URADNO GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
VSEBINA
27.	Sklep o potrditvi DIIR-a
28.	Sklep za preverbo možnosti izgradnje vodovoda v Obrežu
29.	Sklep o potrditvi predloga Odloka o oskrbi s pitno vodo
30.	Predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo
31.	Sklep o podelitvi občinskih priznanj v letu 2009
32.	Sklep o potrditvi Statuta Javnega zavoda za informiranje
33.	Statut Javnega zavoda za informiranje
34.	Sklep o uskladitvi NRP za leto 2010
27.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP O potrditvi DIIP -a
1. člen
Potrdi se Dokument identifikacije investicijskega projekta - OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU DRAVE ( ORMOŠKO OBMOČJE ).
DIIP je sestavni del sklepa.
28.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP
Za preverbo možnosti izgradnje vodovoda v Obrežu
1.	člen
Pri projektu - OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU DRAVE ( ORMOŠKO OBMOČJE ) se zahteva preverba možnosti vključitve obnove vodovodnega omrežja v Obrežu.
2.	člen.
Župana Občine Središče ob Dravi se pooblasti da potrdi morebitne spremembe DIIP-a.
3. člen
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-1 Središče ob Dravi, dne: 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
2.	člen.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-2 Središče ob Dravi, dne: 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
29.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP
O potrditvi predloga Odloka o oskrbi s pitno vodo
1.	člen
Predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo je primerna podlaga za drugo obravnavo na Občinskem svetu. Predlog odloka je sestavni del sklepa
2.	člen.
Sklep s predlogom Odloka se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi
3.	člen.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-3 Središče ob Dravi, dne 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
30.
PREDLOG
ODLOKA
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž -osnutek
I.	UVOD
Ocena stanja
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ormož (UPB 1) je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Ormož št. 12/11. Osnove tega odloka segajo v leto 1997 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97) z več dopolnitvami oziroma spremembami (Uradni vestnik Občine Ormož št. 15/03 in 8/07).
Razlogi za sprejem odloka
V letu 2006 je bil sprejet Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/2006), ki je v 30. členu nalagal, da morajo biti vsebine občinskih predpisov prilagojene zahtevam pravilnika najpozneje do 31.12.2008. Ker veliko elementov, kijih predpisuje pravilnik, stari odlok ni predpisoval, je bilo potrebno pripraviti novi odlok.
Cilji odloka
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bo usklajen z državno zakonodajo oziroma s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/06). Odlok bo omogočal, večjo preglednost in zahteve, ki jih morajo upoštevati posamezniki, projektanti in upravljavec pri načrtovanju, priključitvi in uporabi javnega vodovodnega sistema. Odlok
daje upravljavcu pooblastilo za izdajo potrdil, smernic, mnenj, soglasij in projektnih pogojev za načrtovanje vodovoda na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Ocena finančnih posledic
Ker odlok predvideva vzpostavitev katastra najkasneje v roku enega leta po sprejetju odloka je potrebno zagotoviti približno 30.000 EUR. Po izdelavi katastra bo potrebno oceniti vrednost premoženja in ga uskladiti s knjigovodstvenim stanjem . Vrednost cenitve bo znana po izdelavi digitalnega katastra.
II.	BESEDILO ČLENOV
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4 in 17/08 (21/08 - popr)), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik Občine, št. 12/I-UPB1), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 1/1/09),	2. člena Odloka o
gospodarskih javnih službah v občini Sveti Tomaž (Uradno glasilo Občine Sveti Tomaž, št. 1/09), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07) so Občinski sveti:
Občine Ormož na svoji _____. redni seji, dne
Občine Sveti Tomaž na svoji_______. redni seji,
dne_______________
Občine Središče ob Dravi na svoji _____. redni
seji, dne______________sprejeli
ODLOK
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina)
(1)	Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v nadaljevanju občin/Občin) tako, da določa:
1.	Splošne določbe,
2.	Upravljanje vodovodov,
3.	Opremljenost naselij z vodovodom,
4.	Vire financiranja,
5.	Načrtovanje vodovoda,
6.	Oskrbovalne standarde javne službe,
7.	Tarifne sisteme,
8.	Meritve, odčitavanje in obračun,
9.	Evidence uporabnikov,
10.	Prekinitev dobave pitne vode,
11.	Nadzor in kazenske določbe,
12.	Prehodne in končne določbe.
(2)	Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o izvedbi in uporabi vodovoda na območju občin.
2.	člen (namen)
Namen tega odloka je:
•	zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
•	uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
•	zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3.	člen (pojmi)
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 - v nadaljnjem besedilu: pravilnik) oziroma kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
4.	člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)	S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s
pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih	javnih	služb.
(2)	Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
•	iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
•	je namen rabe vode proizvodnja pijač,
•	se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
•	se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč,
•	se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)	Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe (v nadaljevanju upravljavci) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom ter v skladu s tem odlokom.
