, v nas samih, v nekih pralastno-stih in nagnjenjih, ki morajo biti skupni vsem primatom. Poučen je študij primitivov, preprostih plemen in ljudstev, ki se jih še ni dotaknila sodobna civilizacija. Toda poseči je treba še dlje. Med naše bližnje sorodnike, med človeku podobne opice. Vedenjske analize šimpanza, gorile, orangutana so naše znanje bistveno obogatile. Likovni testi kot zelo razširjena etološka metoda (prve poskuse so delali s šimpanzom v Moskvi) so dali presenetljive rezultate. Raziskovalci so ugotovili, da so te živali zmožne ne le vsaj minimalne vizualne kontrole in zaradi anatomskih posebnosti tudi psihosomatske koordinacije, temveč da jim je prirojen gon nejasnega življenjskega pomena. Imenujmo ga kar estetski gon. V ugodnih razmerah in s primernimi sredstvi ga opice lahko realizirajo. Opičje izdelke so strokovnjaki primerjali s čečkarijami eno- in dvoletnih otrok. Eni in drugi počno to spontano, čečkanje jim pomeni prijetno igro. Živali so sprva bolj spretne, pozneje jih človeški otroci, ki v igri začutijo možnost izražanja, puste daleč za seboj. Doslej se namreč še ni posrečilo, da bi opice zmogle zahtevnejšo figuralno risbo, da bi bodisi risale ali prerisovale predmete v svoji okolici. Tega nihče tudi pričakoval ni. Ena izmed velikih ugank razvoja človeka je nenaden pojav visokokvalitetne umetnosti (jamske slikarije izpred 40.000 let). Ta uganka bi bila laže rešljiva, če bi se moglo dokazati, da so že na predčloveški stopnji obstajale primitivne estetske osnove, ki jih je pozneje obogatila sposobnost človeka, da razvije likovno simbolno govorico. S temi mislimi je znani angleški biolog in veliki popu- i larizator znanosti Sir Julian Hux-ley odprl prvo razstavo šimpanzjih podob leta 1957 v lodonski Galeriji sodobnih umetnosti in tako jasno podčrtal evolucijski pomen likovnih testov z opicami. Pred tednom smo tudi v Kranju odprli podobno razstavo. To je prva takšna predstavitev pri nas. Sedem izvirnih likovnih testov šimpanza iz živalskega vrta v Cincinnatiju bo nedvomno pritegnilo pozornost tako likovno zainteresiranega obiskovalca kot vsakogar, ki razmišlja o naravnem razvoju človeškega rodu in ga zanimajo vprašanja evolucije človeka. Razstava bo odprta do 23. aprila, i Marko Aljančič ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu v Škofii Loki je te dni odprt razstava slikarskih del slikarja samorastnika Jožeta Peternelja-M ausarjt - Foto: F. Perdan Posebnosti Peterneljevega slikarstvi Škofja Loka — Srečanja z deli na »retrospektivno uglašeni« razstavi del slikarja samorastnika Jožeta Peternelja-Mausarja v galeriji na škofjeloškem gradu je brez dvoma zanimiv likovni dogodek. Pripadnost naivni zvrsti je za žirovskega umetnika Jožeta Peternelja značilna. Prav tako značilna kot je bil značilen ali mikaven sam »nastop« slovenske naive pred približno dvajsetimi leti, ko so naši naivci, podobni upornikom, v naš svet spet prinesli obliko in predmet, figuro in pokrajino, kar vse smo pogrešali ob takrat prevladujoči abstrakciji. Naivci so, .lahko rečemo, v trenutku »osvojili« svet, »osvojili«, občinstvo, tako tiste z » izšolanim« likovnim okusom kot vse preprosto dojemljive ljudi. Tudi ostre ocene in odklonilna stališča nekaterih niso mogle zatreti zanimanja ljudi za tovrstno slikarstvo. Le-to je med drugim tudi poneslo ime Jugoslavije v svet. Treba pa se je zavedati istočasno, da ne obstaja zgolj tabor naivcev v Trebnjem, ampak je celo mesto kot je Zagreb s svojimi prikazi »naive« odigral pri tem pomembno vlogo. Res je tudi, da so slovenski slikarji dolgo časa živeli v »senci« slikarjev iz drugih republik, predvsem iz že zdavnaj proslavljenih Hlebinj. Toda nobenega dvoma ni, da danes enakopravno stopajo v svetovno likovno areno. Posebno mesto in vlogo pri tem gre prav gotovo pripisati žirovskim slikarjem, ki sicer na žalost ne nastopajo enotno, a kot posamezniki vseeno učinkovito »posegajo« v vsa likovna dogajanja, kje so njihovi začetki? Daleč v preteklosti že. Začetek sovpada s prvimi poskusi Peternelja pred 25. leti. Prav letos namreč umetnik praznuje 25-letnico svojega umetniškega dela in 5j! letnico rojstva. Tudi ta razstava J posvečena tem jubilejem. In menim da se tokrat že lahko popolnom' presodi vrednost Peterneljevih sli karskih dosežkov. Zakaj je tovrstno slikarstvo tor«! tako priljubljeno? Mislim, da je p<* sebna privlačnost v tem, da slika upodablja svet, ki ga ni več, svet, pa je vendar zasidran v naši zavest tako kot so nam ga posredovaf slikarji iz skupine Vesnanov (Bi rolla, Gaspari in drugi). Všeč so nam pravljice o slovensk deželici, folklorno veselo obarvan1 zgodbice, zgode in nezgode našeg1 »malega« človeka zraslega z zemljo originala in posebneža... Vseg* tega pa se vseeno spominjamo z ža lostnim občutkom, z žalostjo # nečem, kar je nekdaj bilo, a tega fl več. Prav Peterneljeve slike pa izrfl žajo mnogo tega. Ziri niso več tak' kot so bile, a slikar v svoja del' vkomponira še marsikateri detajl i' preteklosti. Iz posameznih značilnosti zgraj? na krajinska osnova je kot pripo vedka, ki jo dopolnjuje slikar s (\ gurami vkomponiranimi v pripfl vedno dogajanje. 2e naslovi govor« da je slikar pripovednik, da mu j' krajinski motiv samo okvir if obširno in zgovorno pripovedovanj' o raznih dogodkih. To svojo pripoved dopolnjuje tud; z barvami. Le-te so tople, a nikako1! niso vesele. Mračno nebo preprežeiw z oblaki samo še poživlja rdeč«' rumene ali zelene odtenke oblači" naslikanih oseb. Še en Peternelje* slikarski prijem je treba omeni^ Osvetlitev slike v središču, ki }f izredno učinkovita. Še posebn" takrat, ko okolico te svetlobe »pO1 topi« v tople mračno rjave na to«1 uglašene barve. A. Pavlovec Kranjski kipar Jože Volani razstavlja v Tržiču Sredi aprila bodo v tržiški galeriji odprli razstavo del Jožeta Volariča, ki že od mladih dni oblikuje kovino, saj je kot ključavničarski vajenec imel Že zelo zgodaj opraviti z železom in jeklom. In že kot otrok je marsikaj oblikoval ali v prsti in glini ali pa je rezljal. Potem je otroško igro prekinila vojna, po vojni pa mu je poleg poklicnega dela pobrala ves razpoložljivi čas želja po znanju in šolanju. Vendar je v njem ves čas tlela pod pepelom iskra ustvarjalnosti, ki se je razžarela pred petimi leti, ko mu je potreba po kiparjenju postala nujna in neodložljiva zahteva. In segel je po železu in jeklu in začel variti in oblikovati figure, ki jih je že dolgo snoval in si jih zamislil po svoje. Iz šolskih dni so mu ostali v spominu nekateri prizori iz slovenske zgodovine kot npr. ustoličenje slovenskih knezov na Koroškem, kmečki upori in njihova vodilna osebnost Matija Gubec, pa tudi prizori iz naše književnosti, ki so se že v otroški glavi po svoje oblikovali. Tako je ostala v avtorju ohranjena podoba, kako je Krpan odsekal Brdavsu glavo, kako sta se Uršika in povodni mož potapljala, kako je moral deseti brat po svetu, kako se je hlapec Jernej napotil iskat svojo pravico in še marsikaj. Seveda je tehnika električnega varjenja narekovala poseben način likovnega izražanja, ki ni docela realističen; pa vendar je močno poveden in vsakomur razumljiv. Njegove plastike gledalcu na nedvoumen način pripovedujejo, kaj je avtor doživljal in kako čustvoval ob posameznih figurah in dogodkih. Potreba po ustvarjanju je v Vol«' riču tako močna, da postaja njego11 poklic, čeprav je kar precej zaposle* na obeh kranjskih šolah, kjer del/ kot profesor. V zadnjih petih letih j' v pedagogu Volariču v veliki met zrasel kipar samorastnik Jože Vol* rič, ki nam bo, kot vse kaže, s svojifl> kipci še marsikaj povedal. Razstavo bodo odprli v paviljon1 NOB v Tržiču v petek, 15. aprila, o» 18. uri in bo na ogled do 3. maj' 1977. Odprta bo z literarni večerom, ko bo Marina Bohinc bral' pesmi Tržičana, dipl. inž. Franc' Rada Pavčiča, vmes pa bo igral n' citre Stane Bitežnik. S.R. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje stanovanjsko- oskrbnega oddelka Pogoji: — višja gospodinjska šola in 5 let delovnih izkušenj — višja šola za socialne delavce in 5 let delovnih izkušenj. Rok za sprejem prijav je 15 dni od dneva objave. Štiri desetletja dela na kulturnem področju Škofja Loka — Režiser Zdenko Furlan praznuje letos 40-letnico svojega umetniškega delovanja. Gledališče je namreč vzljubil že v mladih letih. »Takrat sem kar doma .ustanovil' nekakšno lutkovno gledališče.« pravi. »Na odrske deske pa *em prvič stopil leta 1937. Odigral sem več manjših vlog v enodejankah, prav kmalu pa sem se začel »spoprijemati' tudi z večjimi in zahtevnejšimi vlogami. Takoj po vojni sem se lotil režije ter pripravljanja raznih mitingov in proslav. Tiste čase sem delal predvsem na področju Hrvatske in v Prekmurju. Tako 8em Cankarjevega Hlapca Jerneja režiral celo v srbohrvaščini.« Potem se je Zdenko Furlan vrnil y Slovenijo. Nastanil se je v Velenju ,n tu nadaljeval s svojim uspešnim delom. Ta leta so bila v njegovem umetniškem ustvarjanju zagotovo najplodnejša. Igral je glavne vloge v mnogih znanih delih, prav tako pa je tudi režiral. In še nekaj. Napisal je celo delo »Brigada prihaja«, ga zrežiral, velenjski gledališčniki pa so ga uprizorili na prostem na velenjskem gradu. Pred dvajsetimi leti pa je takrat že povsod znani režiser in cenjen kulturni delavec pripravil v sodelovanju z zvezo svobod in prosvetnih društev Slovenije »I. srečanje slovenskih amaterskih odrov«. Idejo za tako manifestacijo je dobil ob obisku enega od podobnih srečanj v tujini. »Mislim, da pa sem leto poprej dosegel pravzaprav svoj največji uspeh,« pripoveduje Zdenko Furlan. »Z Linhartovim delom Ta veseli dan ali Matiček se ženi, veseloigro sem takrat režiral, smo poželi namreč obilo priznanj na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v ZR Nemčiji. Se isto leto pa smo z .Ma- tičkom' gostovali tudi v zagrebškem gledališču .Komedija'« Nato je Zdenko Furlan nekaj časa živel v Celju. Tudi tu je takoj poprijel za delo na kulturnem področju. Režiral je v Celju in Štorah ter poskrbel za tesno sodelovanje z gledališčem iz Virovitice. Bil je tudi predsednik delavskega odra in predsednik okrajnega dramskega sosveta. »V Škofjo Loko sem prišel pred petnajstimi leti,« pravi znani loški kulturni delavec. »Tudi tu sem na oder najprej .postavil' Linhartovega .Matička'. S tem delom smo kasneje gostovali tudi na okrajni reviji dramskih skupin v Kamniku in na republiškem srečanju skupin v Novem mestu.« Nato se je Zdenko Furlan za nekaj časa iz različnih vzrokov umaknil s kulturnega prizorišča. »Ponovno sem se .aktiviral' po ustanovitvi loškega gledališča .Oder galerija',« pripoveduje. »V tem času sem odigral nekaj zame izredno priljubljenih vlog. Sodeloval pa sem tudi na nekaterih prireditvah v počastitev 1000-letnice Škofje Loke.« Kasneje je Zdenko Furlan napisal mnoge scenarije za proslave ob raznih pomembnih praznikih in dogodkih. Bil je pomočnik režiserja pri Torkarjevi pesnitvi »Kurent«, kasneje je režiral Grdnovo Kastelko, pred dnevi pa so pod njegovo »režisersko taktirko« člani Loškega odra v Škof j i Loki uprizorili delo Mihe Remca »Delavnica oblakov«. »Ukvarjam se tudi s prevajanjem,« mi je zaupal režiser. »Prevajam predvsem iz srbohrvaščine in češčine. Poleg tega pa sem napisal tudi dve deli »Brigada prihaja« in otroško igro »Veseli tolovaji«. I Bohinjski grafiti Franci Zagoričnik razstavlja v galeriji Prešernove hiše Naš čas ni samo obdobje, ki je prineslo nesluten razvoj tehnoloških znanosti, marveč je tudi čas, ki je korenito in odločilno posegel na področje vizualnega. Če primerjamo pestro paleto izraznih načinov današnjega umetnika s tistimi, ki so se Jih posluževali umetniki pred dobri-nii sto leti ali več, nas to obvezno navaja na razmišljanje o tem, kaj je danes sploh še tisto, čemur bi lahko nadeli naziv »čisti likovni medij«; mnogovrstna in zapletena gibanja v strukturi današnje umetnosti so takšnih razsežnosti, da zajemajo skoraj vse zvrsti človekove dinamične dejavnosti. Razvoj kibernetike, predvsem pa fantastičen razcvit najrazličnejših oblik sodobnih komunikativnih medijev, kot so na primer televizija, film, fotografija, je v©č kot odločilno posegel v proces realizacije, domala sleherne likovne zamisli. Današnji ustvarjalec je podoben Janusu z dvema obrazoma: eden od njiju je zazrt v svet današnjega tehnološkega napredka, je Praktično — miselne narave, drugi ae nostalgično ozira za vrednotami •klasične« preteklosti. Prav zaradi 'fcga je pesimistična prognoza o bližnji »smrti umetnosti« popolnoma °dveč, prej bi lahko zapisali o današnjem ustvarjalnem trenutku, kot o predznaku za prihajajoče obdobje, bo obdobje temeljitih kvalitativnih sprememb; to bo čas, ki bo Popolnoma spremenil naša stališča o ^m, kaj je in kaj ni pojav, ki ga danes §e vedno z vso upravičenostjo •menujemo umetnost. Ko smo že pri sodobnem in aktualnem prepletanju najrazličnejši* interdisciplinarnih komunika-ClJ8kih in drugih idealov, moramo Poudariti, da so mnogim ustvarjal-Cem, bodisi na področju likovne Umetnosti, bodisi na področju lite-rature, meje njihove primarne »govorice« mnogo preozke, zato, v želji, da bi kompletirali svojo vizijo sveta, v8e pogosteje uporabljajo izrazne lnstrumente drugih, sorodnih ali Povsem drugačnih medijev. franci Zagoričnik je znana oseb-jl°8t v svetu sodobne slovenske literature; manj pa ga poznamo kot " ^Ovnika,.