5.	člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1)	Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2)	Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
II.	UPRAVLJANJE VODOVODOV
6.	člen
(lastnina infrastrukturnih objektov)
Lastništvo, redno investicijsko vzdrževanje na vodih in objektih, sodelovanje pri razpisih za gradnji skupnega vodovodnega omrežja in objektov ter drugih razmerjih je določeno na osnovi Dogovora med občinami Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž z dne 10.4.2009 št. 487-00016/2008 0007 9.
7.	člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1)	Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2)	Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(3)	Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(4)	Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(5)	Način in obliko izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občin je določen na podlagi odlokov, ki urejajo gospodarske javne službe v posamezni občini.
8.	člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
Določila za vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
9.	člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
Določila za vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
10.	člen (evidence)
(1)	Občine morajo voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.
(2)	Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.
11.	člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1)	Objekti in naprave uporabnikov so:
1.	vodomerni jašek ali niša,
2.	obračunski vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma,
3.	interno vodovodno ali hidrantno omrežje,
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom,
5.	priključno omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni jašek ali niša.
(2)	Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi upravnega akta, ki ga izda pristojni organ za gradbene zadeve. Upoštevati je potrebno tudi določbe Zakona, ki določa prostorsko načrtovanje in Zakona, ki določa gradbene zadeve.
12.	člen
(objekti in naprave upravljavca)
(1)	Objekti in naprave upravljavca so:
a)	sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje in naprave za neposredno
priključevanje	uporabnikov	na
stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
•	omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje) in vzdrževanje javnih površin,
•	črpališča	in	naprave	za	dviganje	ali
reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
b)	primarno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje	in	narave, ki služijo	za
oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali
drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so:	vodnjaki, črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
•	vodohrani,
•	cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
•	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
c)	magistralno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije,
•	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
•	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III.	OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
13.	člen
(opremljenost naselij)
(1)	Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2)	Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, kijih upravljajo:
•	izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
•	upravljavci	zasebnih vodovodov,
namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(4)	Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(5)	Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
(6)	Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
14.	člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)	Na oskrbovalnem območju, kjer občine zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali, za kar sije potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
(2)	Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3)	Interna napeljava na javni vodovod in lastni vodovod morata biti izvedeno ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, ki bi lahko vplivala na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.
15.	člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
•	oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
•	je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški (daljše razdalje, podboji državnih cest, železnic, drugi višji stroški podobnega značaja).
(3)	Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve (daljše razdalje, podboji državnih cest, železnic, drugi višji stroški podobnega značaja).
IV.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
16.	člen
(viri financiranja)
(1)	Javna služba se financira iz:
•	cene storitev javne službe,
•	komunalnega prispevka uporabnikov,
•	proračuna Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž,
• drugih virov.
(2)	Predlog cene oblikuje upravljavec, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ormož, Občinski svet Središče ob Dravi in Občinski svet Sveti Tomaž in Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ, kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju oblikovanju cen komunalnih storitev.
V.	NAČRTOVANJE VODOVODA
17.	člen
(upravni postopki - javna pooblastila)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1.	za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju,
2.	za pogoje: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
3.	za soglasja:	projekt	za pridobitev
gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij,
4.	za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
a.	gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
b.	projekt vodovodnega priključka,
c.	projekt interne vodovodne inštalacije,
d.	pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti vknjiženo pogodbo o služnosti,
e.	dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
5.	za soglasja za začasni priključek:
a.	situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
b.	opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
c.	pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti vknjiženo pogodbo o služnosti,
d.	dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode,
e.	dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor.
6.	za soglasja za ukinitev priključka:
a.	situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
b.	potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe, če gre za odstranitev objekta (stroške ukinitve poravna noročnik),
c.	pisna zahteva lastnika priključka.
7.	za soglasje k spremembam:
a. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2)	Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec, lahko upravljavec, če tako določa zakonodaja, zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, kije potrdijo Občine.
(3)	Na podlagi tega odloka se podeli pooblastilo občin upravljavcu javnega vodovoda za storitve izdajanja projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
18.	člen
(gradnja novega vodovoda)
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem je potrebno sprovajati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik oziroma kot določa veljavna zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo.
19.	člen
(prednostna raba vode iz vodovoda)
(1)	Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne
vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode	za	druge	namene.
(2)	Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire.
(3)	V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
20.	člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1)	Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2)	Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
(3)	Uporabniki in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe za ohranjanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki deževnice, zajetja pitne vode, vrtine.
(4)	Med rezervne vodne vire za javno vodovod omrežje občin štejemo napajanje iz omrežja občine Ljutomer.
21.	člen
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2)	Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube.
22.	člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1)	Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom.
(2)	Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3)	Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode izjavnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(4)	Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljavec.
(5)	S pogodbo o priključitvi na javni vodovod se pred priključitvijo na javni vodovod upravljavec in uporabnik medsebojno zavežeta k upoštevanju določil o vzdrževanju, uporabi, plačil in drugih določil, ki se tičejo oskrbe s pitno vodo.