četudi so Številne njegove stvaritve s področja vizualne poezije konceptualne umetnosti in opar-tističnega snovanja, objavile številne domače in tuje revije ter zborniki. Eksponati, ki jih je Zagoričnik pripravil za razstavo v galeriji Prešernove hiše, predstavljajo dvoje formalno in vsebinsko zaključenih celot. Prvo skupino del, ki jo je ustvarjalec poimenoval Tapete, sestavljajo likovne rešitve dobljene z mehaničnim multipliciranjem tipografskega znaka. S tem, ko je umetnik tipkal znake v različnih razmakih, razmerjih in položajih, je dobil veliko število, povsem različnih vizualnih celot; znaki, ki se na listu zgoščajo in razredčujejo, izzivajo na mrežnici očesa zelo živahne optične senzacije, ki površino papirja naredijo fleksibilno, dostikrat pa celo ustvarjajo iluzijo pravih, prostorskih razsežnosti. Zagoričnikove »Tapete« se v svojem formalnem principu približujejo kompjutrski grafiki, vendar moramo zapisati, da je ustvarjalni delež avtorja tu mnogo večji. »Tapete« so zasnovane zgolj na avtorjevem elementarnem občutku za red; gre po eni strani za realizacijo programiranega prizora, po drugi strani pa so »Tapete« rezultat »slučaja«, so produkt ustvarjalno svobodne, umetnikove »li-likovne igre«. V glavnem so »Tapete« optično vznemirljive in likovno bogate ploskve, ki na svoj način apelirajo na gledalčevo estetsko zavest. Drugi ciklus razstavljenih del nosi naziv: Bohinjski grafiti. To so fotografski posnetki dreves z vrezanimi znamenji. Motivi so deloma izbrani zaradi svojih vizualnih, likovnih privlačnosti, deloma pa zaradi svojega pomena, kot pobuda za avtorjevo »privatno« doživljanje resničnosti. Fotografija je tu kot razlagalec avtorjevega stališča, kot pripomoček za prestrukturiranje spoznavnih motivov, v večpomensko vizijo. Ta ciklus del je zasnovan na izkušnjah konceptualne umetnosti: zanimiv je tako zaradi svoje doku-mentarične izpovednosti, kot čiste likovne ekspresije, ki jo nosi v sebi. FRANCZALAR In načrti za letos? Zdenko Furlan bi, tako je dejal, izredno rad pripravil za uprizoritev na prostem Kref-tove Celjske grofe. Našel je že tudi prizorišče: dvorišče Puštalskega gradu. Pripravlja pa še*recital za srečanje pionirjev v Dražgošah. Prav tako ima v pripravi tudi tri zgodbe za dramsko obdelavo. J. Govekar Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD KOMUNALA BOHINJ Bohinjska Bistrica objavlja prosto delovno mesto gradbenega tehnika Zahtevani pogoji: — dokončana gradbena srednja šola — odslužen vojaški rok — 1 leto delovnih izkušenj Ponudbe pošljite na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Prebivalci Krope si prizadevajo, da bi spominu in zgodovini ohranili tradicije svojih prednikov. Danes je tako rekoč celotna Kropa svojevrsten kulturni spomenik. Slikovita kot je pa privablja tudi različne likovnike. Eden takšnih zanimivih likovnih posnetkov je tudi dva metra dolga in meter visoka slika v olju Kamila Legata. Sliko hranijo v pevski sđbi sindikalnega doma v Kropi. — B. B. Benečanka Gostovalo je Stalno slovensko gledališče iz Trsta Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu ponovno objavlja prosto delovno mesto računovodje (ni reelekcije) Pogoji: poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: popolna srednja ekonomska izobrazba s h let delovnih izkušenj v finančni stroki s predložitvijo dokazil. Stanovanja ni. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu do zasedbe delovnega mesta. Benečan, pravzaprav je neznan, čeprav ga skušajo ugotoviti, ki je napisal Benečanko v slogu renesančnih komedij, je navdihnil Maria Uršiča v postavitvi oz. prireditvi (posodobitvi) prastare zgodbe o mladeniču in ženskah, ki mu ali pripomorejo iz anonimnosti in k družbenemu slovesu ali ga zavržejo in onemogočijo, ko so se naveselile z njim. Delo je v slovenščini prvič ugleda-liščeno; prevod: .Ciril Kosmač. S pre-vajalčevim soglasjem je. izvedeno v kar treh narečjih: idrijskem, sveto-kriškem in nabrežinskem, kar je pravzaprav dovolj trd oreh za razumevanje igrivih in pomenljivih dialogov, sploh pripovedne sporočilnosti, čeprav je odločitev takšne priredbe gotovo opravičena. Kakor bi navsezadnje tudi bila, ko bi se odločili za jezik naših protestantov (glej prevod Simplicisimusa Ivana Sto-parja), ampak tako mislim zato, ker sem zoper vsakovrstna narečja v naših gledališčih, četudi se tokrat, morda, mešanica dialektov približuje renesančni beneškoitalijanski izreki. Neodzivnost gledalcev je sicer zastrašujoča, a, na žalost, preden si prevede domislico in stavek, je za odziv že prepozno. In potem, včasih, popustijo igralci, potek prepustijo rutini. Po drugi predstavi, ki sem ji tudi prisostvoval, pa so vendar prišle do izraza zlasti in povsem režijske domislice, ki so potem zahtevale od interpretov polno angažiranost in soustvarjalnost. Kakor da smo na vaji ali v lepšem primeru na generalki (vstop .šepetalke, ponovitve in po- pravki iztočnic, skorajda pogovor z mojstrom luči v kabini nad balkonom itd.), pripomoglo pa je vse skupaj k večji radoživosti, vabljenju k sodelovanju, kot izziv. In vendar je toliko »žmahtnih« besed obviselo, spregovorile pa so geste, »Igra«, predvsem Livia Bogatca (Julius), Mire Sardoč in Silvija Kobala (Angela in Bernardus), Bogdane Bratu-ževe (Valeria), Stanislave Bonisegna ter Zlate Rodoškove (Nena oz. Oria). Scena Demetrija Ceja ni prišla do pravega izraza; kranjski oder je premajhen in prenizek, da bi sprejel njegovo sintezo »loggie in tehnike«. Zaradi zapisanega, morda, smo vendarle bili nekoliko prikrajšani pri uprizoritvah, ki - spet najbrž -mnogo bolj razveseljujejo primorske Slovence, ne da bi s tem kakorkoli zmanjševali (gledališki) pomen Be-nečanke. J. Poštrak KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Pri objavi prostih delovnih mest, 8. aprila 1977, je nastala napaka pri navedbi pogojev za delovno mesto pod 4. laboranta. Pravilno je kemijski tehnik in ne kmetijski. TRGOVSKO PROIZVODNA IN SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA agrotehnika LJUBLJANA o. sol. o. KMETOVALCI! Predstavljamo vam nova modela domačega traktorja ŠTORE 402 in ŠTORE404 — licenca FIAT. Moč motorja 42 KM hidraulika avtomatsko regulirna teža modela 402 — 1 580 kp in modela 404 — 1 800 kp menjalnik ima 6 prestav naprej in dve nazaj Obveščamo vse zainteresirane, da AGROTEHNIKA — Ljubljana Titova 38 TOZD AGROMEHANIZACIJA zbira naročila za navedene traktorje. Za vse informacije se obračajte na komercialo Agrotehnika Ljubljana telefon 315-555 in na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju v času od 8. do 1 8. aprila. Na sejmu si oglejte tudi večje traktorje FIAT in vse ostalo blago za potrebe kmetijstva na razstavnem prostoru AGROTEHNIKE — LJUBLJANA - na sejmu v KRANJU. ,___r agrotehnika]^ Pojasnilo k članku »Višje samoupravljanje na OŠ Gorenja vas« Zavedajoč se, da glasilo SZDL za Gorenjsko pomeni informacijsko politični instrument, ki se mora brezpogojno objektivno angažirati pri reševanju problemov in krepitvi samoupravljalske zavesti, se čutimo dolžni, da odgovorimo. na članek tov. Bogatajeve, ki je bil objavljen v Glasu dne 22.3.1977. Najbrž bo držalo, da v urejenem šolstvu, v zdravem odnosu družbe do prosvete ne bi moglo priti do tako tendencioznega in neobjektivnega prikazovanja razmer v neki ustanovi, ki priznate, da je posebnega družbenega pomena. S tem pa še ni rečeno, da ima vsak laik pravico soditi o stvareh, ki jih najbrž preslabo pozna, da bi smel z njimi obveščati javnost, posebno še, če se mu pri tem sploh ne zdi potrebno vprašati prizadeto ustanovo, ali so na-paberkovani podatki resnični in preverjeni. Avtorica članka zelo enostransko prikazuje problem neurejene samouprave na naši šoli, ki ga dejansko ni. Vendar pa članek, ki s celo vrsto podtikanj in neresnic napada naš kolektiv, že sam po sebi osvetljuje način in metode reševanja takih in podobnih problemov v škofjeloški občini. Zato navajamo pojasnila k članku. - Ob izvolitvi samoupravnih organov leta 1975 smo se na prvi seji zbora delovne skupnosti dogovorili, da bomo imeli stalnega predsednika, ki bo skliceval in vodil seje. Nihče pa ni odrival staršev, predstavnikov krajevne skupnosti, DPO in občinske skupščine od odločanja. Takratni ravnatelj je obvestil vse organizacije, ki naj bi po statutu delegirale delegate v svet šole, naj to store. Postopek delegiranja zunanjih članov se je zavlekel. Svojo prvo sejo je širši svet imel 25. 2. 1976 in od takrat dalje redno dela. Kolegijski poslovodni organ v bistvu sploh ni bil samoupravni organ, ampak je bil ravnatelju le v pomoč pri obračunavanju dodatnih dejavnosti. Zaradi obsežnega šolskega okoliša, številnih podružničnih šol, velikega števila učencev vozačev in velikega obsega dela bi bil moral imeti ravnatelj pomočnika, za kar pa vsa leta njegovega ravnatelje-vanja ni bilo sredstev. Obstoj in delo kolegijskega poslovodnega organa je bil torej le rešitev, čeprav ne najbolj primerna, da se ravnatelja vsaj malo razbremeni. Ko je občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril na nezdružljivost individualnega in kolegijskega poslovodnega organa, je le-ta takoj prenehal z delom. Neresnična informacija o delavski kontroli je rezultat nekorektnega dela občinskega pravobranilca samoupravljanja tov. Sibinčiča, ki je o delu delavske kontrole sklepal samo na podlagi razgovora z nekaterimi posamezniki iz kolektiva, ni pa podatkov preveril, ampak jih je celo posplošil in V svojem letnem poročilu povedal popolnoma neresnične informacije. Pri tem pa šoli doslej še ni posredoval pismenega poročila o samoupravnih napakah in pomanjkljivostih. Svoje ugotovitve je posredoval ustno na seji ZDS dne 21. 3. 1977. Čeprav se prisotni člani kolektiva z njegovimi posplošitvami in podtikanji niso strinjali, je šlo letno poročilo nespremenjeno na sejo občinske skupščine dne 30. 3. 1977. Zaradi takih samovoljnih postopkov se je delavska kontrola pritožila republiškemu družbenemu pravobranilstvu samoupravljanja v Ljubljani. O delavski kontroli pa še to: Zaradi angažiranosti in svojega odkritega dudoga so člani samoupravne delavske kontrole prišli v konflikt s predstavniki ustanovitelja in DPO, predvsem s sekretarjem občinskega komiteja, načelnikom za družbene službe in občo upravo, ter predsednikom IS SO. Ves čas se jim ni zdelo vredno povabiti teh članov na odkrit in pošten razgovor. Raje so prihajali na dan z najrazličnejšimi grožnjami. Poudarjamo, da se je afera začela izključno zaradi »samoupravljanja«. Z učiteljskim pedagoškim delom so očitno premalo seznanjeni, saj so enačili poklicno pedagoško delo vseh Tito — revolucija — mir V počastitev 85. rojstnega dne predsednika Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo partije je zvezna' konferenca ZSMJ v sodelovanju z organizcaijo ZZB NOV in pod pokroviteljstvom Koste Nadja organizirala tekmovanje Tito — revolucija — mir. V tem tekmovanju se učenci osnovnih šol iz vseh republik in pokrajin preskušajo v znanju o revolucionalni poti našega predsednika. Šolska tekmovanja so bila zadnje dni marca, v petek, 8. aprila pa so bila občinska tekmovanja. V teh tekmovanjih je sodelovalo po pet ur: ncev iz vsake šole in sicer tisti učenci, ki so se najbolje odrezali na šolskih tekmovanjih. Po pet najbolje uvrščenih iz vsake občine pa se bo udeležilo republiškega tekmovanja, ki bo 13. maja v Novem mestu. Pet najboljših tega tekmovanja pa bo odgovarjalo in se borilo za najboljša mesta na zveznem tekmovanju, ki bo ob dnevu mladosti v Kumrovcu. Na Jesenicah so se najbolje odre- zali: Primož'Kosmač in Vojko Kosmač iz OŠ Tone Cufar, Igor Matjašič iz OŠ Žirovnica, Marija Markeš iz OŠ Prežihov Voranc in Branko Šemrov iz OŠ Tone Čufar. Kranjsko ekipo bodo na tekmovanju v Novem metu zastopali: Mirjana Stare iz OŠ Lucijan Seljak, Marjan Poličar iz OŠ France Prešeren, Rajko Stibilj in Bernarda Roblek iz OŠ Preddvor in Marko Petrič iz OŠ Stane Žagar. V škofjeloški ekipi pa bodo Milena Pintar, Mirjam Kovač, Mojca Jenko, Jožica Vavpotič in Karla Hribar, vse iz OŠ Peter Kavčič. Na tekmovanju v Tržiču pa so bili najboljši: Marko Ručigaj iz OŠ Heroja Bračiča, Breda Učnik, Janja Znidaršič in Mojca Gorišek iz OŠ Heroja Grajzerja in Edo Kraševec iz OŠ Križe. Tekmovanje učencev šol radov+fiške občine je bilo včeraj in še nimamo rezultatov. Tekmovanja Tito — revolucija — mir se je udeležilo skoraj 500 učencev iz vse Gorenjske. L. B. učiteljev s samoupravnimi dolžnostmi. Žalostno je, če to napako zagreši sekretar OK ZK, nedopustno pa je, da svoje prisotnosti na sestanku ne opraviči predstojnik Zavoda za šolstvo, OE Kranj. Ob vseh službenih in samoupravnih kršitvah, ki jih novinarka tako prostodušno našteva, pa samo tole v premislek: ali bi šola, ustanova posebnega družbenega pomena, ob takih napakah sploh lahko še obstajala, pri tem pa dosegala še celo uspehe. , Ker avtorica članka navaja kar deset kandidatov za ravnatelja na naši šoli, moramo pripomniti, da smo mi doslej vedeli le za dva. Prvi je svojo prijavo umaknil zaradi stanovanja, drugi pa je odstopil, ker je večina delavcev v kolektivu glasovala proti njemu. Tu moramo pripomniti, da šola daje samo mnenje o kandidatu, za kar pa je pristojen svet šole. Ker pa je dopis, v katerem prosi za mnenje, načelnik za družbene službe in občo upravo naslovil direktno na zbor delovne skupnosti, se je le-ta sestal in razpravljal o kandidatu. Na tem zboru ni bilo o kandidatu rečeno nič slabega (negativnega), glasovanje je bilo tajno, tako da člani kolektiva svojega mnenja niso dajali pod nikakršnim vplivom. Kasneje je bil sklican tudi svet šole, ki pa ni bil sklepčen. Ob vsem tem se sprašujemo, čigav bi bil ravnatelj, naš ali tistega pristojnega organa, ki je dal o njem pozitivno mnenje, ker je bil pač edini kandidat in ker je bilo treba to kadrovsko vrzel na šoli čimprej rešiti. Kje se je izgubilo ostalih osem kandidatov? Za tretjega kandidata, ki bo sledil, smo že dobili od načelnika za družbene službe in občo upravo naslednje obvestilo: »Družbenopolitični zbor zahteva ob razpisu delovnega mesta ravnatelja normalen potek sprejemanja brez glasovanja.« Ali naj to pomeni, naj preprosto ne dajemo nobenega mnenja? Želeli smo, da bi se zadeve na šoli čimprej normalizirale, da bi se razčistil predvsem odnos med šolo in ustanoviteljem. Zato je bil na našo pobudo sklican 2. 2. 77 sestanek s predsedniki samoupravnih organov, delavsko kontrolo, predstavniki občinskih DPO, zavoda za šolstvo, občinskim in republiškim družbenim pravobranilcem samoupravljanja in pomočnikom sekretarja za kulturo in prosveto SRS. Na osnovi izhodišč, ki jih je dala razprava na tej seji, je občinska konferenca ZK sprejela sklepe o sanaciji razmer na šoli, kar navaja tudi novinarka. Ničesar pa ne pove o tem, ali je v teh sklepih predvideno tudi tako enostransko in neresnično prikazovanje dela in razmer na šoli, kot ga ona opisuje. Če novinarka meni, da so bili učenci zaradi razmer na šoli kakorkoli prizadeti, so po tendencioznem članku v časopisu še bolj; pa ne samo učenci, ampak tudi starši in učitelji, ki bodo morali tako ožigosani vendarle še naprej učiti in vzgajati. Se je tov. novinarka tega zavedala, ko je pisala članek? Znova poudarjamo, da ima kriza na naši šoli globlje vzroke, ki izvirajo iz položaja prosvete v naši družbi nasploh. Ne moremo pa razumeti, da vso krivdo za nastali položaj valijo na šolo tisti, ki so se do nas obračali forumsko m se problemov lotevali povsem nesamo-upravno ali pa preprosto »dali roke stran«. Kolektiv osnovne šole »Ivan Tavčar« GORENJA VAS Gorenja vas, 4. aprila 1977 V šk Ka opetoSki občini je bilo tekmovanje Tito - revolucija - mirna OŠ Peter Hč v Podlubniku - Foto: F. Perdan Vse kar je bilo zapisanega v članku Višje samoupravljanje na OS Gorenja vas, je povzeto iz gradiva za sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Škofja Loka. Temu gradivu so bili priloženi zapisniki sej družbenopolitičnega zbora, na katerih so o stanju na šoli v Gorenji vasi že razpravljali, zapisnik sestanka širšega političnega aktiva na OŠ Gorenja vas in poročilo Zavoda za šolstvo — enota Kranj, ki je decembra 1975 pregledala delo šole. Na podlagi tega gradiva je tekla razprava na seji in je bil tudi sprejet sklep o tem, kako naj se razmere začno urejevati. novinarka • L. Bogataj Člani uredniškega odbora šolskega glasila. Odmevi izpod Krvavca Šolsko glasilo kot učni in vzgojni pripomoček — Redno izhaja že dvajseto leto — Lani prejelo eno prvih nagrad v Jugoslaviji — Bogata vsebina Prihodnji teden bo izšla prva letošnja številka glasila osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj Odmevi izpod Krvavca. Ne bi pisali o tem glasilu, če bi bila to šele prva številka, niti ne zato, ker gre za šolsko glasilo. Za obisk pri mentorju in oblikovalcih Odmevov izpod Krvavca smo se odločili, ker so lani prejeli eno prvih nagrad v tekmovanju Iščemo najboljše šolsko pionirsko glasilo, ki ga je razpisalo uredništvo Politike in Svet za vzgojo in izobraževanje SR Srbije. Tekmovanja se je udeležilo 159 šolskih glasil iz vseh republik in pokrajin in sicer 50 glasil iz Srbije, 48 iz Hrvatske, 31 iz SAP Vojvodine, 17 iz Bosne, 9 iz Slovenije, 2 iz Črne Gore in po eno iz Makedonije in Kosova. O nagradah je odločala posebna komisija, ki so jo sestavljali ugledni jugoslovanski pisatelji in pedagoški delavci. Odločila je, da prvo nagrado dobijo glasila: Vukovac iz osnovne šole Vuk Karadžid iz Čačka, Vedri dani iz osnovne šole Bruno Ivanovič iz Splita, Odmevi izpod Krvavca iz osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj in Slavujak, ki je glasilo osnovnih šol v občini Zivinice v BiH. Eno od nagrad je dobilo tudi glasilo Brstje iz osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja. »Glasilo letos praznuje 20-let-nico izhajanja,« pripoveduje mentor Jože Vari, ki že od vsega začetka spremlja in usmerja delo pri izhajanju glasila. »Prvo 'številko so izdali učenci IV. razreda takratne ' nižje gimnazije v Cerkljah. Od takrat naprej vsako leto izdamo štiri do pet številk. Vedno si prizadevamo, da bi bili Odmevi izpod Krvavca res glasilo šole in ne le izbor spisov, pesmi in risb učencev. V njem zato zajemamo tudi novice iz vsakodnevnega življenja na šoli in v kraju.« »Kakšna je torej vsebina običajne številke?« »Običajna številka prinaša prozna in pesniška včasih pa tudi dramatska dela učencev, novice iz dela na šoli, kot sem že omenil, pa tudi druge prispevke učencev, ki ne sodijo v literarne zvrsti in jih objavljamo kot pisma ali novice. Sodelujejo tudi likovniki, poleg tega pa se skupaj z učenci vedno lotimo določene teme, ki jo v glasilu potem objavimo. Sedaj že nekaj časa raziskujemo hišna imena vasi, ki spadajo v šolski okoliš naše šole. Ta »raziskava« je nedvomno širšega pomena, saj bomo tako marsikatero značilno ime ohranili pozabe.« Izdajamo pa tudi posebne številke. Tako smo izdali posebno številko ob 80. rojstnem dnevu predsednika Tita, posebno številko, ki smo jo posvetili Davorinu Jenku, po katerem se imenuje naša šola in posebno številko ob razstavi cvetja v Cerkljah. »Glasilo je tako tudi učni in vzgojni pripomoček?« »Res bi lahko rekli tako. Učenci se učijo estetske vzgoje pri oblikovanju, talenti najdejo spodbudo za svoja literarna ustvarjanja, vsi, ki sodelujejo, pa se počutijo odgovorne za delo in se tako seznanjajo tudi z odgovornostjo za naloge, ki so jih sprejeli. Pri glasilu redno sodeluje okrog 150 učencev in to od najmlajših v vrtcu, do učencev osmega razreda. Glavno delo pa seveda opravi uredniški odbor.« Jože Korošec je glavni urednik Odmevov izpod Krvavca. O delu uredniškega odbora je povedal: »Vsak te„den imamo . sestanek, r Učitelj slovenskega jezika in dolgoletni mentor glasila Odmevi izpod Krvavca Jože Vari. pregledamo pošto in se dogovorimo, kaj bomo v prihodnjem tednu naredili in kaj bomo pisali. Ko imamo vse gradivo zbrano, določimo, kateri prispevki bodo objavljeni in potem damo vse gradivo v korekturo, potem pa v tisk.« »Opisujem hišna imena,« je nadaljevala Metka Dobrun. To nalogo opravlja več učencev in si zato najprej razdelimo hišne številke v določeni vasi. Potem obiščem stanovalce teh hiš in jih povprašam po imenu, če se spomnijo izvora in zakaj hiša nosi takšno ime. Kjer se ljudje spomnijo izvora imena je lahko, ponekod pa se tega ne da ugotoviti. Sedaj smo že obdelali hišna imena v Pšati, Dvorjah, Gradu, Adergasu, Štefanji gori, Vasci in delno že tudi v Cerkljah.« Bojan Kerin je humorist: »Pripravljam zabavne prigode iz šolskega življenja, križanke in druge zabavne prispevke za naše glasilo. Včasih pa si moram kaj sposoditi tudi iz časopisov in revij.« »Pri glasilu redno sodelujem že štiri leta,« pravi Nuša Povšnar. »Pišem pesmi, ki mi jih potem v glasilu tudi objavljajo. Najraje pesnim med poukom, ko je dolgočasno in me snov ne zanima. Pa se zamislim in pesmica je tu.« Kot vsak časopis, ima glasilo Odmevi izpod Krvavca tudi tajnico. To je Mateja Ferjan, ki zapisuje vse, kar se dogovorijo na sestankih uredniškega odbora. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan OSNOVNA ŠOLA A. T. LINHARTA RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto učitelja zg — DMV za določen čas Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Nastop službe takoj. Rižarna — Dolina — Boljunec KUD Stane Žagar iz Krope je v svoj mozaik sodelovanja z zamejskimi Slovenci dodal nov kamen. Ponovno je njegov moški zbor gostoval na Tržaškem, kjer je bilo srečanje zborov iz Bilčovsa, Boljunca in K rope. V avtobusu so bili tokrat še nekateri drugi, ki so se odzvali vabilu, da gredo kot izletniki na prijateljski obisk k starim in novim znancem. Med njimi so bili predstavniki krajevnih organizacij in osnovne šole iz Lipnice. Mladi člani društva iz Doline so avtobus z gosti pričakali na meji v Fernetičih. Pot je najprej vodila v Bazovico, kjer so K roparji z recitacijo in pesmijo opravili kratko komemoracijo ob spomeniku štirim zavednim Slovencem, ki so jih fašisti ustrelili 1930. leta. Naslednja postaja je bila tržaška Rižarna. Trideset let po osvoboditvi jo je republika Italija uradno proglasila za narodni spomenik. Leta 1943 so nacisti preuredili staro tržaško tovarno v zloglasno taborišče. V njem so zbirali jetnike za nemška taborišča, kamor so jih vozili v zapečatenih vagonih. Obiskovalce še posebno presunejo tesne celice, v katere so natlačili tudi po šest jetnikov. Nekdanjo sušilnico so preuredili v krematorijsko peč, ki je za mnoge (od tri do pet tisoč -točnega števila žrtev Rižarne niso mogli ugotoviti) pomenila zadnjo življenjsko postajo. Ob begu iz Trsta, v noči od 30. aprila na 1. maj. so nacisti uničili številne dokaze svojih grozodejstev; med njimi tudi krematorij. S tem so za dlje časa zameglili resnico o hudih zločinih, ki so jih od oktobra 1943 do bega tako skrbno uspešno skrivali za visokimi in debelimi zidovi stare sušilnice riža. Ko so leta 1975 v muzej preurejeno Rižarno ob prisotnosti predsednika republike Leoneja predstavili javnosti, je tržaški župan med drugim rekel: »To je kraj žalosti in trpljenja, vendar tudi simbol zmage sil razuma in civilizacije nad mračnimi silami barbarstva.« Na veliki ploščadi sredi Rižarne, med visokimi betonskimi zidovi, ki še stopnjujejo tesnobo ob spozna-' vanju dejanj, nevrednih človeka, je kroparski zbor s kratkim sporedom partizanskih in umetnih pesmi počastil spomin na žrtve. Zvoki ža-lostink so ob izjemni akustiki napolnili velikanski prostor, primerno pa so tudi dopolnili razmišljanja vseh prisotnih. Skozi tržaško predmestje do Doline ni daleč. Ko je bil zbor zadnjič tam, so domačini z velikim nezadovoljstvom pripovedovali o pripravah na začetek gradnje nove tovarne. Zdaj ta velikanska tovarna ladijskih motorjev že stoji. Kaj je prinesla Slovencem tega območja? Mnogo več slabega kakor dobrega! Izgubili so veliko zemlje, še posebno boleča in zaskrbljujoča pa je spremenjena narodnostna struktura: priselilo se je mnogo Italijanov. Saj je med 3000 delavci v tovarni le okrog 300 Slovencev, od katerih ni nobenega med vodilnimi v pisarnah in v obratih. Te spremembe silijo Slovence v še večjo budnost in v nove oblike boja ne le za ohranjevanje pravic, ampak še za nove in večje, kakršne jim pač pripadajo. Občina Dolina leži pod Socerbom; tam, kjer se končuje precej strmo pobočje in se počasi zravna. Ima 6000 prebivalcev. Največja kraja sta Dolina in Boljunec, oba s po 1000 ljudi. Ime Dolina naj bi dobila, ker so ljudje iz krajev okrog Socerba hodili v dolino. Slovenski napisi, zavedni Slovenci, predvsem pa njihovo kulturno in politično delo — vse to je značilno za Dolino, kjer bodo prihodnje leto praznovali 100-letnico pevskega zbora Valentin Vodnik. Težko bi našli društvo, po delavnosti podobno tamkajšnjemu. Poleg mnogih domačih obvez imajo številne stike z društvi v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Zavedajo se, da gre pri vsej tej dejavnosti predvsem za neprestano in neusmiljeno bojevanje za osnovne človečanske pravice narodnostno zatiranih. Mislijo tudi na prihodnost. Ker šole seveda ne vzgajajo primernih kadrov, jih z zgodnjim vključevanjem v društveno delo sami oblikujejo in jih tako pripravljajo, da bodo kmalu sami vodili društva. Tudi oba mlada fanta, ki sta to nedeljo ves čas spremljala obiskovalce iz matične domovine, sodita mednje. (Konec prihodnjič) Črtomir Zoreč: Tržaško slovenska deželica ob morju (14. zapis) Dobrega četrt stoletja, od leta 1892 pa vse do izbruha prve svetovne v°jne, je bilo slovenstvo na Tržaškem na pravcatem »pohodu«. Trst j'e postajal vedno bolj slovenski, saj Je veljal kot največje mesto s tolike-rbn slovenskim prebivalstvom, ki je živelo svoje narodno samosvoje življenje ob italijanski večini. Razlika 8© je leto za letom manjšala. Saj je npr. v Ljubljani živelo tedaj le kakih 35.000 prebivalcev, Trst pa je imel samo Slovencev blizu 60.000. In to zavednih Slovencev! NAPREDEK IN PROSVETA ... To naša bo osveta! Geslo so tržaški rojaki vzeli doslovno: okrepiti se gospodarsko, širiti Pfosveto, posebno slovensko šolstvo. yaj bo zato tema poglavjema posve-**n ta zapis! i Odvisnost naših obrt ruko v in tr- govcev od laškega kapitala je začela najprej lomiti leta 1892 ustanovljena Tržaška hranilnica in posojilnica. Z denarjem tega zavoda je bil zgrajen tudi slovenski Narodni dom, naša trdnjava sredi Trsta, naš otok sredi tržaškega laškega morja. Okolica je bila resda trdno naša, sam Trst pa še zdaleč ne. In tako je postal novi zares lepi in mogočni Narodni dom kaj kmalu zbirališče tržaških Slovencev. Saj v njem ni imela prostorov le Tržaška hranilnica in posojilnica, pač pa tudi hotel in kavarna Balkan, Dramatično društvo in celo tiskarna dnevnika Edinost, ki je vse do zasedbe Trsta po laških četah budil primorsko ljudstvo, ga informiral o svetovnih dogodkih in ga poučeval, kako »braniti je čast in pravdo jeziku svojemu«. Kaj kmalu je naš denarni zavod že tako dobro gospodaril, da je lahko kupil novo stavbo za tiskarno Edinosti in da je gmotno pomagal Ste- ODMEV/ IZ TAŠKENTA m Prva služba Odvezal sem petpudovo vrečo in privlekel iz nje tri že načete bale hlačevini podobnega blaga. Prva bala je bila črne, druga rjave, tretja pa sive barve. Razvijem jih drugo za drugo in z aršinom premerim ter namerim vsega skupaj 40 aršinov, to je dobrih 28 metrov. Za devet oblek bo, pomislim in se spomnim brata Petra, ki je bil krojač. Dopovedoval je strankam, ki so ga spraševale, da je za hlače treba 1,20 m blaga, za suknjič poldrug meter, ostanek pa za telovnik. Torej tri metre vsega skupaj. To, seveda za normalno velike in debele ljudi. Če pa je kdo velikan kot Martin Krpan ali debeluh kot npr. Mlakarjev trebušnik, ki je na Triglavu komaj zlezel v Aljažev stolp, notri se pa temeljito najedel in napil, da potem ven ni mogel priti, za take, seveda, te mere ne veljajo. Ko opravim s hlačevino, odprem košaro. V njej je pa bila razna krama, ki je pričala, da so bile stvari v naglici nekje pograbljene in zmetane vanjo. Na vrhu je bil najprej lahek ženski plašč, muslimansko oblačilo sive barve. Ponosen sicer, vendar še prav dobro ohranjen, dolg pa, da mi je segal do peta in širok, da sem se zavil vanj kot v pelerino. Kaj bom z njim napravil, tedaj nisem razmišljal. Ta plašč je skrival pod sabo vse grehe in greške, če smem tako reči, storjene v Buhari ob zamenjavi lastnika. Novi lastnik jih je pripeljal v Taškent k spovedniku, ki naj jih odveze in izbriše za vekomaj, zakaj Vaška je pokoro že opravil: dal je življenje za stvar revolucije! Torej... Pri spovedi se majhnih grehov navadno ne obtožujemo, če nas veliki teže. Zato jih tudi mi tukaj ne bomo naštevali. Povejmo samo tri naglavne: tobak, opij in mošnja kovancev Tobaka je bilo več vrst. Od proletarske mahorke do buržujske-ga tamerlana, ki je slovel tedaj za najboljši tobak v Turkestanu. Vsega skupaj je bilo dva ruska funta, to je 80 dekagramov. Sijajno! si pravim v zanosu, tobak pokadim, opij prodam in z izkupičkom postavim Vasku spomenik na grob, kovance pa pridržim kot zlato rezervo in uporabim pozneje za pot domov... Ampak račune delati brez krčmarja, ni dobro. Kako pa naj vem, kako drag spomenik lahko postavim Vaški, če ne vem, koliko opija je in kakšna mu je cena? In kako daleč lahko priromam z buharskimi kovanci v tejle rdeči safianasti mošnji, če jih ne preštejem? Torej na delo! Najprej opij! Bilo ga je 20 enakih zavitkov, po 50 gramov v vsakem, ko sem ga stehtal. Torej skupaj tisoč gramov. Recimo, da dobim rubelj za gram, imam tisočak čistega. Za ta znesek se pa že da postaviti čeden spomenik. Ce pa bo cenejši, ali Če prodam gram draže, tem bolje. Prodam ga lahko v vsaki večji čajarni. Muslimani ga kadijo svobodno, legitimno, ker alkohola ne smejo piti. Mešajo ga s tobakom in kade v posebnih pipah, ki jim pravijo — čibuk. Ta pipa ima skoro aršin dolgo leseno cevko, natego, podobna pa je podolgovati debeli hruški, spodaj razširjeni v bučo, napravljeno pa tako da se dim pri kajenju nekako filtrira skozi vodo, da učinek mamila ni prehud. Tako kajenje sem imel priliko videti skoro sleherni dan. Čibuk je romal iz rok v roke v družbi več kadilcev, ki so s spodvitimi nogami sedeli na pisani preprogi v čajhani. Zavitke sem lepo zavil nazaj v papir in položil na dno košare, nato pa odvezal safianasto mošnjo s kovanci. Ti šele so me prevzeli in pognali moje misli v deveta nebesa. Mislim, da bi tudi vas. Kako da ne? Bili so treh vrst: bakreni, srebrni in zlati. Bakrenega drobiža je bilo najmanj, srebrnega nekaj več, zlatega pa največ — cekinov po 10 in 20 rubljev. Vrednost vsega zaklada — tako sem ga imenoval — je znašala 6450 rubljev 30 kopejk. »Sveta nebesa!« sem vzkliknil, presenečen do dna duše. »To je res zlati zaklad!