VI.	OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
23.	člen
(obseg storitev javne službe in obveznosti upravljavca)
(1)	V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
•	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
•	pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode izjavnega vodovoda zaradi obračuna storitevjavne službe,
•	vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
•	nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
•	vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m,
•	vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
•	izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
•	monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
•	monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
•	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
•	izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
•	občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov,
•	občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
•	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
•	vodenje katastra javnega vodovoda,
•	posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
•	vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo.
(2)	Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih
virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
(3)	Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 28. člena pravilnika oziroma kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
24.	člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1)	V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
•	oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
•	redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
•	vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
•	nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
•	monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
•	obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljalec javnega vodovoda,
•	meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
•	vodenje evidenc iz 26. člena pravilnika.
(2)	Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
25.	člen
(obveznosti uporabnika)
(1)	Uporabniki imajo zaradi rabe javnega vodovoda naslednje obveznosti:
•	da redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope (pred snegom, ledom in ostalimi materiali),
•	da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj
ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,
•	da ugotavljajo dejansko stanje vodomera in ga primerjajo z obračunskim stanjem vodomera ter upravljalcu sporočajo večja odstopanja med obema stanjema,
•	da takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
•	da pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
•	da redno plačujejo vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku,
•	da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;
•	da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
•	da si pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije,
•	da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
26.	člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1)	Na javni ali zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Možne so naslednje izvedbe vodovodnega priključka:
•	vodovodni priključek z enim vodomerom;
•	vodovodni priključek s kombiniranim vodomerom;
•	vodovodni priključek z več kot enim vodomerom (brez vodomerov na interni napeljavi iz 2. odstavka 35. člena).
(2)	Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(3)	Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod
mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5)	Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(6)	Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
27.	člen
(kataster javnega vodovoda)
(1)	Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občin, lahko pa iz drugih virov.
(2)	V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov.
(3)	Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti.
(4)	Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
28.	člen
(program oskrbe s pitno vodo)
Določila za pripravo programa oskrbe s pitno vodo so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
29.	člen
(poročilo o izvajanju javne službe)
Določila za poročanje o izvajanju javne službe so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
30.	člen
(uporaba javnih hidrantov)
(1)	Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja upravljavcu javnega vodovoda zagotavljajo Občine iz proračunskih sredstev, lahko pa iz drugih virov.
(2)	Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. Za gasilske vaje in druge namene je potrebno pridobiti poprejšnje soglasje upravljavca, ki odobri lokacijo odvzema pitne vode.
(3)	Hidranti, ki so namenjeni rednemu odvzemu vode morajo biti določeni, v skladu z dogovorom med upravljavcem in gasilci. Hidranti namenjenemu rednemu odvzemu vode morajo biti opremljeni s števci, ki se popišejo vsakih 6 mesecev.
(4)	Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad odjemom vode iz hidrantov (uporabo hidrantov) in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Za kontrolo hidrantov je pristojen upravljavec. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, kije nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(5)	V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
31.	člen
(varovanje obstoječe infrastrukture)
(1)	Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2)	V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
VII.	TARIFNI SISTEMI
32.	člen
(elementi tarifnega sistema)
(1)	Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I.	Skupina - gospodinjstva
II.	Skupina - ostali uporabniki.
(2)	Uporabniki iz drugega odstavka 4. člena tega odloka se v primeru oskrbe s pitno vodo uvrstijo v II. Skupino uporabnikov prvega odstavka tega člena.
(3)	Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju občin, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. V primeru lastništva večih fizičnih ali pravnih oseb na objektu, ki ima priključek na javno vodovodno omrežje, solastniki sporazumno določijo enega solastnika kot skrbnika in s tem plačnika vseh storitev, ki se v evidencah pri upravljavcu določi kot imetnik odjemnega mesta. Ta je dolžan izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka. Če solastniki ne določijo skrbnika vodovodnega priključka in se ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz tega pravilnika, se ravna v skladu z 42. členom tega odloka.
(4)	V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi,
da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(5)	S tarifnim sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
•	vzdrževanje priključka stavbe (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm),
•	poraba količine vode na mesec (v EUR/m3),
Na navedene tarifne postavke se obračunajo še vse dajatve, v skladu z veljavno zakonodajo.
33.	člen
(vzdrževanje priključka stavbe)
(1)	Postavka vzdrževanje priključka zajema storitve, ki se zaračunavajo uporabnikom, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov ter lahko zajema tudi druge storitve vzdrževanja priključka.
(2)	Mesečni znesek za vzdrževanje se določi na osnovi vrednosti storitev zamenjave vodomerov za posamezne preseke priključne cevi (dimenzije), ki predstavlja stroške za vzdrževanje, zamenjavo in overjanje vodomerov in morebitne druge storitve vzdrževanja priključka.
34.	člen (poraba vode)
Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi načina obračuna porabljene količine vode, ki je določen v 36. členu tega odloka. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine vode se uporabljajo za pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja.
VIN. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN
35.	člen
(uporaba vodomerov)
(1)	Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, na meji z javnim dobrim (oziroma čim bližje parcelni meji, če je razdalja do javnega dobrega velika), pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz projektne dokumentacije za objekt.
(2)	V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Upravljavec ne vgrajuje, vzdržuje in ne odčituje internih vodomerov. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. V tem primeru je potrebno skleniti pogodbo med
upravljavcem in lastnikom internega vodomera, ki določa način vzdrževanja, redne overitve vodomera, odčitavanja in plačila števnine. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe, čist in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda.
(3)	Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4)	Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5)	Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
36.	člen
(določanje količin porabljene vode)
(1)	Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 in se ugotovi na osnovi odčitka (popisa) stanja vodomera. Odčitavanje stanja vodomera se za vsa gospodinjstva izvrši praviloma enkrat letno. Ti odjemalci lahko med dvema odčitkoma stanja sami odčitavajo stanje vodomera in ga sporočijo upravljavcu do 25. v mesecu, da se uporabi izstavitev računa za tekoči mesec. Za odjemalce iz gospodarstva in negospodarstva (zavodi, hišni sveti,...), ki porabijo manj kot 50 m3/mesec se odčitek stanja vodomera izvrši dvakrat letno, za vse ki porabijo več kot 50 m3/mesec se odčitek stanja vodomera izvrši vsak mesec.
Med dvema odčitkoma stanja vodomera se uporabniku količina voda zaračunava na podlagi povprečne porabe med zadnjima dvema odčitkoma ali na podlagi dogovorjene ocene porabe. Upravljavec lahko določi drugačen način obračuna količine porabljene vode.
(2)	Višino ocenjene porabe praviloma določi upravljavec, lastnik priključka (uporabnik) pa ima v utemeljenih razlogih pravico zahtevati spremembo višine akontacije, tako da z izvajalcem določita dogovorjeno oceno porabe.
(3)	V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari oziroma zaradi drugega vzroka ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v istem obdobju preteklega leta ob upoštevanju morebitnih spremenjenih okoliščin v tekočem obdobju (spremenjen obseg proizvodnje, spremenjeno število članov gospodinjstva,...).
(4)	Količina porabljene vode pri odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz predpisov o določanju cen komunalnih storitev. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta na osnovi ocene porabe.
(5)	Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
37.	člen (cena storitev)
Cena posameznih tarifnih postavk za obračun oskrbe s pitno vodo, ki so določeni v 32. členu tega odloka, se določijo po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev.
IX.	EVIDENCE UPORABNIKOV
38.	člen
(evidence uporabnikov)
(1)	Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2)	Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
•	šifro uporabnika in plačnika,
•	ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
•	znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
•	datum vnosa podatkov,
•	lokacija vodovodnega priključka,
•	tip vodovodnega priključka.
(3)	Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
•	podatke o zaposlitvi oziroma drugačnem statusu uporabnika z vidika delovne aktivnosti in socialnega statusa ,
•	številko osebnega bančnega računa,
•	davčno številko,
•	delež lastništva,
•	EMŠO,
•	število in vrsta živali.
(4)	Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
•	šifro uporabnika in plačnika,
•	naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
•	naslov,
•	transakcijski račun,
•	davčno številko,
•	znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
•	datum vnosa podatkov,
•	lokacija vodovodnega priključka,
•	tip vodovodnega priključka.
(5)	Polega navedenega evidenca uporabnikov vsebuje podatke o odjemnem mestu, ki jih določa zakonodaja.
39.	člen
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)
(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca v osmih (8) dneh od nastanka sprememb pisno obveščati o:
•	statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
•	vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2)	Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
•	ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
•	kopijo listino o prenosu lastninske pravice,
•	številko in naslov odjemnega mesta,
•	podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3)	Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
40.	člen
(pridobivanje evidenc)
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.
41.	člen
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev do osemnajstega (18) v mesecu oziroma do roka, ki je naveden na računu, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa pri izstavitelju računa. Upravljavec mora na reklamacijo uporabnika podati odgovor v roku petnajst (15) dni od datuma sprejema reklamacije računa. Po izteku roka plačila, določenega v prvem opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.
42.	člen
(izstavitev računa)
(1)	Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
•	upravniku večstanovanjske stavbe; v tem
primeru upravnik	razdeli stroške na
posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu,
•	vsakemu uporabniku	posebej, če skupnost
stanovalcev nima upravnika. V tem primeru sklenejo stanovalci	pisni dogovor z
upravljavcem glede	načina obračuna in
ključa delitve, ki so ga sporazumno določili stanovalci.
(2)	V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.
43.	člen
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika)
(1)	Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
•	če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca,
•	če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
•	če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
•	če notranje instalacije in naprave
uporabnika ovirajo	redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
•	če	uporabnik	brez	privolitve upravljavca
odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
•	če	uporabnik	brez	soglasja upravljavca
opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
•	če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
•	če	uporabnik	ne	dovoli vgraditve ali
zamenjave vodomera,
•	če	uporabnik	onemogoča upravljavcu
odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije,
•	če uporabnik ne plača računa za dobavo vode oziroma ne plača opomina;
•	če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
•	če uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaženja vode,
•	če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,
•	če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2)	Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
44.	člen
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas)
(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo dobave vode. V primeru večjih okvar, ki bi pomenile daljšo prekinitev preskrbe z vodo je potrebno v najkrajšem roku
X. PREKINITEV DOBAVE VODE
preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike
(2) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
45.	člen
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župani Občin na predlog upravljavca izdajo sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.
XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
46.	člen
(inšpekcijski organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljala pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor.
(2)	Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor.
(3)	Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi -občinskemu komunalnemu inšpektorju.
47.	člen (Globe)
(1)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - upravljalec javnega vodovoda, če:
•	ravna v nasprotju s 17. členom,
•	ravna v nasprotju z 21. členom,
•	ravna v nasprotju z 22. členom,
•	ravna v nasprotju z 26. členom,
•	ravna v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena,
•	ravna v nasprotju s 42. členom,
•	ravna v nasprotju z 43. členom.
(2)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost -upravljalec zasebnega vodovoda, če:
•	ravna v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena,
•	ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena,
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju z 24. členom,
•	ravna v nasprotju z 43. členom.
(4)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik -upravljavec zasebnega vodovoda.
(5)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju z 14. členom,
•	ravna v nasprotju z 15. členom,
•	ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena,
•	ravna v nasprotju s 5. točko 25. člena,
•	ravna v nasprotju z 26. členom,
•	ravna v nasprotju s 27. členom,
•	ravna v nasprotju s 30. členom,
•	ravna v nasprotju z 34. členom,
•	ravna v nasprotju s 38. členom.
(6)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik.
(7)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 29. členom.
(8)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(9)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju z 14. členom,
•	ravna v nasprotju z 15. členom,
•	ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena,
•	ravna v nasprotju s 5. točko 25. člena,
•	ravna v nasprotju z 26. členom,
•	ravna v nasprotju s 27. členom,
•	ravna v nasprotju s 30. členom,
•	ravna v nasprotju z 34 členom,
•	ravna v nasprotju s 38. členom.
(10)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
•	ravna v nasprotju s 38. členom,
•	ravna v nasprotju s 1. odstavkom 39. člena,
•	ravna v nasprotju s prvim odstavkom 42. člena.
(11)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen (prehodni roki)
(1)	Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo Občine zagotoviti do
31.	decembra 2015.
(2)	Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas mora občina potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in načinu določenem v 6. členu tega odloka.
(3)	Obratujoče vodovodne sisteme na območju Občin v zasebni lasti, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 103 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko Občin prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
(4)	Vodenje katastra javnega vodovoda morajo Občine zagotoviti v okviru javne službe najkasneje v enem letu (1) po uveljavitvi tega odloka.
(5)	Označitev oskrbovalnih območij na topografski karti na osnovi pravilnika in prvega odstavka 6. člena tega odloka bodo Občine zagotovile v roku enega (1) leta po vzpostavitvi katastra.
(6)	Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij morajo Občine zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna Občin.
(7)	Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Ormož, Občinski svet Središče ob Dravi, Občinski svet Sveti Tomaž v roku dveh (2) let od uveljavitve tega odloka.
(8)	Do potrditve novega tarifnega sistema iz 1. odstavka 31. člena na Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za gospodarstva se uporablja veljavni tarifni sistem, ki izhaja iz cenika.
49.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z v občini Ormož (UPB 1) (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/11/2007).
50.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka:
Datum:
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
Številka:
Datum:
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.
Številka:
Datum:
ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ Mirko CVETKO l.r.
31.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP
O podelitvi občinskih priznaj v letu 2009
1.	Družina JAKL JOŽETA IN SEBASTJANA iz
Središča ob Dravi prejme zlato plaketo za uspešno delo na področju podjetništva.
2.	MAJDA TKALEC iz Obreža prejme srebrno plaketo
za uspešno kulturno in pedagoško delo.
3.	BRANKO VESELKO iz Središča ob Dravi prejme bronasto plaketo
za dolgoletno uspešno delo na področju strelstva, lovstva in gasilstva.
4.	LJUDMILA JURKOVIČ iz Šalovcev prejme posebno priznanje
za dolgoletno kulturno udejstvovanje in požrtvovalnost.
5.	Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-4 Središče ob Dravi, dne: 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
32.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP o potrditvi Statuta
1.	člen
Potrdi se predlog Statuta Javnega zavoda za informiranje Ormož.
Predlog statuta je sestavni del sklepa
2.	člen.
Statut Javnega zavoda za informiranje se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi
3.	člen
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-5 Središče ob Dravi, dne: 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 33.
Na podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/091, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 26. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/08) in Zakona o medijih (uradno prečiščeno besedilo - UPB1, Uradni list RS, št. 110/06 in 36/08) je Svet Zavoda za informiranje Ormož na svoji 6. redni seji dne, dne 19.02.2009 sprejel
STATUT
ZAVODA ZA INFORMIRANJE ORMOŽ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zavod za informiranje Ormož (v nadaljnjem besedilu: zavod) je javni zavod za uresničevanje ustavne pravice svobode javnega obveščanja s pomočjo radijskega sporeda.