« Kar sapo mi je zapiralo, ko sem bolščal v zlatnike, jih jemal v roke in ponovno prešteval, če se nisem zmotil. Nič se nisem zmotil. Toliko ga je, kot sem rekel in mirna Buhara. Pa poglejmo, koliko bi to zneslo v našem denarju, se pravi v avstrijskih kronah. Če računamo predvojni rubelj po 2 .kroni in pol — tak je bil tedaj devizni tečaj — znese to 16.125 kron 75 dinarjev. Ker je bila večina zaklada zlata, rubelj zaradi vojne in revolucije ni prav nič izgubil vrednosti, kar se o bankovcih ne bi moglo reči, prej pridobil na svoji veljavi. Živijo kazenska ekspedicija v Buharo!! — Auri sacra fames! Prekleta zlata mrzlica! — Tako je vzkliknil rimski pesnik Ovid, ki je v svojih Metamorfozah bičal pretirano bogatenje visoke rimske družbe in brezmejni pohlep po denarju. Podobna metamorfoza — preobrazba — se je zdaj nenadoma polastila tudi mene. Šest tisoč zlatih rubljev je mahoma preobrazilo mojo miselnost in kazalec na uri mojega jaza obrnilo za 180 stopinj. Zdaj nisem bil več siromak v zakrpanih hlačah in zamaščeni bluzi, čeprav sem tako monturo imel za zdaj še na sebi, zdaj sem se imel za bogataša, buržuja, kapitalista, ki o njem proletarska ruska revolucija ne sme nič vedeti, ker take tipe preganja in izganja, njih premoženje pa zapleni. Šest tisoč zlatih rubljev — petnajst tisoč avstrijskih kron! Saj to je res, brez pretiravanja, že lepo premoženje. Za tako"*vsoto se ne le pripelješ iz Taškenta v Ljubljano, temveč ti bo zadostovala za študij na univerzi... Ta misel se je zdaj neomajno zasidrala v meni. Začel sem jo razpletati, utemeljevati in utrjevati. Univerza! Nič ne bom gmotno odvisen od domačih, čeprav mi ne dajo niti ficka in me odpravijo brez dote od hiše. Kar se pa dote tiče povem radi nazornosti tole: tako so mi namreč rekli po maturi, ko se je bilo treba odločiti — kam? Oče in mati sta rekla: »Če greš v leme-nat, boš dobil doto od hiše kakor Mica in Marjana. Če pa greš študirat za škrica, se za doto obriši pod nosom, ne dobiš ficka od hiše. Si nas že dosti stal.« Da smo na čistem glede dote, povem tole: ko sta se sestri omožili, ena 1904, druga 1912. leta, sta dobili v gotovini, vsaka petsto goldinarjev ali tisoč kron. To sem si dobro zapomnil. Koliko je bila pa, bala vredna — tri voze vsaki — sem pa že pozabil. Nam gre tu le za gotovino — tisoč kron. Toliko sem torej smel pričakovati od hiše, če grem v semenišče. Po enem letu le-menata, ki me ni veselil, sem se požvižgal na tisoč kron in dal leme-natu slovo. Namesto tistih tisoč kron dote imam sedaj več kot petnajst tisoč v žepu. Za preživljanje in študij v univerzitetnih mestih bo tisoč kron na leto menda že zadostovalo. Rad bi vedel, koliko naših visokošolcev razpolaga s tisoč kronami vsako leto svojega studiranja. Moja zlata rezerva mi bo pa to omogočila in še ostalo bo nekaj. Za izpopolnjevanje znanja na iz-venavstrijskih univerzah in za znanstvena potovanja po svetu. In tako postanem učen in slaven mož kot malokdo, profesor in doktor vseznal. Zatorej živela kazenska ekspedicija v Buharo! Tako me je tedaj stresla tista zlata mrzlica. Nič manj kot tur-kestanska malarija, ki me je, kot sem rekel, napadla že prvo leto mojega ujetništva. Razlika med obema je bila le ta, da mi je malarija mrtvičila telo, zlata pa razganjala duha tako silovito, da sem si vročično začel graditi gradove v oblakih. Zgradil, seveda, nisem nobenega! To na tem mestu že lahko povemo, preden naš Bol tej Batko odpotuje iz Taškenta. Potem ko sem opravil, kar je bilo sklenjeno glede treh novih delovnih moči in izpolnil Vaški dano obljubo, se je v deželo prismejala pomlad. Ta je v Taškentu zgodnja. Tista prva pomlad po oktobrski revoluciji je bila pa še posebno zgodnja. Že februarja je uveljavila svoje pravice in odela vrtove v cvetje in zelenje. Mesec februar je bil pa v Rusiji tisto leto izredno kratek, tako kratek, kakor še ni bif nikoli ne prej ne pozneje. Bilo ga je namreč samo petnajst dni. Sovjetska oblast je opustila štetje po julijanskem koledarju in vpeljala gre-gorijanskega. Namesto 16. februarja se je reklo in pisalo: 1. marca 1918. leta! Franc Valjavec vilnim slovenskim društvom v Trstu. Drugi slovenski denarni zavod je bila leta 1906 ustanovljena Trgovska in obrtna zadruga. Tudi ta je krepko podpirala slovensko šolstvo v Trstu s tem, da je kupovala zgradbe zanj. Pomembni gospodarski potencial za naše ljudi v Trstu in okolici sta vsekakor pomenili tudi podružnici Jadranske banke in Ljubljanske kreditne banke. CIRIL-METODOVE ŠOLE Avstrijski gospodarji Trsta so v vsej dobi svoje vladavine bili tako v Gorici kot v Tržiču ob morju in po vsem Tržaškem bolj naklonjeni Lahom kot Slovencem. Šole, ki jih je v teh krajih ustanavljala in vzdrževala, so bile vse od kraja italijanske (nekaj jih je bilo celo nemških za ono peščico otrok doseljenih Tevtonov) — slovenskih ni bilo v teh krajih... Četudi so tu živeli mnogi Slovenci s svojim obilnim naraščajem. In tako je morala nastopiti Ciril-Metodova Šolska družba ter s sredstvi, zbranimi od revnih in bogatih narodnjakov, začela ustanavljati slovenske ljudske šole in otroške vrtce na vsem narodnostno ogroženem ozemlju (Koroška, Goriška, Tržaško). Že leta 1888 je pričela z vzgojnim delom šestrazredna dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu. — Ta in vse pozneje po Ciril-Metodovi družbi ustanovljene in vodene šole so dobile pravico javnosti. To se pravi, da so bile v vsem enakovredne državnim ljudskim šolam. Potem so se slovenske ljudske šole v Trstu, kar množile. Leta 1893 je bila ustanovljena petrazredna deška ljudska šola pri Sv. Jakobu (304 učenci, 7 vzporednic); petrazredna dekliška ljudska šola v osrčju Trsta (v ulici Acquedotto št. 22) je bila ustanovljena leta 1909. Ta je imela tudi oddelke za one dečke, ki so stanovali s starši v mestnem središču (od 1. 1912 do 1915 sem tudi sam obiskoval to šolo — slovensko deško ljudsko šolo Ciril-Metodove družbe na Acquedpttu). OTROŠKI VRTCI Najbolj nevarni za obstoj slovenstva so bili že od nekaj, danes pa so še posebno, nemški in italijanski otroški vrtci v zamejski Sloveniji (Koroška, Kanalska dolina, Rezija, Beneška Slovenija, Goriška in Tržaško). V teh vrtcih se nam otroci najprej odtuje — tu je začetek raznarodovanja! No, kaže, da so bile te stvari vsaj na Tržaškem v desetletjih pred prvo svetovno vojno bolje urejene kot danes. Takrat je poleg slovenskih ljudskih šol Cirl-Metodova družba vzdrževala (tj. plačevala najemnino za prostore in vzgojno osebje) kar osem slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem. Ti so bili pri Sv. Jakobu, v Roja-nu, na Greti, pri Sv. Ivanu, v Skednju, v Koloniji, v Barkovljah in pri Sv. Mariji Magdaleni. Razen teh je družba že leta 1900 osnovala slovenska otroška vrtca v Devinu in v Tržiču ob morju. Razen ljudskih šol in vrtcev, ki jih je vzdrževala Ciril-Metodova šolska družba, je v Trstu od 1. 1910 delovala tudi trgovska šola, ki so jo ustanovila in vzdrževala tržaška slovenska denarna podjetja (banke) in nekateri premožni posamezniki. Tudi ta šola je imela pravico javnosti. Leta 1914 so imeli Slovenci v Trstu tudi že svojo deško meščansko šolo. Napredek Slovencev v prosveti je bil že tako očiten, da so nemški listi pisali: »Trst je postal trdnjava, katere stolpi so slovenske Ciril-Metodove organizacije.« Teh pa je res bilo pred izbruhom prve svetovne vojne — kar sedemnajst (delno v mestu, delno v okolici). Pripis: manj poučenim pojasnim, da ne gre zamenjavati leta 1886 ustanovljene laične Šolske družbe sv. Cirila in Metoda s po osvoboditvi ustanovljenim Ciril-Metodijskim društvom katoliških duhovnikov, ki je le stanovska organizacija. Slovenska ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu. (Slika je iz 1.1913) Jesenice — Ni dolgo tega, ko smo na trgu Toneta Cufarja lahko zabeležili kaj nenavadni kažipot. Takšna tabla je stala več mesecev, postavili pa so jo tedaj, ko so skozi Jesenice gradili novo cesto. Po dolgih mesecih so jo te dni odstranili. Ostal pa je spomin na LJUBL... Foto: J. Zerdin »krefli« v Šentjakobskem gledališču Ljubljana — Pred dnevi sem si kot abonent v Šentjakobskem gledališču ogledal predstavo Prešernovega gledališča »Krefli«. Dramo je napisal Ivan Potrč, zrežiral pa Janez Drozg. Igralci so dovršeno podajali svoje vloge in to celo v »prleikem« narečju, kar je dalo predstavi se globlji pomen. Postavitev te zahtevne drame je terjala od režiserja in igralcev ogromno truda, ki pa so ga gledalci tudi znali ceniti. Stanko SkoČir Jesenice - V okviru DPD Svoboda Tone Cufar že Več let zelo prizadevno deluje odsek za ročna dela. Članice se vsak ponedeljek sestajajo v prostorih posebne Sole. Tako kot so lani, tako bodo tudi letos organizirale več poučnih tečajev ročnih del. Na sliki: članice na sestanku in pri ročnem delu. - Foto: B. Blenkuš občni zbor rk gorje GORJE - Minulo nedeljo, 3. aprila, je bil v Gorjah občni zbor organizacije rdečega križa. Ob tej priliki je imel predavanje doktor Borut Rus o krvnem pritisku in ožilju. Organizacija rdečega križa v Gorjah ima prek 800 članov in je lani uspeino izvedla nekatere akcije. Tako so za prizadete prebivalce na potresnem območju v Posočju zbrali prek tri stare milijone dinarjev in tudi precej obleke in obutve. Tudi odziv na krvodajalski akciji je bil dober. Sicer pa organizacija po posameznih vaseh v krajevni skupnosti skrbi tudi za omarice za prvo pomoč. Na občnem zboru so nato izvolili nov izvrsni odbor, predsednica pa je se naprej Slavka Zalokar iz Spodnjih Gorij. J. Ambrožič Žirovnica — Povsem je izgubila svojo veljavo makadamska cesta od Zabreznice do Zapuž. Večinoma po njej vozijo kmetovalci, vendar pa je cesta le preveč zapuščena. Cesto bi vsekakor kazalo popraviti. — Foto: B. B. Kranjska gora — Delavci SGP Gradbinec grade med glavno cesto in Pišenco novo bencinsko črpalko Petrola. Novo črpalko bodo odprli v začetku letošnje poletne sezone. — Foto: B. B. komunalna ureditev lesc LESCE — Lani spomladi so se krajani Lesc na referendumu odločili za samoprispevek za komunalno ureditev kraja. Pobudo za to akcijo sta dala krajevna skupnost in turistično društvo. Slednje bo tudi prispevalo 45 odstotkov vseh sredstev. Po uspelem referendumu je bil izvoljen poseben odbor, ki je imel v slabem letu že 130 sej. Tako so danes že pripravljeni vsi načrti, sklenjene so pogodbe in najeta tudi posojila. Da bodo lahko asfaltirali ceste, bodo najprej uredili kanalizacijo. Sicer pa je Cestno podjetje Kranj z deli že začelo. Predvidevajo pa, da bo večina programiranih del končanih letos in prihodnje leto. ČLANI AMD RADOVLJICA ZBOROVALI RADOVLJICA - Sredi marca je bil v hotelu Grajski dvor v Radovljici 22. redni občni zbor avto-moto društva Radovljica, ki se ga je udeležilo okrog 200 članov. Na njem so pregledali delo v minulem letu in ugotovili, da je društvo lani doseglo pomembne uspehe pri dopolnilnem izobraževanju voznikov motornih vozil, pri vzgoji podmladka, kandidatov za voznike motornih vozil in na področju športne dejavnosti. Tako je ekipa motokrosistov AMD Radovljica dosegla na državnem prvenstvu prvo mesto ekipno v kategoriji do 125 ccm in četrto mesto ekipno v kategoriji 50 ccm. Razen tega je športna komisija skupaj z motokros komitejem 7. avgusta lani odlično pripravila in izvedla državno prvenstvo v motokrosu za kategorije 50 in 125 ccm na prireditvenem prostoru pod Lescami. Ugotovili so tudi, da so k razvoju moto športa v Radovljici prispevale razne delovne organizacije, občinski svet zveze organizacij za tehnično kulturo, telesno kulturna skupnost Radovljica," JLA in druga društva. Uspešno so lani organizirali tudi občinski sindikalni rallv, ki se ga je udeležilo prek 100 voznic in voznikov. Na zboru so nato podelili jubilejna priznanja 30 članom AMD Radovljica za prizadevno delo na raznih področjih društvene dejavnosti, tekmovalcem za dosežene uspehe, delovnim organizacijam in JLA za pomoč in družbenopolitičnim organizacijam ter društvom za sodelovanje. Izvolili so tudi nov izvršni odbor in odbor društvene kontrole. Med letošnjimi akcijami pa velja omeniti društveno akcijo za prekritje strehe društvenega prostora. Po zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, predstavnik AMZS in predstavniki sosednjih AMD z Gorenjske, je bilo tovariško srečanje, na katerem je za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Gorenjci. M. Cizej TEČAJ ZA VILIČARJE KROPA - V Kropi te dni poteka tečaj za viličarje, ki ga v okviru SOZD Slovenske železarne organizirata kadrovska služba Plamena in oddelek za izobraževanje odraslih Železarskega izobraževalnega centra Jesenice. Tečaj obiskuje 18 kandidatov, ki bodo imeli 23. aprila teoretične in praktične izpite. B. B. Breznica — Delavci komunalnega podjetja Kovinar Jesenice so že razširili ozko cesto od Vrbe do Breznice. — Foto: B. B. Na osnovni šoli F. S. Finžgarja že dlje časa uspešno deluje folklorna skupina, ki redno sodeluje na številnih šolskih in tudi drugih prireditvah. Vodi jo Nežka Hrast. Pred nedavnim je folklorna skupina nastopila tudi na svečanosti v počastitev jubileja partije in Tita. - B. B, DELOVNA KONFERENCA UPOKOJENCEV JAVORNIK — Društvo upokojencev na Javorniku vključuje upokojence z Javornika in s Koroške Bele. Ima 700 članic in članov, ki opravljajo svojo pestro dejavnost. Ukvarjajo se s kulturo, s športno dejavnostjo, z rekreacijsko in gospodarsko dejavnostjo. Sodelujejo tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in se udeležujejo raznih skupnih akcij, ki so na območju Javornika in Koroške Bele zelo uspešne. Med pestre dejavnosti društva sodi akcija za potresno področje na Tolminskem, akcija za vpis posojila za ceste, obisk pri osemdesetletnikih in bolnih. Za dan žena je društvo povabilo članice na proslavo ter jih razveselilo s kulturnim programom. Zelo uspešna je bila razstava ročnih del članov društva upokojencev. Na nedavni konferenci so opozorili na stanovanjske probleme upokojencev in na finančno pomoč pri obnovi starih stavb. Posebna komisija bo pripravila načrt za letošnje izlete, upokojenci pa bodo v predsezoni in po njej letovali v počitniških domovih jeseniške železarne. Člani društva bi vsekakor želeli, da se vključi več delovnih članov, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri delu društva. M. Žemljic Se preden bodo začeli z asfaltiranjem posameznih cest, bo treba urediti priključke od hiš do glavne kanalizacije. Za priključke bodo lastniki hiš prispevali po 2000 dinarjev v štirih obrokih. MB Ob tovarni Klan v Begunjah se običajno čez zimo nabere velika količina različnih športnih čolnov. Tudi letošnja proizvodnja je precejšnja, vendar v Elanu nimajo bojazni, da teh zalog ne bi prodali. Do poletja, kot kaže, bo to skladišče prazno. Velja povedati še to, da je Elan v sodelovanju z luško kapetanijo v Piranu poskrbel za poseben tečaj za vožnjo s čolni po morju in jezerih. — B. B. SGP GRADBINEC v ustanovitvi Kranj, Nazorjeva 1 razglaša na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu SDS skupne službe naslednja prosta učna mesta v Kranju in Jesenicah 1. 12 učencev za poklic zidar (Kranj, Jesenice) 2. 25 učencev za poklic tesar (Kranj, Jesenice) 3. 8 učencev za poklic železokri-vec (Kranj) 4. 2 učenca za poklic avtomeha-nik (Kranj, Jesenice) 5. 3 učenci za poklic ključavničar (Kranj, Jesenice) 6. 2 učenca za poklic strojnik TGM (Kranj) 7. 4 učenci za poklic mizar (Kranj) 8. 2 učenca za poklic električar (Kranj in Jesenice) 9. 2 učenca za poklic pleskar (Jesenice) Pogoji za sprejem: — dokončana osemletka (spričevalo se lahko dostavi naknadno) — zdravstvena sposobnost (zdravniški pregled, ki se opravi pred sprejemom) — veselje do izbranega poklica Interesenti naj se prijavijo kadrovsko socialni službi Kranj, Nazorjeva 1 ali izpostavi na Jesenicah, Verdnikova 38 do 30. 5. 1977. Prijava mora vsebovati: — lastnoročno napisana prošnja — rojstni list — izpolnjen obrazec 1,65 (prijava za štipendiranje) Vsem učencem, ki se dnevno ne morejo vračati domov je zagotovljeno bivanje in prehrana v samskih domovih v Kranju in na Jesenicah. Nagrajevanje učencev je urejeno po pravilniku. Odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD KOVINSKA DELAVNICA BLED razpisuje prosto vodilno delovno mesto računovodje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri — da ima najmanj 2 oziroma 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v finančni stroki — da je moralno in družbenopolitično neoporečen — da ima pravilen odnos do samoupravljanja Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa (izobrazba, praksa, potrdilo o nekaznovanju in da kandidat ni v kazenskem postopku) naj kandidati pošljejo na KOVINSKA DELAVNICA BLED, odbor za medsebojna razmerja, Bled, Seliška c, v 15 dneh po objavi tega razpisa. Splošno gradbeno podjetje Tržič, Tržič, Blejska cesta 8 Odbor za splošne zadeve objavlja naslednji prosti delovni mesti: I. ZA OBRTNI SEKTOR tehnologa Pogoj: končana tehnična srednja šola — sfrojni tehnik in 4 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu ter dobro poznavanje ključavničarske in kleparske stroke II. ZA GRADBENO OPERATIVO gradbenega inženirja Pogoji: dipl. gradbeni inženir in 4 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Možnost nastopa dela je takoj ali po dogovoru. Za oba delovna mesta je določeno poskusno delo v trajanju treh mesecev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom SGP Tržič. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na splošni sektor delovne organizacije v 8 dneh od objave. Alpinistični odsek v Šk. Loki Škofja Loka — V začetku lanskega leta so pri planinskem društvu Škofja Loka ustanovili alpinistično sekcijo. Za pokroviteljstvo in pomoč so njeni člani zaprosili alpinistični odsek Kranj. Le-ta je to pobudo takoj pozdravil, prav tako pa je tudi planinsko društvo Škofja Loka mladim alpinistom, ki so«se Alpinistične novice REKAR V SEVERNI STENI 8. marca 1977 sta VVolfgang Merhar in njegov tovariš Martin VVechselberger ob dveh zjutraj vstopila v Smer bratov Schmidt v S steni Matterhorna. Na koncu 400 m vstopnega ledišča se je VVechselber-gerju zlomila dereza in oba sta sestopila nazaj k koči Hornli. VVechselberger je ostal v koči, Merhar pa je ob devetih ponovno vstopil v smer. Sam je še istega dne dosegel vrh 4477 m visokega Matterhorna. Ob tem času se je trojna japonska naveza, ki je za vzpon in sestop potrebovala pet dni, na vrhu pripravljala na svoj četrti bivak. Merhar pa se na vrhu ni ustavljal. Še istega dne je v dveh urah prek vzhodne stene sestopil do koče Hornli. S tem vzponom je Merhar postavil absolutni časovni rekord v zimski steni Matterhorna. Za 1200 m stene je potreboval pravljičnih šest ur in pol. Najboljši čas doslej je konec decembra 1976 dosegla nemška naveza Harter-Klimek, ki sta za smer potrebovala 17 ur. K temu izrednemu uspehu pa so pripomogle tudi odlične razmere v steni, ki so bile tega dne najboljše v vsej pretekli zimi. A. S. Gasilske zanimivosti Po svetu posvečajo veliko pozornost varstvu pred požari. Varstvo ni zoženo le na gašenje v primerih ognja, temveč so družbe vedno bolj pozorne na preventivne ukrepe, ki onemogočajo, da bi do požarov sploh prišlo. Pri tem človeku veliko pomaga tehnika. Večina držav nima le gasilske službe, temveč tudi posebne organe, zadolžene za boj z ognjem in za odstranjevanje ali preprečevanje možnosti požarov. V Parizu je sedež mednarodnega komiteja za zaščito pred požari, katerega članica je tudi Jugoslavija. Letos mineva 118 let od ustanovitve prvega slovenskega gasilskega društva. Pred tem so bila na Slovenskem le nemška društva. Tudi na Gorenjskem imamo nekatera zelo stara gasilska društva, ustanovljena v prejšnjem stoletju. V jeseniški občini so najstarejša društva v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani, Dovjem, na Jesenicah, na Koroški Beli in v Zabreznici. V radovljiški občini so najstarejša društva Bled, Bohinjska Bela, Gorje in Begunje. Okrog leta 1900 pa so bila ustanovljena društva Rečica, Ribno, Selo in Zasip. Tudi škofjeloška občina se ponaša z nekaterimi starimi gasilskimi društvi. Mednje sodijo Stara Loka, ki je bilo lani staro 100 let, Virmaše, Poljane, Gorenja vas, Selca, Železniki in gasilsko društvo Gradiš. Med gasilskimi društvi tržiške občine pa so najstarejša Leše, Tržič, Bombažna predilnica in tkalnica, Kovor in Križe. Lani je bilo v Evropi zaradi vročine in suše veliko gozdnih požarov, ki so kljub gašenju terjali človeške žrtve in gmotno škodo. Največji so bili v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Norveškem in v Veliki Britaniji. Tudi pri nas so se pojavljali. Ljudje hočejo gozdne požare ugnati na najrazličnejše načine. V občini Dubrovnik so oblikovali okrog 200 enot, usposobljenih za gašenje gozdnih požarov. Na izvirno misel pa so prišli v Sovjetski zvezi. Po državi imajo 17 baz za opazovanje gozdov, na katerih so pripravljena letala in helikopterji, ki redno letč nad gozdovi, zaznajo požare in jih s posebno opremo tudi začno gasiti. I. Petrič Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Tržič m b. m m m m - prej vključevali v kranjski ali ljubljanski alpinistični odsek, obljubilo vso pomoč. Tako je planinsko društvo dalo alpinistom denar za nakup najnujnejše opreme: vrvi, klinov, vponk, vestonov, bivakov, vreč in drugih najpotrebnejših pripomočkov. V sekcijo, ki je zdaj že odsek, se je takoj na začetku vključilo deset članov. Za načelnika sekcije so izvolili Toneta Hiršenfelderja, za njegovega namestnika Franca Ber-nika, za gospodarja pa Franca Lan-gerholca. Doslej so mladi Škofjelo-čani opravili že kar 179 vzponov. To je seveda velik uspeh. Udeležili pa so se tudi dveh taborov, ki jih je pripravilo AO Kranj, v tujini pod skupino Viša ter na Ravneh pri Češki koči. Člani sekcije so v tem času opravili dva prvenstvena vzpona ter eno prvo in drugo ponovitev. Za svoj največji uspeh pa si štejejo preplezanje »Zajede v Šitah«, ki sta ip opravila dva člana. Jeseni so Skofjeločani s pomočjo Kranjčanov pripravili »jesenski del« alpinistične šole, predavali so sami znani alpinisti, pozimi so člani sekcije opravili več pristopov na naše vrhove v zimskih razmerah, prav zdaj pa se je začel »pomladanski del« alpinistične šole. Udeležba v šoli je izredno dobra. Lansko jesen so štirje pripravniki uspešno opravili izpite za alpiniste. Tako so bili tudi izpolnjeni vsi pogoji, da se škofjeloška alpinistična sekcija preimenuje v odsek. Člani planinskega društva Škofja Loka so na nedavnem občnem zboru že potrdili, da je alpinistični odsek že sestavni del škofjeloškega planinskega društva. V odsek je trenutno vključenih 28 članov. Vsi si želijo tudi v prihodnje vsaj tako tesnega sodelovanja z alpinističnim odsekom Kranj kot je bilo doslej. In kakšni so letošnji načrti loških alpinistov? Sklenili so, da se bodo udeležili prvomajskega srečanja alpinistov v Paklenici, organizirali bodo več skupnih plezalnih tur za tečajnike, udeležiti pa se nameravajo tudi alpinističnih taborov v Bernini in Dolomitih. Opravili pa bodo tudi več vzponov v domačih stenah. F. Langerholc Uspešni nastopi ansambla Dar Šenčur — Vokalno instrumentalni ansambel Dar iz Šenčurja v teh dneh praznuje drugo obletnico svojega uspešnega delovanja. Ansambel deluje pod okriljem delavsko prosvetnega društva Šenčur, ljubitelji glasbe in njihovi oboževalci pa so člane ansambla lahko »srečali« še na mnogih nastopih po številnih krajih Gorenjske. Tako so fantje, denimo, sodelovali na prireditvah »Glas jeseni«, »Iskra poje« in RTV Za 27. april v Stubice Za ta praznik smo se pri ALPE-TOURU domenili za prijeten in zanimiv izlet v Kumrovec in Stu-biške toplice. Ker je precej vožnje, bo odhod iz Kranja že ob 6. uri zjutraj izpred hotela CREINA v Kranju. Vozili se bomo skozi Ljubljano do Čateža, kjer bomo imeli skupno malico. Od tu pa naprej v Stubice, kjer si bomo ogledali spominske objekte kmečke vstaje iz leta 1537: muzej v dvorcu Orsič, spomenik Matije Gubca in Gubčevo lipo. Kosili bomo v hotelu Matija Gubec v Stubiških toplicah. Popoldne se bomo zapeljali še do Kumrovca in si ogledali rojstno hišo maršala Tita in Spominski dom borcev in mladine. Vračali se bomo skozi Podčetrtek, Celje in čez Trojane ter prišli v Kranj okrog 22. ure. Izlet stane 330 din na osebo. V ceno so vračunani prevoz z udobnim avtobusom, malica in kosilo ter vse vstopnine za oglede. Prijave sprejemajo vse ALPETO-UROVE turistične poslovalnice na Gorenjskem - v Kranju v Hotelu CREINA (tel. 23-883) - pa tudi pri naših »malih oglasih«. In kot je že navada, bosta dva naša naročnika šla z nami brezplačno. Kdo bosta ta dva srečneža, bomo objavili v petek, 22. aprila. Pisma bralcev KANALIZACIJA NA ODPRTEM PROSTORU? Jesenice — Velikokrat smo že slišali besede prebivalcev Stra-žišarjeve in Tomšičeve ceste na Jesenicah, kako imajo tisti, ki stanujejo v neposredni bližini Čopovega grabna, slab zrak. Tudi sami smo bili priča, da kanalizacija, ki teče po Čopovem grabnu, teče po odprtem prostoru, fekalije pa se iztekajo v Mar-kežev kanal. Le dober meter stran ali tudi v samem kanalu smo bili večkrat priča igranju predšolskih otrok. Se čudež je, da se ne razširjajo v zato določenih vremenskih pogojih nalezljive bolezni. Tako zanikrnost dopušča le redko mesto. V samem kanalu lahko dobiš in vidiš vse vrste odpadkov od polivinila do konzer-vnih škatel. Zgodilo se je že, da se je kanal pred progo zamašil in je narasli hudournik odtekal z vso »svinjarijo« v podvoz pri Vi-dicu. Skrajni čas bi že bil, da bi si stvar malo pobliže ogledala jeseniška sanitarna inšpekcija ... J. Zerdin Šenčur«, Šenčurjani pa so se pred kratkim predstavili tudi na razglasitvi najboljšega gorenjskega športnika v dvorani kina »Center« v Kranju. Čeprav je bila pot do prvih uspehov težka pa je res, da postaja ansambel Dar v zadnjem času vse bolj kvaliteten, uspešen in priljubljen. Fantje so se kljub temu odločili za svojstveno pot. Izvajajo namreč samo svoje pesmi, nastopajo izključno na koncertih, na veselicah in podobnih prireditvah pa ne. Ansambel Dar je nekaj sprememb v zasedbi v preteklem obdobju sicer doživel, vendar to na kvaliteto dela skorajda ni vplivalo. V ansamblu tako trenutno nastopajo Vido Kristane — solo kitara in petje, Ivan Šprajc — bobni in petje, Jani Štular — bas kitara, Kazimir Mohar — vokalni solist, kitara ter konga bobni, in Janez Petrovič — klaviature in petje. Besedila in melodije piše Kazimir Mohar, skladbe pa aranžirajo vsi člani ansambla. »V glasbi ne prenesem ,kiča', ki se je pri nas že kar dobro uveljavil,« pravi Kazimir Mohar. »V njej iščem predvsem vrednosti in vrednote, ki jih prinaša klasična glasba. Predvsem všeč sta mi Bach in Beethoven. Prepričan sem namreč, da se tudi v moderno glasbo lahko vnesejo mnoge vrednote. In prav to poskušamo člani ansambla Dar. Taka glasba pa ni več primerna za zabave, za veselice, pač pa se je mogoče ob njej sprostiti in istočasno razmišljati. Moderno glasbo tako poskušamo približati starim in mladim. In mislim, da smo pri tem dobro uspeli.« ,V letošnjem letu člani ansambla Dar nameravajo najprej pripraviti posnetke za radio in plošče. Drugo obletnico obstoja pa fantje iz Šenčurja nameravajo proslaviti še na drug način. Ze konec marca bodo namreč začeli obiskovati mnoge gorenjske in kasneje še kraje po drugih slovenskih pokrajinah. Tu bodo predstavili svojo glasbo, ki postaja med mladimi in starimi vse bolj priljubljena. J. Kuhar Zgledno delo in sodelovanje Lesce — Krajevna skupnost Lesce je prav gotovo med najbolj urejenimi in tudi najuspešnejšimi v radovljiški občini. Organizacijsko je razdeljena na komisije in odbore. Med najbolj delovnimi odbori pa je vsekakor odbor za socialna vprašanja, šolstvo in otroško varstvo, ki tesno sodeluje z osnovno šolo F. S. Finžgarja in vzgojno varstveno ustanovo v Lescah. Člani odbora redno spremljajo učne in pedagoške uspehe in sodelujejo pri vseh tovrstnih akcijah (proslavah, predavanjih). Sodelujejo tudi s terensko pa-tronažno-zdravstveno in socialno službo, s socialnim skrbstvom in z drugimi. Prizadevajo si pri organiziranju strokovne zdravstvene pomoči na domu za ostarele krajane in za tiste bolnike, ki nimajo svojcev. Tako bi lahko prihranili prenekateri dinar, ki bi ga bilo treba sicer odšteti za nego v bolnišnici. Zavzemajo se tudi za organizacijo soseske pomoči, za pomoč pri iskanju zaposlitve nezaposlenim krajanom, za reševanje socialnih problemov v krajevni skup--nosti in drugo.,......M.B- . vas vabi na ogled mednarodnega kmetijskega sejma v Kranju SPALNICA »ADRIA« vam v svojem paviljonu v hali »A« prikazuje pohištvo, ki je resnično nekaj novega Pridite in prepričali se boste lesnina KRANJ - PRIMSKOVO Ljubljanske mlekarne, TOZD MESOIZDELKI Škofja Loka, o.sub.o. Škofja Loka, Mestni trg 20 razpisuje javno prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA FIAT 684 - N, nosilnost 7 ton z nadgradnjo za prevoz živine, letnik 1972, Ks 200, v dobrem voznem stanju. Izklicna cena je 350.000 dinarjev. Odprodaja bo zaradi tipizacije voznega parka. Licitacija bo 18. 4.1977, ob 10. uri na Mestnem trgu 20 v Škofji Loki. Ogled vozila je možen vsak dan v delavnici »avtoprevoz« Tolmin. Pravico do udeležbe pri licitaciji imajo zastopniki družbenega sektorja s pooblastilom. ČGP DELO LJUBLJANA TOZD ČASOPISI Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 SPREJME TAKOJ 1. VOZNIKA - DISTRIBUTERJA za razvoz časnikov na območju JESENIC. Delo je pogodbeno s polovičnim delovnim časom s pri-četkom vsak dan od 4.30 zjutraj, za določen čas in sicer od 15. 4. do 30. 5. Pogoj: voznik z izpitom B kategorije. 2. ULIČNEGA PRODAJALCA za prodajo časnikov v KRANJU pred tovarno Iskra. Delo je pogodbeno, zaposlitev traja dnevno do ene ure in to od 5 do 6 ure zjutraj. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje ali za upokojence. 3. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov in razglednic na odprtih pultih v avtocampih na ŠOBCU, v ZAKI PRI BLEDU in v BOHINJU. Delo bo trajalo samo v mesecih: JUNIJ, JULIJ in AVGUST. 4. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v KRANJU, v ŠKOFJI LOKI, v TRŽIČU, v RADOVLJICI, na BLEDU, v BOHINJSKI BISTRICI, na JESENICAH, v KRANJSKI GORI, v NAKLEM in v BEGUNJAH. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za določen čas, zaradi nadomeščanja v času rednih letnih dopustov v mesecih junij, julij in avgust. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s končano šolo za prodajalce ali priučeni prodajalci z nekaj leti delovnih izkušenj prktem delu. Razpis za delovni mesti pod tč. 1. in tč. 2.: velja do 15. 4., za delovna mesta pod tč. 3. in tč. 4.: do 30. 4. 77. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16. mali oglasi • mali oglasi prodam kiper prikolico. Bašelj 24, Preddvor Prodam ŠKODO 110 S. letnik je 62 2553 Prodajam DOMAČE VINO. Fink Stana, Kranj, JLA 3/1. 2554 Prodam večjo količino SENA. C. Svobode 19, Radovljica 2555 Ugodno prodam kosilnico RAPID primerno za hribovit teren, BRZO-PARILNIK, star, 600-litrski hrastov SOD, staro SKRINJO, litoželezno PEČ za kopalnico, dve otroški POSTELJI in trodelno kuhinjsko OKNO z rozeto. Pintar, Vešter 16, Škofja Loka 2556 Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec aprila drugič telila in MOPED zelo malo rabljen na tri prestave. Markelj Alojz, Lajše 22, Selca nadŠkofjoLoko » 2557 Prodam opremo manjše DNEVNE SOBE ter KAVČ, dijaško pisalno MIZO in 5 foteljev FJORD. Stara Loka 74, Škofja Loka 2558 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Godešič 53, Škofja Loka 2559 Ugodno prodam odpadni HOTA-VELJSKI MARMOR. Cuderman, Kranja K olinškova 1 (Gorenje) Stabilni VRTALNI STROJ, prodam, primeren za kovača. Udovč, kamnosek, Naklo 2560 Prodam betonske VEREJE in diatonično HARMONIKO. Zg. Brnik 41, Cerklje 2561 Prodam KRAVO ciko, 4 mesece " /ejo. Langus, Gorjuše 43, Boh. Bistrica 2562 Prodam žične BRANE za krompir ali jih naredim po naročilu. Vidič Franc, Zg. Brnik 74 2563 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni bo«te Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila boste lahko ugodno kupili masko, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO K KRN STANKO, Kranj, Partizanska 5. 1971, prevoženih 72.000 km. Cena 10.000 din. Mežek Bojan, Loka 55, Tržič 2569 Prodam TRAKTOR in SILO-KOMBAJN. Janez Mežek, Rodine 8,Zirovnica Prodam TRAKTOR STAYER 18. Gorice 15, Golnik 2570 ZASTAVO 750, letnik december 1969, neregistriran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Slavko Vukotič, Kranj, Staretova 20, Čirče 2571 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano do konca leta. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Jereb Mitja, Sp. Besnica 33 2572 kupim Kupim dva VOZA s konjsko vprego. Ponudbe pod »Vozovi« 2574 stanovanja ZDOMCU Prodam dvosobno STANOVANJE pri nebotičniku v Kranju. Telefon 22-013 2575 Pilot - samec, 35 let, išče STANOVANJE ali GARSONJERO s telefonom — po možnosti. Ponudbe pod »Brnik« 2528 posesti Kupim starejšo HIŠO. Oglasite se lahko na Sp. Duplje 24 a 2576 Prodam GARAŽO na Novem svetu, Škofja Loka. Informacije: Stara cesta 6, Škofja Loka, v soboto od 16. do 18. ure. 2577 zaposlitve Žensko osebo za delo v kuhinji zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna LAKNER, Kranj, Cesta na brdo 33 2578 NATAKARJA-ICO za strežbo na vrtu, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana možna v hiši. Gostilna LAKNER, Kranj, Cesta na Brdo 33 2579 obvestila Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 din, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov TRIMER, p.p. 692,41001 Zagreb. 2580 Odprta je nova AVTOELEKTRI-KARSKA DELAVNICA za popravilo vseh vrst motornih vozil. Za obisk se priporočamo. Avtoelektri-karstvo Peternelj, Kranj, Kajuhova 4 (nasproti srednje tekstilne šole) 2581 ČISTILNICA ERBEŽNIK Lado v Kranju, Staneta Žagarja 5, od l.maja 1977 NE BO VEČ OBRATOVALA. Zato obveščam, da očiščena oblačila izdajam vsak ponedeljek in sredo od 14. do 17. ure. 2582 izgubljeno Izgubil sem DENARNICO z osebno izkaznico in drugimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na naslov v osebni. Kos Alojzij. 2583 TO ZARJA JESENICE vozila Kupim motor TOMOS AVTO-MATIC. Stojkovič Drago, Škofja Loka, Frankovo naselje 71 2564 Prodam delno karamboliran FIAT 850 SPECIAL. Sodja, A. Triglavska 30, Bohinjska Bistrica 2565 Prodam motor APN 4. Podreča 66 Prodam FIAT 1100 za rezervne dele (motor 24.000 km po generalni). Naslov v oglasnem oddelku. 2566 Ugodno prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1965, prodam tudi po delih. Lesce, Čopova 17, Mrgole 2567 Prodam TRAKTOR ZETOR 2511 v dobrem stanju s priključkom za Izdaja ČP Glas, Kranj, UUca M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva S. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka S1S00-801-12584 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2S-S41, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-241. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko t dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristoj nem mnenju 421-1/72. Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, Pristava 80 objavlja delovno mesto vodje gradbene enote Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; 2. srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; 3. opravljen strokovni izpit s pooblastilom; „4. da je moralno-politično neoporečen, ter aktiven odnos do samoupravljanja. Kandidat naj pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju pošlje na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 — razpisna komisija za medsebojna delovna razmerja v 10 dneh po objavi. Podjetje za PTT promet Kranj, Poštna ul. 4, n.sol.o. TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport Kranj, Poštna ul. 4, o.sub.o. razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih avtomobilov: - Z 750 letnik 1970 z izklicno ceno 5.500 din - Z 750 letnik 1969 z izklicno ceno 2.000 din - kombi IMV Super B letnik 1970 z izklicno ceno 6.000 din Vsa vozila so v nevoznem stanju. Javna dražba bo v petek, 15. 4. 1977, ob 9. uri v prostorih avtoparka Huje 19, Kranj. Prometni davek plača kupec. Interesenti si lahko ogledajo vozila v sredo, 13. 4. 1977 in četrtek 14.4.1977, od 10. do 12. ure. KOVINOTEHNA CELJE BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE TITOVA 1 MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM KRANJ 8. — 17. 4. 1977 VSE ZA OGREVANJE KOTLI — TAM STADLER, FERROTHERM RADIATORJI - TRIKA, AKLIMAT, M URAL, KIG, AERTERMIC GOSPODINJSKI STROJI - GORENJE, LTH, RADE KONČAR TELEVIZORJI - COLOR - GORENJE, ISKRA, RIZ BETONSKI MEŠALCI - LIV Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Konkurenčne cene — polog 10% — kredit do 50.000 din brez porokov KRANJ vam nudi po TOVARNIŠKIH CENAH v moškem Salonu oblačil na Titovem trgu 7 (pritličje) Za vsako postavo brez napak. — za vsak okus — blago KŽK KRANJ TOZD KMETIJSTVO VRTNARSTVO vam nudi v vseh svojih vrtnarijah: Vrtnarija Zlato polje c. JLA 11 /a Vrtnarija Stražišče, Križnarjeva pot 4 Vrtnarija Planina, Ručigajeva 89 in cvetličarnah GLOBUS, PRI MOSTU, ROŽMARIN pester izbor zelenjavnih in cvetličnih sadik, lončnice, šopke, vence, travno seme, gnojila, škropiva, okrasne lonce, korita, vaze, šoto, zemljo za presajanje. Na Vrtnariji Planina vani nudimo predvsem raznovrstne sadike za ureditev vrtov, parkov in grobov: okrasno in sadno drevje, velik sor-timent okrasnih grmovnic in popenjavk, sadike vrtnic, trajnice in enoletnice. Vrtnarija Zlato polje in Stražišče sta odprti ves dan do 18. ure. Vrtnarija Planina je odprta do 14. ure, vsak torek in petek pa do 18. ure. Sprejemamo naročila za letno oskrbo in ureditev parkov, vrtov in grobov. Izdelujemo načrte za ureditev vrtov, parkov, šolskih vrtov, zelenic ob javnih objektih in podobno. Za naročila se priporočamo! Pomlad je prinesla nove modne tendence, ki bodo popestrile marsikatero garderobo. Pred nakupom lahkih oblačil ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, modnih pletenin, metrskega blaga, galanterijskih artiklov ter aktualnih modnih dodatkov. modna hiša Ker želi Modna hiša zadovoljiti vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave. Za visoko kvaliteto materialov in modne kroje so poskrbele naše renomirane proizvajalke oblačilnih strok, ki so članice OPZ Modna hiša Ljubljana. J J» J. » I" E »".'I. ■ ' > II I '■■ ■ H II l POGLEJTE V TEDNIK 7D, ALI MORDA PRAV VAS NE ČAKA TISOČAK! o Slovenski tednik 7 D bo morda presenetil prav vas — z nepričakovano denarno nagrado. Ne bo se treba truditi. Od 13. aprila naprej ga vsak teden prelistajte in poiščite povsem določeno fotografijo, na kateri utegnete v krogu najti svoj obraz. Naši fotoreporterji bodo namreč vsak teden obiskali enega od slovenskih krajev, in morda se bo sreča nasmehnila prav vam, da se boste našli na sliki, ki jo bodo posneli. Ni vam treba narediti torej nič drugega, ko da od 13. aprila dalje vsak teden odprete slovenski tednik 7 D in se prepričate, ali nemara prav vas ne čaka tisočak! r ?/3 %\tS •POPUST • DOSTAVA •KREDIT * stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, svetila in bela tehnika * stalna razstava in prodaja sejemska hiša Kranj • Vižmarje 86 j Ne neznanec, po grlu je splavala plača Ko je 9. marca letos Jože Šimnovčič (roj. 1953) z Bleda prejel od zasebnega delodajalca, pri katerem dela kot zidarski delavec, plačo, je zavil na požirek pijače v gostilno Legat v Lescah. Ker je imel pred nekaj dnevi tudi rojstni dan, ga je sedaj proslavljal na ta način, da je tudi sodelavcem plačeval pijačo. Kasneje je na avtobusni postaji srečal prijatelja Ivana M. z Bleda in tudi njega povabil na pijačo. Iz Lesc sta se z avtobusom odpeljala na Bled in zavila v gostišče Rikli, kasneje v bife Kino, pa v hotel Jelovico in hotel Svoboda. Okoli 23. ure sta bila oba že pošteno pijana. Ves čas je za pijačo plačeval Šimnovčič, tudi drugim, »častil« je tudi natakarje: ko se je parkrat ponudil Ivan, da da za pijačo, sploh ni hotel slišati, saj je vendar on praznoval rojstni dan. Ko sta pozno zvečer praznovanje končala, sta jo s težavo mahnila proti domu. Med potjo sta tudi večkrat padla, saj nobeden od njiju ni imel več kaj prida ravnotežja v nogah. Ivan je prijatelja spremil prav do vrat njegovega stanovanja in nato še odklonil vabilo, da zadnji kozarček zvrneta pri njem. Še prej, malo pred domom, je Šimnovčič pri padcu naletel-na neko žico, ki ga je opraskala po vratu, vendar kaj hujšega ni bilo. Ko je Šimnovčič naslednjega dne po svoji denarnici delal inventuro, je opazil, da je svoj rojstni dan pošteno proslavil: od 2250 din, kolikor je imel v kuverti, je ostalo le še 80 din. To pa je bilo seveda premalo za stroške celega -meseca; saj je moral materi dati za stanovanje, na delu pa si niti malice ne bi mogel kupiti. Čez nekaj dni je pri svojem delodajalcu zaprosil za akontacijo. Ta se je začudil, saj je vendar bila plača pred kratkim. Šimnovčič pa se je izgovoril, da so mu plačo ukradli. Delodajalec mu je svetoval, da je treba to pač prijaviti na postaji milice. 1 Na oddelku milice Bled je Šimnovčič povedal, kako mu je izginil denar tistega večera, vendar je bil dežurni veterinarji Od 15. do 22. aprila 1977: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Partizanska 34, telefon 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Popravek Pri objavi zahvale za pokojno Frančiško Kunstelj, se nam je vrinila neljuba napaka. Namesto Zg. Senica je bilo objavljeno Zg. Sevnica. Uredništvo scenarij nekoliko spremenjen: blizu doma naj bi ga nekdo zgrabil za vrat, ga udaril s topim predmetom, da je obležal nezavesten, neznanec pa naj bi mu odnesel nekaj več kot 2000 din. Miličnikom pa se je rop zdel kaj neprepričljiv in so s preverjanji ugotavljali, kje naj bi Šimnovčič tistega večera zapravljal denar. Kasneje se je tudi Šimnovčič vsega spomnil in povedal, da pač ni bilo nobenega ropa. Zaradi krive ovadbe pa se bo seveda moral zagovarjati pred sodiščem. L. M. nesreče Nenadoma čez cesto V četrtek, 7. aprila, ob 15.30 se je na regionalni cesti med Hoternažami in Visokim pripetila nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Krč (roj. 1945) iz Nove vasi pri Preddvoru je peljal proti Kranju; pred Visokim mu je nenadoma stekla čez cesto 6-letna Martina Šenk iz Hote-maž. Voznik deklico, ki je prišla po bregu navzgor še z dvema otrokoma, ni mogel videti prej. Avtomobil jo je zadel, da je padla in si pretresla možgane. Avto po bregu, voznika nikjer V nedeljo, 10. aprila, okoli 15. ure je med vasjo Pševo in Javornikom neznani voznik osebnega avtomobila zastave 750 iz neznanega razloga pred odtrganim delom ceste zavil v desno, nato pa čez rob ceste zdrsnil po strmem pobočju navzdol. Avtomobil se je zaustavil ob drevju popolnoma uničen. Voznik je, kot kaže, ostal nepoškodovan. Ko so prišli miličniki, je moški, ki je stal ob avtomobilu, verjetno voznik, stekel v gozd. Za voznikom poizvedujejo. Obračal na cesti V soboto, 9. aprila, ob 9.35 se je na Cesti JLA v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Dežman (roj. 1939) s Kokrice je peljal po Cesti JLA proti Kokrici; na levi strani ceste je na avtobusnem postajališču opazil svojo ženo in otroka, zato je malo naprej ustavil in obračal, pri tem pa je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je s Kokrice pripeljal Milan Kočar (roj. 1949). Ko je voznik Kočar opazil, da mu nek avtomobil zapira pot, je zavil v desno proti avtobusni postaji, zapeljal čez robnik ceste na travnik in trčil v ograjo. Voznik in sopotnica sta bila pri tem laže ranjena, škode na avtomobilu pa je za 25.000 din. Motorist pobegnil . V nedeljo, 10. aprila, ob 20.20 se je na Cesti 1. maja v Kranju pripetila prometna nezgoda s pobegom. Danica Pavlin (roj. 1926) iz Kranja je šla peš od Čirčič po skrajnem desnem robu; v bližini odcepa ceste za šolo jo je od zadaj zadel neznani voznik motornega kolesa. V trčenju voznik ni padel, je pa ustavil in pogledal nazaj, zatem pa z ugasnjeno lučjo odpeljal naprej. Mimoidoči so Pavli-novo pobrali, bila je laže ranjena. Neznani motorist je nato še enkrat pripeljal na kraj nesreče, vendar tudi tokrat ni ustavil, da bi se prepričaj, kaj se je poškodovanki zgodilo. Očividca sta povedala, da je vozil motorno kolo temne barve, dvo-sedežno; voznik je srednje postave, oblečen je bil v oranžno rjav kombinezon, na glavi pa je imel oranžno čelado z zatemnjenim skafandrom (prednjim delom). L. M. opremljamo: 'hotelske in gostinske objekte »upravne zgradbe in kulturne ustanove •vzgojnoizobraževalne ustanove 'rekreacijske centre 'trgovinske lokale •banke 'bolnišnice •zdravstvene ustanove J Osnovna šola HEROJA BRAČIČA v Tržiču objavlja prosto delovno mesto Meso nosil iz klavnice učitelja za razredni pouk v 3. razredu za določen čas nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Prijave sprejema odbor za združeno delo osnovne šole heroja Bračiča Tržič. Dva velika svinjska stegna, skupaj sta tehtala nekaj več kot 19 kg, sta presenečenemu Jožetu Širclju, mesarskemu delavcu v Klavnici KŽK Kranj, padla iz rok, ko se mu je približal vratar Franc Korbar iz ga pobaral, kaj se neki dogaja. Vprašanje je bilo pravzaprav odveč, saj je Šir-celj stal z mesom pred veliko odprtino v ograji, na drugi strani pa je tik ograje parkiral svetlozeleni avtomobil zastava 101, v njem pa je sedel Šircljev znanec. Ta je takoj, ko je videl ob Širclju še vratarja, odpeljal. To je bilo 14. februarja letos. Vratar je takoj nato pregledal ob prisotnosti Širclja vso kurilnico in v dveh 200-litrskih sodih pod odpadnim papirjem odkril sveže meso in druge mesne izdelke, ki jih je Šircelj tam skril, da bi jih kasneje lahko znosil iz klavnice. Vratar je meso tudi stehtal — 114 kg ga je bilo v vrednosti 6320 din. Vso to količino je Šircelj postopoma tega dne nanosil 17 nrr^oio^tiin^P v kurilnico, ko je bil popoldne sam na svojem delovnem mestu. Papir na vrhu posod naj bi dajal vtis, da so tu le odpadki. Kasneje, drugi dan, so v kurilnici odkrili še dva svinjska stegna skrita na enak način kot ostalo meso, čez mesec dni pa še eno večjo količino. Iz zračnika kurilnice je namreč močno zasmrdelo: v njem so našli večjo količino skritega mesa, suhega in salam v vrednosti 1305 din. Meso se je seveda tu pokvarilo in ga je bilo treba zavreči. Šircelj, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu, je povedal, da je tudi to meso sam skril, da bi ga kasneje porabil zase ali pa prodal, komu pa ni hotel povedati. Čeprav ni povedal, komu je dajal ali prodajal meso, kar je očitno počel že nekaj časa, so kriminalisti UJV Kranj osumili R. S. iz Kranja, da je od Širclja prejemal meso in ga prodajal naprej, pri tem pa je strankam govoril, da ga prejema od doma z Dolenjske. L. M. ZAHVALA V 82. letu se je ustavilo dobro srce, umirile so se neutrudne roke našega ljubljenega očeta, starega očeta Janeza Sitarja pletarja v pokoju Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno botrom za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Hvala g. župniku iz Šenčurja za lepe poslovilne besede in župniku iz Srednje vasi pri. Bohinju in vsem zdravnikom, kateri ste mu lajšali in daljšali življenje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Tončka z družino in hčerka Pepca z Minko. 