S tem statutom se v zavodu urejajo statusne določbe, organizacija zavoda, organi zavoda, način njihove izvolitve oziroma imenovanja, mandatna doba in pristojnosti ter način odločanja, organizacijo dela zavoda, knjigovodstvo in finančno poslovanje zavoda, pridobivanje in razporejanje sredstev za delo zavoda, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanja zavoda.
2.	člen
Za dejavnost javnega obveščanja se štejejo zbiranje, urejanje in širjenje informacij s pomočjo radijskega sporeda.
Javno obveščanje temelji na: svobodi izražanja misli,
pravici svobodno iskati, sprejemati in širiti informacije,
osebni odgovornosti za objavljeno informacijo, samostojnosti in neodvisnosti novinarskega dela,
odprtosti virov informacij,
svobodnem pretoku informacij in drugih določil
in ciljev v skladu z veljavno zakonodajo.
II. SEDEŽ IN PEČAT
3.	člen
Sedež zavoda je na Kolodvorski cesti 9, Ormož. Zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in v obodu vpisano besedilo: Zavod za informiranje Ormož. V sredini pečata je vpisano ime: RADIO PRLEK. O številu pečatov, varovanju in uničenju odloča direktor zavoda.
III.	DEJAVNOST ZAVODA
4.	člen
Glavna dejavnost zavoda je:
radijska dejavnost s šifro dejavnosti 60.100.
IV.	ORGANI ZAVODA
5.	člen
Organi zavoda so: svet zavoda, direktor, odgovorni urednik, programski svet in uredništvo.
1. Svet zavoda
6.	člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ima pet članov.
Svet zavoda sestavljajo:
trije predstavniki ustanoviteljic, ki jih imenuje občinski svet, dva imenuje Občinski svet občine Ormož, enega pa občinski svet Občine Središče ob Dravi,
en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga imenuje skupni organ županov, en predstavnik delavcev.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta. Član sveta je lahko v svet izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Prvo sejo sveta zavoda skliče direktor zavoda. Na prvi seji izvolijo člani izmed sebe predsednika sveta zavoda.
Svet zavoda veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča z večino glasov prisotnih članov sveta, razen pri imenovanju direktorja, ko je potrebna večina vseh članov sveta zavoda.
Seje sveta zavoda na lastno pobudo, na pobudo ustanoviteljic ali najmanj dveh članov sveta zavoda in na predlog direktorja in/ali odgovornega urednika sklicuje predsednik sveta s pisnim vabilom in gradivom, ki mora biti članom sveta zavoda poslano najmanj sedem delovnih dni pred dnevom sklica seje sveta zavoda.
V nujnih primerih se lahko skliče tudi korespondenčna seja sveta zavoda.
Seje sveta zavoda vodi predsednik sveta zavoda, ki je osebno odgovoren za spoštovanje procedure, zakonitosti in javnost delovanja sveta zavoda. V času odsotnosti predsednika sveta zavoda njegova pooblastila in odgovornosti v celoti na osnovi njegovega pisnega pooblastila prevzame eden izmed članov sveta zavoda.
7.	člen
Predstavnika delavcev izvolijo zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah.
Pravico voliti in biti izvoljen imajo vsi zaposleni, ki delajo v zavodu nepretrgoma najmanj šest mesecev, razen direktorja.
Svet zavoda s sklepom razpiše volitve največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata sveta zavoda. S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev in vsebina predlogov kandidatur ter imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu se javno objavi v zavodu.
8.	člen
Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njihovih priimkov, z navedbo, da se voli en kandidat. Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec izbral več kot enega kandidata.
Za člana sveta zavoda je izbran tisti kandidat, ki je zbral največje število glasov. Če sta kandidata prejela isto število glasov, se izbere tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
9.	člen
Predstavniku zaposlenih v svetu zavoda predčasno preneha mandat s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ter odpoklicem. Predstavnik zaposlenih je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu.
10.	člen
Svet zavoda ima naslednje pristojnosti:
sprejema statut zavoda in druge splošne akte zavoda,
sprejema program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda,
predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi, oziroma statutom zavoda določene zadeve,
imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem Občinskih svetov občine Ormož in Središče ob Dravi,
imenuje in razrešuje odgovornega urednika Radia Prlek po poprejšnjem mnenju uredništva, sprejema programsko zasnovo in njene bistvene spremembe na predlog odgovornega urednika s predhodnim mnenjem programskega sveta in uredništva, sprejema poslovno politiko, program dela in razvoja zavoda ter spremlja njegovo uresničevanje,
razpisuje prosta delovna mesta za direktorja in odgovornega urednika.
2.	Direktor
11.	člen
Poslovodni organ zavoda je direktor zavoda.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
ima najmanj višješolsko ali visokošolsko izobrazbo novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda, vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja.
Kandidat mora predložiti program dela in razvoja zavoda.
Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa za dobo štirih let.
Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem obeh ustanoviteljic. Ustanoviteljici morata soglasje k imenovanju direktorja dati v roku 60 dni od dneva, ko sta bili zanj zaprošeni.