01ševek,9. aprila 1977 UcsUjul KRANJ KOKRA veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj n.sol.o. oglaša za potrebe SDS Skupnih služb naslednji prosti delovni mesti: 1. računovodje Posebni pogoj za izbor je: višja komercialna šola finančne stroke ali višja ekonomska šola in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo. 2. knjigovodja bilancista Posebni pogoj za izbor je: višja ali srednja ekonomska šola in dve leti oz. pet let delovnih izkušenj na izobrazbo. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ulica št. 1, p.p. 85,15 dni po objavi. 1 M t * C. * . € «' ,a tekmovanjih. Težave pa imam tudi sedaj. Po statutu podjetja lahko dobim na leto le največ mesec dni neplačanega izrednega dopusta. Letos sem ga že skoraj izkoristil, čeprav se kolesarska sezona ie ni niti dobro začela. Če se razmere ne bodo uredile, bom prisiljen podjetje zapustiti, čeprav ga ne bi rad, saj mi delo ugaja in tudi s sodelavci se dobro razumemo.« A. Lavrič PRIPIS: Dandanes, ko od vrhunskih športnikov, kar Udovič vsekakor tudi je, vedno več zahtevamo, morajo le-ti, če hočejo dosegati dobre uvrstitve, naporno trenirati. Zato jim organizacije združenega dela, kjer so zaposleni, to omogočajo. Morda bi tudi v PTT podjetju Kranj kazalo, da bi končno le spremenili svoje akte. Lahko bi bili bolj ponosni na svojega sodelavca-športnika, ki nekaj pomeni v jugoslovanskem in tudi v mednarodnem kolesarskem merilu, še več pa lahko bo, če mu bodo tudi v podjetju to z razumevanjem omogočili. H. J. IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA OD21. MARCA D031. APRILA1977 SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO mna SALON POHIŠTVA KRANJ PRIMSKOVO ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7 do 1 3 ure Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 8. do 1 7. aprila TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj II. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Na Bledu klonil tudi Maribor Bled — telovadnica osnovne Sole, Bled : Maribor 3:2 (-11, 14, -12, 13,5), gledalcev 200, sodnika Šinkovec (Ljubljana), DemSar (Jesenice). Bled: Ferjan, Veskovič, LeSek, Pretnar, Miha Torkar, Mitja Torkar, Udrih, ZavrSnik, Andol- šek; Maribor: PerSin, LeSnik, Indest, Turk, Vodovnik, Lobnik, Lamut.Greif. Blejci so upravičili pričakovanja in na domačem terenu ponovno slavili zmago, čeprav so v začetku tekme deiovali precej medlo. Po prvem setu domača ekipa nikakor ni znala razviti svoje igre. To pove tudi rezultat, saj po vodstvu 9:4 niso uspeli osvojiti seta. Začetek drugega seta je potekal podobno kot prvi in kazalo je, da bodo Mariborčani tudi tokrat zmagali. Tedaj pa je Bled zaigral igro prek penalov in pomemben set zaključil v svojo korist. Tretji set je bil repriza prvega. V četrtem setu pa se je razigral Mitja Torkar in z levimi paralelami razbil doslej solidno obrambo gostov. Po petem setu je prevladala psihična in fizična kondicija domačih in je bila zmaga le Se vpraSanje časa. Ekipa Maribora, čeprav je na prvenstveni lestvici pred Bledom, le mora priznati premoč tehnično bolj dovrSeni ekipi domačih. Gledalci so v tem dinamičnem srečanju priSli na svoj račun, saj sta obe ekipi prikazali dokaj kvalitetno igro. B. Rauh Atletski miting v Novi Gorici V nedeljo je bil v Novi Gorici mednarodni atletski miting, s katerim se je uradno začela letoSnja atletska sezona. V konkurenci 190 domačih in tujih tekmovalcev so nastopili tudi atjeti in atletinje kranjskega Triglava, ki so kljub hladnemu in deževnemu vremenu dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najbolj sta se izkazala mlajSi mladinec Bojan Stare z osebnima rekordoma v teku na 100 in 400 m in Lea Jesenovec z izenačenim osebnim rekordom v teku na 100 m ter 4. mestom v skoku v daljavo. S prvim nastopom so zadovoljili tudi Janez Sagadin, Branko Božnik in Bernard Sraj. Sicer pa so kranjčani dosegli naslednje rezultate: Moški 100 m: 5. Stare 10,90; 7. Sagadin 10,93, 400 m: 10. Stare 51,03, 800 m: 14. Božnik 1:57,52, 19. Krivec 2:02,17 5000 m: 19. Sraj 15:32,3, 26. Leban 16:39,6, daljava: 11. Vučko-vič 661 cm, 12. Udovč 659 cm, krogla: 5. Satler 13J7. Ženske: 100 m: 5. Jesenovec 12,30, daljava: 4. Jesenovec 540, 1500 m: Pogačnik 5:26,7 K. I. Pionirji remizirali v Trstu Trst — V tukajšnjem 33-metrskem bazenu je bil tradicionalni dvoboj pionirskih plavalnih reprezentanc Furlanije — Julijske krajine in Slovenije. Čeprav so naSi pionirji plavali v dokaj čudnem bazenu, so kljub temu dosegli lep uspeh, saj je bil končni izid dvoboja neodločen 82:82. C« pa seStejemo prva mesta, je zmagala reprezentanca Slovenije z 8:6. Rezultati - pionirji: 100 m kravi: 1. Agreš 59,4, 2. Drnač (oba SRS) 1:08,1, 200 m kravi: 1. Vozi 2:11,7, 4. Drnač 2:22,6, 100 m prsno: 1. Cobbo (FJK) 1:16,9, 2. Brlič 1:20,3. 3 GaberSek 1:20,7, 100 m hrbtno: 1. Novak 1:07,5, 2. Kos 1:08,4, 100 m delfin: 1. Vočko 1:07,4, 3, Kos 1:13,0, 133 ni mešano: 1 Vočko 1:10,3, 3. D. Petrič 1:34,1, 4 x 100 m mešano: 1. Slovenija 4:55,7; pionirke: 100 m krav!: 1. Pavone 1:03,3, 2. Merhar 1:05.0. 4. Kohnan 1:08.3. 200 m kravi: 1. Pavone (FJK) 2:18,5,» 2. Rodič 2:19,8, 4. KraSovec 2:34,2, 100 m prsno: 1. Rodič 1:18,8, 4. BradaSka 1:22,4, 100 m hrbtno: 1. Frangipani (FJK) 1:17,7, 2. Koleno 1:12,2, 4. Burja 1:22,4, 100 m delfin: 1. Belli (FJK) 1:09,3. 3. KraSovec 1.15,0, 4. Moč nik 1:16,1, 133 m mešano: 1. Rodič 1:44,6, 4. BrfHa^ka 1:48,7, 4 X 100 m mešano: 1. Furla-nija — Julijska krajina 4.50,9, 2. Slovenija 4:54,8. -dh Izreden rekord Petrič a LONDON - Kranjski plavalni rekorder Borut Petrič je na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu Coca-Cole v močni konkurenci presenetil z novim izrednim državnim rekordom na 1500 m kravi. S 15:55,35 se je tako Borut prvič spustil pod 16 minut in za ta čas presegel vsa pričakovanja, saj v tem obdobju ni načrtoval rekordnih dosežkov. Kes je sicer pred dobrim tednom dni v Leningradu plaval komaj 2 sekundi čez 16 minut in da ni veliko treniral v 60-metrskem bazenu. Vsekakor pa je ta izreden rezultat plod dobrega dela, saj je nastopil med plavalci z vsega sveta. Zmagal je Avstralec Metzker s 15:41,53, Petrič pa je bil s svojo novo znamko — svoj rekord je popravil za 5 sekund — osvojil 5. mesto. Po tem nastopu seje končala letoSnja zimska sezona in če bo vreme naklonjeno plavalcem kranjskega Triglava, se bodo že po 1. maju preselili v letni bazen, kjer bodo se naprej delali tako kot imajo v načrtu. Petrič se bo moral krepko potruditi, saj zadnji rezultati, ki jih je dosegel v Leningradu in Londonu dajejo veliko pričakovanje, da ga bomo v sredini avgusta na evropskem plavalnem prvenstvu na Švedskem lahko videli v finalu na 1500 m kravi, -dh * - * * * * " v *■ * * *- *- * V soboto je bilo na Prešernovi šoli v Kranju občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu in Srečanje pionirjev prometnikov. Iz vsake šole sta sodelovali po dve ekipi in sicer ena v tretji skupini, v kateri so učenci petih in šestih razredov in ena v četrti skupini, v kateri so učenci sedmih in osmih razredov. V tretji skupini je prvo mesto zasedla ekipa osnovne šole France Prešeren, druga je bila ekipa OŠ Lucijan Seljak in tretja ekipa OŠ Simon Jenko. V četrti skupini pa je bila prav tako prva ekipa OŠ France Prešeren, druga ekipa OŠ Simon Jenko in tretja ekipa OŠ Lucijan Seljak. Najbolje uvrščeni ekipi iz obeh skupin se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo v soboto, 16. aprila, v Škofji Loki. (Ib) — Foto: F. Perdan Cooperjev trim test prvič v Kranju Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan iz Kranja pripravlja v sodelovanju s TKS Kranj organizacijo Cooperjevega trim testa. To bo prva tovrstna prireditev v Kranju in je namenjena vsem občanom od 14. leta dalje. Preskus vzdržljivosti nam na osnovi pretečene dolžine proge v 12 minutah pokaže nase sposobnosti srca, pljuč in ožilja. To je svetovno znani preskus ameriškega zdravnika dr. Co-operja in ker nobena od drugih podobnih akcij tega ne preverja, je prav, da vsakdo spozna, koliko res naredi za svojo telesno pripravljenost — dovolj ali premalo. Norme niso pretežke in so prirejene za različne starostne skupine, hkrati pa bo lahko vsak primerjal svoj rezultat z rezultati udeležencev popularne oddaje TTT. Prireditev, ki spada v okviru proslav ob 85-letnici rojstva maršala Tita in 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ bo v nedeljo, 24. aprila, na stadionu Stanka Mlakarja. P. Vidali Slavili Rakuš in ekipa Save ZENICA — V nedeljo so se najboljši jugoslovanski kolesarji borili za čim boljše uvrstitve na tradicionalni dirki v počastitev osvoboditve Zenice. Sodelovalo je okoli 60 tekmovalcev. 120 km dolga proga je bila težka, saj je kolesarje spremljal sneg in dež. Prav zato je uspeh kranjskih tekmovalcev še toliko bolj zaslužen. Savčani so namreč ponovili lanski uspeh, ko je bil prvi Ropret in njihova ekipa. Letos je zmagal Mirko Rakuš pred Ropretom, v ekipni uvrstitvi pa spet Sava. S tem so si tekmovalci priborili prve točke v jugoslovanskem kolesarskem pokalu. Vrstni red: 1. Rakuš (rekord proge), 2. Ropret, 8. Valenčič, 9. Udovič, 15. Pečnik (vsi Sava). Dan pred tem so kolesarji prav tako v slabem vremenu nastopili na kriteriju po Zenici (40 km). Savčani so se tudi tu izkazali, saj so se kar štirje uvrstili med prvo deseterico. Vrstni red: 1. Bulic (Sipore* Pulj), 3. Rakuš, 4. Valenčič, 5. Ropret, 9. Pečnik (vsi Sava). H. J Start 23. aprila KRANJ - 23. aprila bodo pričele s tekmovanjem občinske košarkarske reprezentance v regijskem prvenstvu. Tako so se dogovorili na skupnem sestanku predstavniki občin na Gorenjskem ter obenem izvedli tudi že žrebanje. Ker pa ima Gorenjska v republiškem tekmovanju dve prosti mesti, je bilo sklenjeno, da se bodo za izpolnitev enega mesta pomerile občinske članske reprezentance Radovljice, Škofje Loke in Jesenic. Medsebojna srečanja bodo odločala, katera občinska reprezentanca bo nosilec drugega centra v republiški ligi za člane. -črn Elanova »dolžnost« Planica je za nami. Se vedno pa, kot pravijo v Elanu, ni pozabljen neljub dogodek prestopa našega skakalca Bogdana Norčiča na tuje smuči. Mnogo občanov se je takrat spraševalo, kaj je temu vzrok. Slišati je bilo tudi mnenja in komentarje, da bi Elan moral rešiti to vprašanje. In kaj menijo v Elanu? Ali je res njihova dolžnost, da rešujejo tovrstna vprašanja in probleme sami. 1. aprila so se v Elanu sestali delegati družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podjetja ter poslovno vodstvo in razpravljali o tem. Ocenili so letošnjo smučarsko sezono in probleme, ki jih čakajo pred novo sezono, ko bo v Garmisch Partenkirch-nu svetovno prvenstvo. Ocenili so, da Norci če v prestop pomeni širše vprašanje, ki zadeva urejenost vrhunskega športa pri nas in tudi odnos Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije glede posameznih programov, njihovih izvedb in financiranja. Menijo, da bi na to vprašanje predvsem najprej morali odgovoriti drugi. Elanova dolžnost ni, da sami rešujejo ta vprašanja in probleme, marveč da tvorno sodelujejo in se prilagodijo dogovorom. Na kratko in drugače povedano: Elan se je pripravljen (in najbrž tudi zainteresiran) vključiti v razreševanje odprtih vprašanj in dogovarjanje o nadaljnjem delu. Objektivno in odgovorno pa kolektiv ugotavlja, da ne more biti edini poklican za razreševanje prene-katerih odprtih vprašanj, ki zadevajo vrhunski šport pri nas in zn kar so tako organizacijsko kot vsebinsko najbrž najprej poklicani drugi. A. ?.. Spet divja liga Pred kratkim se je začelo tekmovanje v divji nogometni ligi. Tekmuje kar 22 kranjskih ekip, in sicer v A skupini 10, v B skupini pa 12. Rezultati prvih dveh kol kažejo, da so ekipe v A skupini precej izenačene, medtem ko so razlike v B skupini očitnejša. Izidi — 1. kolo: A skupina: Sedmina : Kamikaze 1:8, Kokrica : Botafogo 0:0, Brioni : Jeleni 0:2, Ranch Boys : Old Klane 6:1, Are-stantje : AH Starš 5:4, B skupina: Meglena hiša : Bazenarji 3:5, Union : Severnjaki 1:6, Vodovod : Karioke 2:6, Feniks : Divizija 1:0, Zbe-zda :'Hostaform 3:2, Hinavci : Zlato polje 2:4; 2. kolo: A skupina: Ali Starš : Kokrica 5:2, Kamikaze : Botafogo 0:5, Jeleni : Arestantje 5:3, Old Klane : Brioni 6:4, Ranch Boys : Sedmina 6:0, B skupina: Severnjaki : Feniks 10:1, Union : Zvezda 0:5, Hostaform : Karioke 0:5, Bazenarji : Hinavci 3:3, Meglena hiša : Zlato polje 2:9, Vodovod : Divizija 7:5. V A skupini sta na vrhu lestvice Ranch Boys in Jeleni s 4 točkami pred ekipo Botafogo, ki jih ima 3, v B skupini pa imajo po 4 točke Severnjaki, Zlato polje, Karioke in Zvezda. B. Ančik šport med vikendom KOŠARKA — V predzadnjem kolu republiške moške lige so Jesenice tudi doma izgubile tokrat z ekipo Trnovega s 85:96 (49:46). V zadnjem kolu bodo Jeseničani doma igrali s trboveljskim Rudarjem. ODBOJKA — V moški republiški ligi so Jesenice v Novem mestu premagale istoimensko ekipo s 3:2 in trenutno zavzemajo na lestvici 3. mesto. Kamnik je odpravil v Mariboru domači Branik s 3:1. V ženski republiški ligi so Jesenifianke zgubile z Ljubljano z 2:3. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Mežica (moški), Mislinja : Kamnik, Jesenice: Maribor (ženske). ROKOMET - V II. zvezni ligi je Alples doma premagal Slavijo s 13:12 (6:8), škofjeloška Jelovica pa je doživela hud poraz v Sevnici, saj je izgubila z istoimensko ekipo s 14:24 (6:9). V republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Tržič : Iskra 33:26 (16:12), ženske: Preddvor: Kamnik 18:7 (9:1), Velenje: Sava 26:9 (11:5). Pari prihodnjega kola: Jelovica : Varteks, Intercomerce : Alples, Mlinotest : Tržič, Krka: Preddvor, Sava : Dobravlje. STRELJANJE — Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani je bilo prvo kontrolno tekmovanje v streljanju z MK puško in MK pištolo. Na osnovi rezultatov tega tekmovanja in na treh tekmovanjih, ki bodo Se v prihodnjih dneh, bodo določili reprezentanco SRS za nastop na turnirju republik, ki bo sredi maja v Ljubljani. Kranjčan Peternel mlajši je osvojil prvo mesto v tekmovanju z MK pištolo proste izbire. JUDO - V Zireh je bilo letošnje prvenstvo SRS, na katerem je nastopilo blizu 90 tekmovalcev iz 13 klubov. Po pričakovanju so bili najuspešnejši tekmovalci iz Slovenske Bistrice. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom delovnih organizacij Alpine in Poliksa. Finalni rezultati: rumeni pas: Murko (Drava) : Stirn (Triglav) 10:0, oranžni pas: Mesaric (Impol) : Omahen (Triglav) 10:0, zeleni pas: Anderle (Jesenice) : Lipovec (Ljubljana) 10:0, modri pas: Zel« (Šiška) : Tušek (Alpina) 10:0, rjavi pas: Brumec (Impol) : Sega (JLA) 3:0; ekipni vrstni red: 1. Impol 12, 2. Triglav 7,3. Drava, Šiška in Jesenice po 6,6. JLA 5, 7. Alpina 4 itd. KEGLJANJE — V nadaljevanju republiškega prvenstva za moške je Triglav doma premagal Konstruktor s 5378:5239. Kranjski kegljači so dosegli naslednje rezultate: Boštar 783, Karun 844, MarinSek 881, Turk 89», Jereb 935,Česen 946. V prihodnjem kolu bo Triglav igral na domačem kegljišču z mariborskim Branikom J. J. * ». * it %. trm- m;-m. * fc te it Malo je tako uspešnih društev Hudourni potok Reka, ki se je razlit po Brniku, je tudi tokrat povzročil precejšnjo škodo. Voda na Brniku spet poplavila Narasli potok Reka presenetil prebivalce Brnika, poplavil več hiš in žalil ceste — Z regulacijo ne kaže več odlašati Zgornji Brnik - Po močnem deževju je potok Reka v soboto zjutraj prestopil bregove in žalil na Zgornjem Brniku sedem stano-vanjskh hiš in gospodarskih poslopij, na Spodnjem Brniku pa štiri. Zaradi poplav je bila zaprta regionalna cesta Ljubljana —Cerklje —Krvavec med Zgornjim in Spodnjim Brnikom, promet pa je bil oviran tudi na' cesti med Cerkljami in brniškim letališčem. Voda je vdrla v številne kleti in. uničila poljske pridelke. Na varno so morali prenesti tudi dve ostareli in bolni krajanki. Raz-besneli hudourniški potok Reka za brniško krajevno skupnost ni novost. V zadnjih štirih mesecih je že trikrat prestopil bregove! Predlanskim so začeli v spodnjem delu Zgornjega Brnika urejati obrežje Reke, vendar dela zaradi po> manjkanja denarja Splošna vodna skupnost za Gorenjsko ni zaključila. Lani bi morali Vodna skupnost Ljubljanica-Sava in Splošna vodna skupnost Gorenjske začeto delo dokončati in prispevati vsaka po 500.000 dinarjev, vendar je zaradi pomanjkljive dokumentacije delo obstalo. Skupnosti sta se dogovorili, da strugo Reke od izvira pod Krvavcem dalje uredi skupnost Ljubljanica-Sava. Brničani grajajo počasnost pri urejanju in umirjanju potoka Reka. Do poplav prihaja tudi zaradi tega, ker so v Cerkljah pred dvema letoma združili strugi Reke in Mlinščice. Najpogosteje se zatika pred trgovino Živila na Zgornjem Brniku. Otež-kočeno je tudi urejevanje vaške kanalizacije. Pretekli teden so se predstavniki krajevne skupnosti Brnik sestali s predstavniki kranjske občinske skupščine, Republiške skupnosti za ceste. Veletrgovine Živila, zadruge iz Cerkelj in ribiške družine. Dokumentacija za urejevanje struge je pripravljena in poslana Vodni skupnosti Ljubljana-Sava. Tudi denar je zagotovljen in zato na Brniku upajo, da bodo začeli strugo kmalu urejevati in da bo potem nadlog zaradi narasle Reke konec! J. Kuhar Foto: F. Perdan Tudi gumijasti škornji, ki so jih morali obutev soboto prebivalci Brnika, če so želeli iz stanovanjskih hiš, t so bili v poplavljenih predelih Brnika pogosto prenizki. Uspešna krvodajalska akcija Kranj — Dejavnost občinskega odbora Rdečega križa Kranj je bila v preteklih treh mesecih letošnjega leta zelo razgibana. Posebno uspešna je bila tako kot že leta doslej krvodajalska akcija v marcu. Letos se je prijavilo kar 3718 krvodajalcev, kar je dosti več nad planom, ki ga ima občina. Morda še ta zanimivost, da je bilo izredno malo krvodajalcev na odvzemu odklonjenih, le kakih H odstotkov. Visoko presežen plan -nad 21 odstotkov — kaže vsekakor na visoko humano zavest občanov, za kar jim občinski odbor daje vse priznanje in zahvalo. Letos je bilo v teh prvih treh mesecih tudi izredno veliko tečajev prve pomoči, kar 43 tečajev prve pomoči in izpitov, pri tem pa je bilo vključenih več kot KKM) tečajnikov v 10-urne, 20-urne in 80-urne tečaje prve pomoči. Razen zdravstveno vzgojnih predavanj, je občinski odbor izvajal tudi vrsto socialnih dejavnosti: pri tem je treba omeniti, da je bila 19 družinam v občini dodeljena pomoč v oblačilih in obutvi. Številka sicer ni posebno velika, saj se občani morda neradi obračajo po tovrstno pomoč, tako da njihove potrebe ugotavljajo patronažna služba in pa krajevne organizacije RK. Možna pa je seveda tudi najkrajša pot, ne preko krajevnih organizacijami ali zdravstvene službe, pač pa neposredno na občinski odbor RK Kranj, ki bo presodil o potrebnosti takšne pomoči. L. M. Planinsko društvo Kranj je s 3200 člani drugo največje društvo v Sloveniji in Jugoslaviji in med najbolj organiziranimi društvi pri nas — Sedem društvenih priznanj — Franci Ekar še naprej predsednik Kranj — »Na Planinski zvezi Slovenije dobro vemo, da je Planinsko društvo Kranj izredno aktivno in da je njegovo delo pravilno usmerjeno. Se posebno pa nas veseli, da uživa društvo v občini vsestransko podporo. Marsikje ni tako in se morajo planinska društva boriti za enakopravni položaj v samoupravno organizirani telesni kulturi,« je dejal na četrtkovem občnem zboru Planinskega društva Kranj predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Planinsko društvo Kranj se ima z marsičem pohvaliti. 3200 članov je organiziranih v 12 odsekih, več kot 30 sekcijah po delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih in v postaji Gorske reševalne službe. Društvo razvija osnovno planinsko vzgojo in preventivno vpliva na člane in druge obiskovalce gora, skrbi za varstvo narave in goji planinske specialnosti kot so GRS, alpinizem, planinsko vodništvo itd. Sodeluje s planinci iz mest, ki so pobratena s Kranjem, in s slovenskimi planinci onstran meja, zgledno pa je sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko skupščino in izvršnim svetom, telesnokulturno skupnostjo, PZS, UJV, JLA, teritorialno obrambo in drugimi. Za tako zasnovano delo je prejelo društvo številna priznanja in pohvale. Gradnja koče na Ledinah je največja društvena akcija. Kmalu bo prišlo na vrsto popravilo doma na Krvavcu in Doma Kokrškega odreda na Kali-šču. Društvo je lani uredilo novo transverzalno pot Kranjski vrhovi, pripravilo skupaj s sekcijami in odseki 86 izletov s skoraj 9000 udeleženci, organiziralo 94 predavanj in skrbelo za 178 kilometrov planinskih potov. Pri tem in pri drugih akcijah so člani opravili 8200 prostovoljnih delovnih ur. Še posebno pomembno pa je, da društvene akcije krepijo obrambno sposobnost ljudi in ohranjajo tradicije NOB. Na vseh pohodih je planincem glavna skrb varstvo narave in uresničevanje drugih plemenitih ciljev planinstva. Izredni so dosežki alpinistov in požrtvovalnost gorskih reševalcev. Skoraj 300 članov Planinskega društva Kranj se je udeležilo četrtkovega občnega zbora društva, ki ga je pozdravil tudi predsednik PZS dr. Miha Potočnik. - Foto: F. Perdan Karavanški predor Dve leti do gradnje Izgradnja predora Karavanke je izrednega gospodarskega pomena za vso Jugoslavijo — Avstrijski in jugoslovanski predstavniki bodo pred podpisom meddržavne pogodbe obravnavali idejni projekt KRANJSKA GORA — Na nedavnem sestanku političnega in gospodarskega aktiva Kranjske gore s predstavniki republiškega izvršnega sveta so govorili tudi o gradnji karavanškega predora pri Hrušici na naši strani in v Podrožci na avstrijski strani. Pogovori o gradnji predora Karavanke so trajali več kot pet let. Beljak je pomembno prometno križišče dveh mednarodnih cest in avto cest, najbolj smotrno je tako bilo, da se poiščejo ustrezne prometne povezave z našim cestnim omrežjem prek Karavank. Takšna povezava je bila zanimiva tudi za nadaljnjo gradnjo mednarodnega cestnega omrežja cest za mednarodni promet, v interesu Avstrije in Jugoslavije. Povezanost turske avto ceste z našim cestnim omrežjem je bila očitna, prednosti nesporne, zato so začeli intenzivno razmišljati o možnosti cestne zveze na območju Karavank. Po več študijah in tridesetih enačicah je nazadnje obveljala varianta predora kilometer in pol od Hrušice pri Jesenicah proti Mojstrani. Izgradnjo karavanškega predora so potrdile že vse gorenjske občine, vključen pa je tudi v srednjeročni program izgradnje slovenskega cestnega omrežja. Ob tem je nujna izgradnja avto ceste Ljubljana —-Naklo ter obvoznice mimo Jesenic. Predor, za katerega sta se avstrijska in jugoslovanska stran že sporazumeli, bo dolg sedem kilometrov in 600 metrov, gradili pa bodo eno predorsko cev. Junija naj bi podpisali meddržavno pogodbo, verificirali pa jo jeseni. Še prej pa naj bi razpisali načrte za idejni projekt, ki naj bi ga obravnavali pred podpisom pogodbe. V dveh letih naj bi izdelali glavni projekt in začeli z gradnjo pomembnega objekta, ki je izrednega gospodarskega in življenjskega pomena. Turska avtocesta bo zgrajena do leta 1982, speljana do Beljaka, v letu 1983 pa naj bi bil zgrajen karavanški predor, skozi katerega bi se cesta smotrno nadaljevala skozi Jugoslavijo. Nujno je, da se gradnja čimprej začne in se tako naše cestno omrežje poveže z mednarodnimi cestami. Naše ceste postajajo vsebolj ozko grlo, v prihodnje pa bi takšno stanje lahko hudo zavrlo razvoj inozemskega in tranzitnega blagovnega prometa. Prometne težave prek Karavank bi znatno bolj naraščale, naši prehodi so že zdaj zaradi strmih vzponov in ostrih zavojev že neprimerni za zimski gosti promet, povsem neustrezni pa za tovorni promet. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali predor graditi čim-hitreje, kajti gradnjo lahko za nekaj časa,zaustavijo v Karavankah pričakovane geološke ovire. Vsekakor pa gradnja predora Karavanke ni več le stvar dogovorov in študij, temveč realnost, na katero naj bi se vsi intenzivno pripravili. »Predor je dejansko že tukaj,« so poudarili v Kranjski gori in s tem opozorili na to, da se je potrebno resno zamisliti in pripraviti na vse posledice, ki jih prinaša gradnja tako pomembnega in velikega cestnega objekta. D. S. Vse to ostaja tudi v novem delovnem programu društva, ki so ga sprejeli v četrtek. PD Kranj bo še naprej vodil dosedanji predsednik Franci Ekar, sedmim zaslužnim članom društva in ljudem, zaslužnim za razvoj planinstva, pa so podelili priznanja. Prejeli so jih dr. Marijan Brecelj, predsednik skupščine SRS, Drago Štefe, predsednik IS skupščine občine Kranj, Stane Mihalič, načelnik UJV Kranj, Tine Orel, urednik Planinskega Vestnika, Andrej Brovč, dolgoletni član društva, Emil Herlec, aktivist društva in gorski reševalec, in Janez Zaje za prizadevanja na gospodarskem področju. Pomembno vlogo pa bo PD Kranj še naprej imelo pri usmerjanju planincev v obmejna in manj obiskana področja. Nova postojanka na Ledinah bo k temu brez dvoma veliko prispevala. Njena otvoritev bo ob 1. avgustu, letošnjem prazniku kranjske občine. J. Košnjek Rok za sanacijo: 1. julij Temeljne organizacije združenega dela, ki so lani poslovale z izgubo, bodo lahko še nekaj časa izplačevale enake osebne dohodke. ZIS je namreč sprejel predlog zakona o dopolnitvi zakona o pogojih sanacije in sanacijskih postopkih in z njim podaljšal rok za pokritje lanskih izgub do 1. julija. To so naredili zato, da bi organizacije, ki so poslovale z izgubo, lahko sestavile kvalitetne sanacijske programe in, da bi čim več vzrokov izgub same odpravile. Analize gospodarskih razmer namreč kažejo, da organizacije združenega dela, ki so v izgubah, s pomočjo sanacijskih programov predvsem zbirajo sredstva za poravnavo svojih dolgov, ne odpravljajo pa vzrokov izgub. Značilno je tudi, da izgube vztrajno utemeljujejo z objektivnimi pogoji in da nobena OZD ni prikazala odgovornosti posameznikov in samoupravnih organov za izgube. Analize tudi kažejo, da so le pri majhnem številu teh organizacij vzroki izgub objektivne narave, npr. zaradi spremembe carinskih stopenj ali neodobrenih cen. Iz precejšnjega števila sanacijskih programov pa je razvidno, da so izgube zakrivili: nesposobnost vodilnih delavcev, nezadostna obdelava tržišča, slaba organizacija dela, uravnilovka pri delitvi OD in predraga proizvodnja. V TOZD z izgubami bi bilo potrebno vložiti za najnujnejše rekonstrukcije zastarelih zmogljivosti in tehnologije ter prestruk-tuiranje proizvodnje in za druge ukrepe, ki bi pomagali k večjemu učinku, štiri- do petkrat več sredstev od skupnih izgub. Pa tudi takšne naložbe še niso jamstvo, da potem izgub ne bi bilo. Sredstva, kot smo omenili že prej, so le eden od vzrokov izgub. Analize sanacijskih programov so tudi pokazale, da takšni sanacijski programi, ki iščejo vzroke za izgube predvsem izven svoje delovne organizacije, skoraj zagotovo prinašajo nove izgube. Zato so komisije, ki so po republikah ocenjevale sanacijske programe, veliko načrtov zavrnile. Do 1. julija naj bi TOZD pripravile takšne načrte, ki bodo dajali vsaj upanje za rentabilno proizvodnjo, če tega že ne morejo zagotoviti. Osrednja svečanost na Trgu revolucije KRANJ — Zvezna štafeta mladosti bo potovala ta mesec tudi skozi Kranj. Osrednjo proslavo pripravlja občinska konferenca ZSMS in bo na Trgu revolucije 18. aprila ob 17.30. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori OŠ Simon Jenko in Dr. France Prešeren, kranjska pihalna godba, recitatorji in folklorna skupina OŠ Preddvor. Po osrednji proslavi bodo šta-fetno palico odnesli do garnizije Stane Žagar, kjer bo imela krajši postanek. Od tu jo bodo ponesli na Kokrico in proti Naklemu, v Pristavi pa jo bodo izročili trži" škim mladincem. Štafetno palico bodo nosili vojaki, mladi prostovoljci partizanskih enot, mladi delavci, briga* dirji, učenci, dijaki in študenti« jI i V L.B.