Ena oseba je lahko hkrati direktor zavoda in odgovorni urednik v kolikor izpolnjuje pogoje za opravljanje obeh funkcij.
12.	člen
Pristojnosti direktorja so:
predstavlja, zastopa in odgovarja za zakonitost dela zavoda,
organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, pripravlja predloge razvoja in dela zavoda in skrbi za njihovo izvajanje, odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev, zaposlenih v zavodu kot tudi o posameznih pravicah in obveznostih delavcev v skladu z veljavno zakonodajo, pripravlja finančni načrt, zaključni račun in druga periodična poročila zavoda za svet zavoda ter je navzoč na sejah sveta zavoda, sprejema akt o organiziranosti dela in sistemizaciji delovnih mest in druge splošne akte zavoda,
je prvostopenjski disciplinski organ zavoda, razen v primeru ko je bila povzročena programska škoda v etru in motena delovna disciplina na programu,
opravlja naloge, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba in splošni akti.
13.	člen
Razpis za imenovanje direktorja se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V razpisu se objavijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.
14.	člen
Prijave kandidatov za direktorja zavoda se sprejemajo osem dni po objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati morajo biti z odločitvijo sveta zavoda o izbiri obveščeni najpozneje v tridesetih dneh od dneva objave razpisa.
15.	člen
Če se na razpis nihče na prijavi ali nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, se razpis ponovi. Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa sveta zavoda se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno leto.
16.	člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan.
Svet zavoda je dolžan razrešiti direktorja: če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje
dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Svet Zavoda mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Svet zavoda si mora pridobiti soglasje o razrešitvi s strani ustanoviteljic zavoda.
17.	člen
Zoper sklep o razrešitvi ima direktor zavoda pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v predhodnem členu tega statuta. Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču.
3.	Odgovorni urednik
18.	člen
Zavod ima odgovornega urednika, ki ga na podlagi javnega razpisa, za dobo štirih let, imenuje in razrešuje svet zavoda po poprejšnjem mnenju uredništva. Odgovornega urednika na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje svet zavoda po poprejšnjem mnenju uredništva.
19.	člen
Za odgovornega urednika je lahko imenovan kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
- ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije,
ima višješolsko ali visoko izobrazbo novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri, ima dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja, ima komunikacijsko sposobnost, je poslovno sposoben,
mu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja predloži program dela v skladu s programsko zasnovo.
20.	člen
Odgovorni urednik je odgovoren in pristojen za:
uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo,
pripravo predloga uredniške politike ter programske zasnove zavoda, pripravo, predlaganje in izvajanje sprejete vsebinske zasnove sporeda Radia Prlek, imenovanje in razreševanje dežurnih urednikov, novinarjev in programskih sodelavcev, ki sodelujejo v procesu priprave in izvedbe radijskega programa,
vsako objavljeno informacijo, če z zakonom o medijih ni drugače določeno, po predhodni razpravi na uredništvu kot prvostopenjski disciplinski organ za izrekanje
ukrepov v primerih, ko je bila povzročena programska škoda v etru in motena delovna disciplina na programu,
za opravljanje drugih nalog iz njegove pristojnosti, določenih z zakonom o medijih in/ali drugimi akti zavoda.
21.	člen
Razpis za imenovanje odgovornega urednika se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V razpisu se objavijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.
22.	člen
Prijave kandidatov za odgovornega urednika zavoda se sprejemajo osem dni po objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati morajo biti z odločitvijo sveta zavoda o izbiri obveščeni najpozneje v tridesetih dneh od dneva objave razpisa.
23.	člen
Svet zavoda razreši odgovornega urednika pred potekom mandatne dobe v primeru: da sam zahteva razrešitev, da ne uresničuje uredniške politike v skladu s temeljno programsko zasnovo zavoda, če pri svojem delu ne ravna po zakonskih predpisih in splošnih aktih zavoda, če škoduje ugledu in dobremu imenu zavoda, če s svojim nevestnim ravnanjem, neodgovornim obnašanjem ali nepravilnim delom povzroči, da nastanejo motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
24.	člen
Zoper sklep o razrešitvi ima odgovorni urednik zavoda pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v predhodnem členu tega statuta. Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču.
25.	člen
Odgovorni urednik, novinarji in programski sodelavci zavoda so v okviru s strani sveta zavoda določene in objavljene programske zasnove in kodeksa novinarske etike ter s tem temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Osebam iz prejšnjega odstavka se ne sme odpovedovati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njimi, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja mnenj ali stališč, ki so v skladu s programsko
zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.
4.	Programski svet
26.	člen
Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje programski svet.
Programski svet je petčlanski in ga sestavljajo:
trije predstavniki ustanoviteljic, ki jih imenuje občinski svet, dva imenuje Občinski svet občine Ormož, enega pa občinski svet občine Središče ob Dravi,
dva predstavnika zainteresirane javnosti, ki ju imenuje skupni organ županov, s področja gospodarstva, izobraževanja, kulture, športa in verskih institucij.
Mandat programskega sveta traja štiri leta.
Prvo sejo programskega sveta skliče direktor zavoda. Na prvi seji izvolijo člani izmed sebe predsednika programskega sveta. Za izvolitev predsednika je potrebna večina vseh članov programskega sveta. Druge odločitve programski svet sprejema z večino prisotnih članov programskega sveta.
27.	člen
Naloge programskega sveta so:
predlaganje programske zasnove, obravnavanje pobud, mnenj, predlogov, ki se nanašajo na dejavnost zavoda, obravnavanje drugih vprašanj v zvezi z delovanjem zavoda.
Programski svet daje najmanj enkrat letno poročilo o svojem delu svetu zavoda.
5.	Uredništvo
28.	člen
Zavod za informiranje Ormož ima uredništvo, ki ga vodi odgovorni urednik.
Uredništvo zavoda v širši sestavi sestavljajo vsi člani redakcije, ki opravlja novinarsko delo.
29.	člen
Pristojnosti in odgovornosti uredništva so:
podajanje predhodnega mnenja k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika, priprava predloga temeljne programske zasnove in letnega programskega načrta, priprava predloga uredniške politike in njeno uresničevanje v skladu s programsko zasnovo zavoda,
priprava in izvedba radijskega programa,
razpravljanje o izreku ukrepov v primerih, ko je bila povzročena programska škoda v etru in motena delovna disciplina na programu, dajanje pobud za organiziranje strokovnega dela na področju programske funkcije zavoda, dajanje pobud za pridobivanje sredstev in za organizacijo aktivnosti zavoda, opravljanje drugih nalog, določenih s splošnimi akti zavoda.
30.	člen
Uredništvo zavoda deluje avtonomno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti za uresničevanje programske zasnove radijskega programa.
Sejam uredništva predseduje odgovorni urednik zavoda. O sejah uredništva se vodi zapisnik, ki se potrdi in objavi na oglasni deski zavoda.
V.	ORGANIZACIJA DELA
31.	člen
Dejavnost javnega obveščanja lahko izvajajo zaposleni delavci zavoda za nedoločen čas, določen čas, po pogodbi o delu ali drugi vrsti zaposlitve na podlagi sprejete programske zasnove in po Zakonu o delovnih razmerjih.
VI.	KNJIGOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA
32.	člen
Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske evidence po načelih in pravilih, kijih določa zakon.
Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata računovodja in direktor Zavoda.
Administrativno - tehnična, finančno -računovodska in druga potrebna dela za poslovanje zavoda se lahko opravljajo glede na potrebe v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju ali po pogodbi.
VII.	SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
33.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo zavoda s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz proračuna občin ustanoviteljic.
Presežek prihodkov nad odhodki je dolžan zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti.
Primanjkljaj sredstev za delo zavoda krijeta občini po ključu določenem v 3. odst.1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za informiranje (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/08).
Med storitve zavoda spadajo:
izdelava in predvajanje ekonomsko -propagandnih sporočil in objavljanje drugih plačanih obvestil, malih oglasov, čestitk in drugih storitev
VIN.	PRAVICE OBVEZNOSTI IN
ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
34.	člen
Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Za obveznosti, ki nastanejo pri izvajanju storitev, odgovarja zavod z vsemi sredstvi ustvarjenimi s svojo dejavnostjo.
IX.	PRENEHANJE DELOVANJA ZAVODA
35.	člen
Zavod preneha:
če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register, če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti, če ustanoviteljici sprejmeta akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen,
če se pripoji k drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali v več zavodov,
če se organizira kot podjetje, v drugih primerih, določenimi z zakonom.
X.	VPIS V SODNI REGISTER
36.	člen
Zavod je vpisan v sodni register kot pravna oseba in ima vsa pooblastila v pravnem prometu.
37.	člen
Podatki, vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
XI.	SPLOŠNI AKTI ZAVODA
38.	člen
Zavod ima naslednje splošne akte: statut zavoda,
akt o organiziranosti dela in sistemizaciji delovnih mest,
splošni akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja, poslovnik sveta zavoda, druge splošne akte.
39.	člen
Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic. Druge splošne akte sprejme direktor zavoda na način in po postopku, kot ga predpisujejo zakon, kolektivna pogodba in odlok o ustanovitvi.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Splošni akti zavoda se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku šest mesecev od dneva njegove uveljavitve.
41.	člen
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut javnega zavoda za informiranje z dne 24.10.1997.
42.	člen
Ta statut začne veljati ko ustanoviteljice podajo k njemu soglasje.
Statut se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in na spletni strani zavoda.
Predsednik sveta Zavoda za informiranje Simon Kolmanič
34.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 5. izredni seji dne 01.04.2009 sprejel naslednji
SKLEP
O uskladitvi NRP za leto 2010
1. člen
Župana Občine Središče ob Dravi se pooblasti da uskladi Načrt razvojnih programov za leto 2010, za projekt Ureditev trga Središče - II faza.
2. člen.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi.
3.	člen
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03231-1/2009-6 Središče ob Dravi, dne: 1.4.2009
JURIJ BORKO
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Ormož, 19.02.2009
Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak