rt NO. 217. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 31st, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI Snežna kepa je povzročila smrt Arthur Emery, 16 let star fant, ki je bil skrajno poreden in nagnjen k zločinom, je bil pred enim letom operiran na možganih, ker so bili zdravniki mnenja, da ga bo operacija rešila nagnjenosti k zločinom. Sedaj pa je fant umrl v bolnišnici v Dover, O. Poročila navajajo, da je fant umrl radi vnetja možganov. Obenem se poroča, da je vnetje nastalo, ker je preteklo soboto neki' fantič zagnal v glavo snežno kepo, ki je zadela Emerya ravno na mestu, kjer je bil operiran. Dr. Samuel Cowen, ki je izvršil operacijo na dečkovi glavi, je izjavil, da fant nikakor ne bi mogel umreti iz vzroka, ker je bil operiran na možganih, pač pa je gotovo, da je moral biti udarjen na operiranem mestu, kar je povzročilo smrt. Fant je bil lansko leto pred zveznim sodnikom v Clevelandu, obtožen, da je kradel pisma iz poštnih tružie. Zdravniki so na sod-niji izjavil, da ima fant neko „ bolezen v možganih, ki povzroča, da je nagnjen k zločinom. Operacija bi popravila to slabost. Sodnik v resnici ni obsodil fanta, ki bi sicer dobil 10 let zapora, pač pa ga je Dre-pustil zdravnikom. Po operaciji se je fant dobro počutil in je bil priden. Preteklo soboto je šel v gledališče, in ko se je vračal proti domu, ga je zadela snežna kepa, in par ur pozneje je umrl. -o- Novi uradniki Društvo Euclid št. 29 S. D. Z. je izvolilo sledeče uradnike za 1930: predsednik Jos. Ma-čerol, podpreds. Anton Stu-šelc, tajnik Fr. Gorjanc, 971 E. 237th St., blagajnik John Pižem, zapisnikar Jos. Lovšin. Nadzorniki: Andrew Noč, Matija Nemec, Math Smith, vsi v Euclid, Ohio. Zdravnik dr. Anthony Skur. Pravična razdelitev okrajev Senator Bender bo te dni vložil pri državnem tajniku v Columbusu prošnjo, da se vo-livni okraji v državi Ohio, v katerih se voli državne poslance in senatorje, na novo razdelijo. Danes je v državni postavodaji tako, da imajo farmarji, katerih je manj kot prebivalcev v mestih, več zastopnikov kot mestni prebivalci. Odtod pa prihajajo postave, ki so koristne za farmarje, škodljive mestom. Ljudstvu bo dana prilika, da tozadevno glasuje za spremembo! Milijon dobička Mestna elektrarna v Clevelandu je naredila milijon dolarjev dobička v tekočem letu. Ta denar se bo vporabil za izboljšanje naprav v mestni elektrarni. Svarilo Policijski načelnik v Clevelandu še enkrat svari vse veseljake, ki se bodo zbrali na Silvestrov večer, da prenehajo z zabavo ob 3. zjutraj, sicer bo policija vtaknila svoj nos vmes. Vreme Jutri je Novo leto! Da bi bilo zdravo, srečno in uspešno za vse naše naročnike! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI Slovenske vesli iz širne Amerike Trije ubiti od zveznih vojakov URA BIJE POLNOČI—NOVO DETE SE RODI! ISKRENA VOŠČILA VSEM NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE V Waukegan, 111. so zbrali rojaki svoto $24.00, katere so Poslali na Vrhniko v pribolj-šek tamojšnim revežem. , V Gowandi, N. Y. so na božični dan primerno proslavili Wletnico obstoja tamojšnjega S. N. Doma. Rojak Matt Plut, ki je lovski čuvaj v Coudersport, Pa. že zadnjih 14 let, sporoča, da so se lovci iz Clevelanda, Koželj, Hoffart, Baraga, Leopardi in Močilnikar v resnici nahajali v tamojšnih gozdo-V)h in da so v resnici ustrelili dva srnjaka. Torej bo pač res. V Kerwin bolnici, v Pue-?'o, Colo, se nahaja sedem rojakov in sicer Frank Slak, Louis Germ, Dominik Zakraj-sek, Matija Novak, Louis Kerne, Louis Simonich in Rudy Princ. Nadalje se poroča ■z Pueblo, da so sedaj tam skrajno slabe delavske razmere. V Decatur, Mich, je umrla rojakinja Mrs. Johana Turk, ^apušča soproga, sina in hčer. jpvela je kakih devet let na farmi. Njenega prvega moža je ubilo v rudniku v Calumet, Mich. Ranika je bila stara 46 Iet, doma iz Unca. ^ V West Allisu, Wis. je iz-, vršil samomor--raja k Attfcan. Uceoek iz Langenville, Wis. »zpi 1 je lizol. Našli so ga mrkega v jarku ob cesti. V.zrok samomora so menda slabe , kupčije s farmo. Star je bil let in doma iz Doba pri Domžalah. Pred tremi mes.e-" Cl se je poročil z vdovo, ki je "ttela več otrok. farmarji na Češkem mislijo zaštrajkati Praga, 30. dec. Češki kmetje so zahtevali, da se zniža Plača hlapcem in deklam na kmetijah za 15 procentov, ker je cena poljedelskim pridelkom padla za 50 procentov. Toda pomočniki niso hoteli sprejeti znižane plače, radiče-sar je Kmetijska zveza skle-"»a, da farmarji zaštrajkajo L januarija. Nove odredbe glede pro-hibicije »z Washingtona je dospelo Povelje na vse zvezne pravnike v raznih mestih, da v bodoče se ne sme noben slu-CaJ» v katerem je kak obtoženec obdolžen, da je kršil pro-"ibicijo, izbrisati i.z sodnjega 2apisnika, ako prej ne da do-v°ljenja prohibicijski uradnik ln generalni zvezni pravdnik v washingtonu. '' 60 oseb se je ponesrečilo v Lancaster, Pa., ko se je poru-si'o plesišče v mestu. ?***tttmmmttmmtmmmmmmtm NOVO LETO! „ Naš urad in tiskarna Ameriška Domovine" bo v sredo, 1. januarija, ko praznujemo Novo leto, ves dan zaprta. V sredo ne izide časopis, pač Pa izide takoj prihodnji dan. Prosimo, da cenjeni naročniki to vpošteva-jo. ta8mmmm«mtmmmmtmm«mma Današnja številka je zadnja v tem letu, ki pride med naše naročnike. Obenem zaključujemo prvo leto, odkar je postala "Ameriška Domovina" dnevnik. Zelo nas veseli, ker niso samo tekom leta ostali vsi naročniki nam zvesti, pač pa smo dobili lepo številko novih naročnikov, na katere smo zelo ponosni. Nekaterim naročnikom je potekla naročnina in jih vljudno prosimo, da plačajo zaostalo naročnino v našem uradu ali pa našima zastopnikoma Mr. Fortuni ali Mr. Severju. Le s točnim plačevanjem naročnine je mogoče poslovati dnevniku kot je naš. Obenem pa ob koncu leta prav prijazno prosimo vse naše stare in zveste naročnike, da bi se potrudili in nam pridobili še večje število naročnikov. Lepa beseda na pravem mestu mnogo zaleže, in $5.50 na leto za dnevnik, je tako malenkostna svota, da jo vsakdo lahko utrpi, če pomisli, da za ta denar bo dobil 305 številk časopisa na svoj dom tekom leta. Mi bomo našim ljudem zelo hvaležni za njih naklonjenost. Poskusite, bcste videli, kako lahko je dobiti z lepo besedo aovega .naročnika. Dnevnik "Ameriška Domovina," ki je vedno na delu za napredek slovenskega naroda v Clevelandu in po širni Ameriki, pač zasluži, da ga naročniki povsod in ob vsaki priliki priporočajo. Lepa hvala vam vsem za pomoč in sodelovanje. Voščimo vam srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1930. -o- Kitajci hočejo biti sami svoji sodniki Nanking, 28. dec. Kitajska vlada se pripravlja, da izvede svoj sklep, glasom katerega bodo odpravljene sodnije tu-jezemcev na 'Kitajskem. Zločinci, ki so bili ameriški državljani, oziroma angleški in podaniki sploh kake tujezem-ske vlade, niso prihajali pred kitajska sodišča pač pa pred sodišče njih lastne države. Kitajci zahtevajo sedaj, da morajo vse tujezemske sodnije prenehati s poslovanjem na Kitajskem. Silvestrov večer Nocoj zvečer priredi društvo "Lilija" Silvestrov večer v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Vsi prijatelji dobre zabave so vljudno vabljeni. Zopet doma. Po srečno prestani operaciji se je vrnila iz Glenville bolnice Mrs. Jenny Kranz, 19006 Mohawk Ave. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo na domu. Frank Simončič Poznani naš slovenski korenjak Frank Simončič, p. d. Hojarjev in v športnih krogih poznan kot Frank Simms, se bori na novoletni dan v mestnem avditoriju. £a borbo vlada zelo veliko zanimanje. Enajst starih councilmanov se seli iz zbornice. Včeraj se je vršila zadnja seja mestne zbornice v Clevelandu v tem letu. Enajst councilmanov bo zginilo po Novem letu iz zbornice, in sicer jih je bilo šest poraženih pri volitvah, pet pa jih je sklenilo, da ne kandidirajo več. Nova zbornica bo torej imela enajst novih članov, kar je radikalna sprememba v mestni politiki, kajti kaj enakega se že leta in leta ni pripetilo. Sedajna zbornica je bila izvoljena leta 1927, ko je bil Davis na vrhuncu svoje kampanje za spremembo mestnega čarterja. Dosedanja zbornica je bila izvoljena z geslom: Obdržimo Hopkinsa! Toda councilmani se danes poslavljajo iz zbornice s krikom: Proč s Hopkinsom! Ista zbornica je tudi doživela mnogo viharnih dni. Dvakrat so se vršile volitve za spremembo mestnega čarterja, in vselej so bili nasprotniki čarterja poraženi. Poleg tega je pa sod-nija hudo divjala med člani zbornice. Councilman Fleming je bil spoznan krivim sleparije in obsojen v ječo. Councilman Schooley, n a j-I bolj upljivni v mestni zbornici, predsednik finančnega od-i bora mestne zbornice, je dobil 7 let zapora radi sleparije, ! in štirje drugi councilmani in njih tajnik obenem so se morali zagovarjati na sodniji radi sleparije. Za temi councilmani ne bo nihče točil solz. Zbornica, ki se pravkar poslavlja od postavodajalnega dela za mesto Cleveland, tudi ni kaj posebnega ukrenila v< dveh letih svojega obstanka. Važne zadeve, kot n. pr. povišanje voznine na cestni železnici, uravnava Cuyahoga reke, rešitev jezerskega problema in enako, vse je ostalo nerešeno. Seveda se pričakuje od nove zbornice mnogo bolj intenzivnega in resnega dela. Nove uradnice Društvo Marije Vnebovze-te, J. S. K. J. je izvolilo'slede-či odbor za 1930: Agnes Krall predsednica, Mary Hribar, j podpredsednica, Ana Walter, ! tajnica, 16009 Waterloo Rd., | Mary Walter, blagajnica, Jennie Gornik, zapisnikarica, nadzornice: Jennie Pust, Anna Pierce, Johana Florjan-čič, zastavonoša Julia Struns. Zdravnilfla dr. Perme in dr. Davis. Nova državljanka. Družini Janchar, 19310 Muskoka Ave., je bila prine-šena v pondeljek 30. decembra hčerka. Vse je zdravo! Iskrene čestitke! Novi councilmani V mestni zbornici Clevelanda se nahaja 25 councilmanov, katerih imena so: Bohn, Bronstrup, Bundy, De Maio-ribus, Finkle, Furth, George, Jones, Kennedy, Krueck, La-velle, Lodrick, Marshall, Mc-Glnty, Michell, M i h e 1 i c h, Payne, Petrash, Rebhahn, Rieder, Robechek, Sulzmann, Szuka, Trinastic in Walz. V bolnici V bolnico Euclid Clinic je bila odpeljana Mrs. Frank Perme iz 6802 Edna Ave. preteklo soboto večer. Želimo ji, da bi kmalu okrevala. In v Glenville bolnico je bila odpeljana Mrs. Frank Gričar iz 16208 Arcade Ave, Podaljšano bivanje Vlada Zed. držav nam pravkar naznanja, da je bilo g. Svetozarju Banovcu, odličnemu slovenskemu pevcu, podaljšano bivanje v Zed. državah, na prizadevanje "Ameriške Domovine" za nadaljnih 6 mesecev. Plinovi računi Dosedaj je bila navada v našem uradu, da smo pobirali račune za plin do zadnjega I dne do 1. ure popoldne. Odslej naprej bomo pobirali pli-nove račune ves zadnji dan, dokler ni urad zaprt, in ste opravičeni do popusta. New London, Conn., 30. dec. T^i osebe so bile ubite in ena ranjena pri prevažanju žganja v bližini tega obrežja, ko so bili njih čolni napadeni od zveznih pomorščakov na stražnih ladjah. Stražne ladje so obenem zaplenile žganja v vrednosti $600.000, Mrtvi so Jake Weisman, 35 let star, iz Providence, R. L, kjer je bil pred kratkim obtožen kršenja prohibicije, in se je nahajal pod varščino, da pride na sodnijo. Druga dva sta Dudley Brandt in Goulart, iz Bostona. Ko je patrolna ladja začela streljati, je skušal čoln pobegniti, toda se je kmalu ustavil, ko je patrolna ladja začela streljati s strojnimi puškami. Na motornem čolnu so dobili 500 zabojev importiranega žganja. To se je zgodilo ob 2:30 zjutraj. Kmalu potem je stražna ladja opazila drugo ladjo, na kateri je dozdevno gorelo. Oddelek moštva s stražne 1 a d i j e je dospel na krov goreče ladje. Na ladji so našli 4000 zabojev žganja, toda nobenega moštva. Ista stražna ladja je pozneje dobila še eno barko s 5C0 zaboji žganja na krovu. -o- Zora Scpasova. V Cleveland je dospela gospodična Zora Ropasova, ODerna pevka iz Ljubljane. Njen naslov je v Clevelandu pri Mr. Jos. Želetu, 452 East 152nd St. Miss Ropaš'priredi koncert v nedeljo, 12. januarja, v Slovenskem Del. Domu na Waterloo Rd., pod av-spicijo dramatičnega društva Anton Verovšek. Več o koncertu poročamo pozneje. "Lindy" Mrhar Sporočili smo že včeraj, da je nagloma umrl mladi Frank Mrhar. Naj dodenemo še, da ranjki zapušča stariše, štiri brate in dve sestri. Bil je član društvo "Orel" in dr. Clair-wood št. 40 S. D. Z. Med svojimi sovrstniki je bil jako priljubljen. Njegov pogreb se vrši v četrtek, 2. jan. iz hiše žalosti na 990 E. 63rd St. pod vodstvom Fr. Zakrajšek pogrebnega zavoda. Žalujočim starišem izrekamo naše globoko sožalje! "Orel" odpoveduje Društvo "Orel" je nameravalo za svoje člane in članice na Silvestrov večer prirediti zabavo kot običajno. Radi smrti člana Frank Mrharja pa se zabava na Silvestrov večer tem potom odpoveduje, kar naj člani in članice vzamejo na znanje! Pet dni mrtev V bližini 89. cesti in Carnegie Ave. so našli v pondeljek zjutraj truplo Edward Mad-dena, spoznanega boksarja v Clevelandu. Truplo se je nahajalo v avtomobilu, zvezano s telefonsko žico. Pet ran, prizadjanih z nožem, se je nahajalo na truplu. Avtomobil se je nahajal na istem prostoru že od dneva pred Božičem. Prazna steklenica, v kateri se je moralo nahajati žganje, je bila najdena pri avtomobilu. Madden je vozil žganje za razne stranke ob Božiču, ko je moral biti umorjen. Prijazna beseda našim naročnikom 2 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31ST, 1929 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ob zaključku leta 1929. Minulo je tako hitro kot menda vsako drugo leto. Mogoče je, da se v enem letu doživi mnogo več kot v drugem. Mogoče je, da smo bili bolj delavni v letošnjem letu kot v ostalih letih, zato nam je pa leto minulo, vsaj dozdevno hitreje, kot sicer. Na predvečer leta 1929 se lahko ozremo nekoliko in pogledamo dogodke, ki so rajali mimo nas v pravkar skon-čanem letu. Zabilježiti imamo dovolj, naučili smo se marsičesa, pa tudi pozabiti imamo precej. Kaj so znameniti, pomembni in resni dogodki v letu 1929. Ozrimo se nekoliko nazaj. Predsednik Hoover je bil zaprisežen 4. marca kot novi ameriški predsednik. Harry F. Sinclair, petrolejni magnat, vreden $100.000.000, je moral za 6 mesecev v ječo, kar se je prej še redkokdaj pripetilo kakemu milijonarju. V Mehiki so končno potlačili krvavo revolucijo, in me-hikanska vlada se je končno tudi pobotala s cerkvijo. Po vsem svetu se je razvilo močno gibanje za razoroženje in za spravo med narodi. V ameriških ječah smo imeli vse polno uporov in pobojev. 27 kaznencev je bilo pri tem ubitih, poleg tega pa 16 stražnikov. Neznosne razmere v današnjih nagnjetenib ameriških ječah so krive temu. Začele so se reforme. Kralj vseh zrakoplovcev, Col. Charles A. Lindbergh se je poročil z Anico Morrow, hčerko ameriškega poslanika v Mehiki. Predsednik Hoover je sklical 15. aprila izvanredno zasedanje kongresa, ki pa ni prineslo nobene koristi narodu. Amerikanec Byrd je odkril važne najdbe na južnem tečaju naše majke zemlje. V Clevelandu je nastala na .zdravniški kliniki silna eksplozija, ki je zahtevala 128 žrtev, in reforme so se uvedle, ki naj preprečijo enake nesreče v bodočnosti. V Vatikanu se je podpisala 7. februarija pogodba med papežem in med laško državo, glasom katere je papež zopet svoboden vladar in lahko zapusti Vatikan. Angleški mini-sterski predsednik MacDonald je obiskal Zedinjene države in prinesel s seboj dobre želje angleškega naroda. Nemški parnik Bremen je dospel v New York 22. julija in posekal vse rekorde oreko-oceanske vožnje glede hitrosti. Nemški zrakoplov Zeppelin je poletel v rekordnem času okoli sveta. Spor med Rusi in Kitajci glede mandžurske železnice, ki je pretil nekaj časa vznemiriti ves svet, se je končno poravnal, dočim v notranjosti Kitajske nemirni elementi še vedno vprizarjajo punte in revolucije. Silne nemire smo imeli tudi v Ameriki, zlasti v državi North Carolina, kjer so tekstilni delavci radi skrajno neznosnih delavskih razmer začeli štrajkati in je sledil splošen poboj med policijo in delavci. Poročil se je sin predsednika Coolidge z governerjevo hčerko, poročila se bosta v kratkem laški prestolonaslednik z edino hčerjo belgijskega kralja, kar je dalo anarhistom povod, da so napadli laškega princa. Sledeči znameniti ljudje so umrli tekom leta 1929: veliki knez Nikolaj, bivši vrhovni poveljnik ruske armade. Viktor Berger, prvi socialistični kongresman v Zedinjenih državah, senator Theodore Burton iz države Ohio, Bram-well Booth, ustanovnik in vrhovni načelnik Salvation Army, Gustav Streseman, znameniti nemški državnik, Charles Brush, eden najbolj prominentnih ameriških iznajditeljev, Georges Clemenceau, znameniti bivši francoski ministerski predsednik, ameriški poslanik v parizu Myron T. Herrick in Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik združenih armad tekom svetovne vojne. Da, napisali bi lahko še več, leto je bilo bogato na dogodkih. In ko se dogodki vrstijo pred nami, jih zasledujemo ali pozabimo. Dobro onim, ki jim sledijo in se kaj naučijo za bodočnost. Na svetu smo gotovo število let. Vsak konec leta nas pripelje bližje onemu dnevu, ko zatisnemo oči za vedno. Zato je pa potrebno, da vporabimo vsak dan, vsako leto, vse kar je mogoče za naš napredek in za napredek splošno-sti. Naučimo se iz preteklosti, da si ustvarimo boljšo bodočnost. DOPISI I m ........ m ............ ..............,, i...... j, i. Cleveland, O. — Obljuba dolg dela. Da pa ne ostanem dolžna recepta za medvedove tace, ga vam tem potom prilagam. Sicer bi se bila že prej oglasila, pa saj veste kako smo ženske zanosljene pred božičnimi prazniki, ko moramo igrati vlogo sv. Miklavža in imamo še vse polno drugega dela. Nekaj je pa tudi na tem, ker sem gotova, da se vam ni preveč mudilo in da se med tem tace niso usmra-dile. Neki zanesljiv prijatelj mL je povedal, da se tace še ved-no drže medveda v pennsyl-vanjskih gozdovih. Baje Jaku in njegovim solovcem ni bila sreča mila, da bi ga bili saj izdaleč videli, še manj pa, da bi nanj streljali. Želim vam drugič več sreče. V drugem oziru je bila pa ta vaša smela morda le sreča v nesreči, vam vsaj bežati ni bilo treba in tudi porabili niste vsega svežega perila, ki ste ga bili vzeli s seboj za slučaj, če bi se bili srečali z medvedom . . . Kadar boste pa v resnici privlekli kakega medveda z lova, napravite tace po sledečem receptu in zagotavljam vam, da bo to fina večerja. Samo medved mora biti mlajši, kot ste vi. (Auč! Opomba Jakata). Recept, kako se pripravi medvedove tace: V prstenem loncu zavri tri kvorte vode, k vreli vodi pri-deni eno korenje, 1 čebulo (oboje na koleščke zrezano), nekoliko peteršlija in zelene. Ko se to skuha, dodaj še listič lorberja, eno zrno česna, vršiček timeza, nekaj zrn dišave, par klinčkov (nagelnove žbice), malo muškatovega cveta, nekaj zrn celega popra ter nekoliko vina. Vse to naj dobro vre četrt ure, potem pa zlij vrelo na SNAŽNE medvedove tace. Slednje pusti dva dni v kvaši (paci) in sicer tako, da pokrije kvaša medvedove tace. Nato napravi v kožico (kastrolo) malo masti in slanine. Če kvaša ne diši, deni iz nje zelenjavo, če pa diši (smrdi), napravi drugo in jo dodaj v kožico, pride-ni na to medvedove tace, malo posoli in zalij. Ako kvaša nima duha, lahko zaliješ s kvašo, ako pa diši, pa raje zalij z vodo ali vinom, da čez stoji. Nato pokrij in praži toliko časa, da vso mokroto popije, ter zopet zalij z juho, da se lepo odkuha. Potem napravi lepo rumeno praženje r presnim maslom (putrom) in z moko, precedi nanj zelenjavno juho, noge pa zreži po sklepih in deni v polivko (gravie), da se še v njen po-pražijo. Prav tako se pripravi tudi vsak drug kos medve-dine. * Kar se pa tiče marjašerjev. jim pa najbolj teknejo, če zav-žijejo kosmate tace, da se jim bolj ušesa zamaše, kadar sedijo pod marelo in čakajo nevihte. Tudi v našem koncu jih je precej marjašarjeiv. Vse tiste molitvice, ki ste jih vi navedli v vaši koloni, nič ne pomagajo. Treba se bo naučiti novih, da jih vi ne izvohate. Pozdrave! Helen T. (Opomba Jakata: Kar sline so se mi cedile, ko sem bral okusen recept za medvedove tace. Samo pozabili ste povedati, ali se ta recept najprej napravi in se gre potem po medveda v Pennsylvanijo, ali se repet napravi potem, ko je medved že "morto" in fuč" Prosim pojasnila!) Cleveland, O. — Na dan 2. januarja, ob 8. uri zvečer v mali dvorani št. 1 v S. N. D. bo predaval pod pokrovitelj-s t v o m Slovenske Narodne Čitalnice, Dr. F. Kavčič, "Zakaj obolevamo?" SI. Nar. Čitalnica je z veseljem sprejela angažma tega predavanja, da-siravno ni bila ta ponudba predavanja direktno od Dr. Kavčiča, in sicer z ozirom na to, ker bo to predavanje znanstvenega značaja ter bo po zatrdilu Dr. Kavčiča, velike ekonomske koristi našim rojakom. Odbor SI. N. Čitalnice v Clevelandu apelira na vse naše ljudi v naselbini, da predavanje posetijo v polnem številu ter s tem pokažete, da ste sprejemljivi in željni do šir-nejšega pojmovanja življenja, njega razvoja, kulture itd. Predavanje ne bo imele značaj znanstvene razlage hi gijene, anatomije etc., ampak Dr. Kavčič vam bo v pripro-stih besedah razložil, "zakaj obolimo" in kako se moramo ravnati, da ne obolimo. Mi moramo biti hvaležni tistim, ki se bavijo z zdravniško vedo ter nam v tem-smislu varujejo življenje. Lahko se reče, da v teku zadnjih sto let ie medicinska znanost imela največje uspehe ter z svojim silnim razmahom na odkritju ozdravljenja sto in sto raznoterih n a 1 e z 1 jivih boleznih, največ pripomogla do boljšega življenja. Znano je, da je bila madi-cinska veda že pri starih Grkih in Rimljanih obsežno razvita. Že od pamtiveka so ljudje intenzivno zasledovali to vedo, oni so študirali to znanost popolnoma enostavno, in sicer skušali so pronajti stvari, katere povzročajo bolezni, ter iznajti tvarine, katere uničijo bolezni. Velikokrat je bilo to zvezano z različno čarovnijo itd. (Pri nas na Slovenskem nas spominjajo na to šintarice) — Mnogim boleznim so našli zdravila, toda. mnogim niso mogli, kajti takrat ni bilo različnih aparatov, ki se jih znanstvo poslužuje danes, tudi ni bila dosti poznana kemija, katera je danes glavni temelj zdravniški znanosti, toda takrat v starem veku vsega tega niso potrebovali v toliki meri kakor danes mi, ker niso poznali toliko bolezni kakor sedaj mi, to pa radi tega ne, ker oni so živeli v malih mestih brez pretirane kulture in industrije, pili naravno vodo itd. Danes je temu povsem drugače! Zamah industrije je ogromen, mesta so obljudena vedno bolj in bolj, kar povzroča okuženje vode, zrak in drugih stvari. — Da ne bi bilo pridnih, nikoli dela trudnih raziskovalcev bolezni, bi človeštvo že davno poginilo v današnjem ogrom nem industrijskem kaosu. Povsod se vidi napredek medicinske vede, in gotove nalezljive bolezni, ki so včasih umorile na tisoče ljudi, sedaj z lahkoto preprečijo. Velikokrat smo slišali o kugi, črnih kozah in drugih boleznih, danes se le malokdaj še sliši o njih. Ni še dolgo, ko je influ-enca spravila tisoče ljudi iz sveta, toda nedavno ji je zadal skoraj smrtni udarec mladi profesor na Chicaški univerzi Dr. Falk. — Res, lahko se reče, da je zdravniška veda naj več doprinesla človeštvu. — Omenil sem že, da ljudem, ki se borijo na tem polju znan-stva, moramo biti še posebno hvaležni. Cela armada jih je, ki delajo neumorno in raz iskujejo po različnih labora torijih, klinikah, bolnicah in drugih delavnicah; zopet ce la četa teh ljudi predava in piše knjige o higijeni, anatomi ji, fiziologiji etc. Za nas je zelo važno, da se za taka predavanja zanimamo, ter se s tem učimo, kako nreprečiti razi ične, bolezni. Dejstvo je: Če se prenese cvetlica iz dobre .zemlje v slabo, da počasi vene, dokler ne izvene. In pravtako je z nami. Če pogledamo, v kakšnih okolščinah in v kakšni pokrajini smo živeli v domovini in kako živimo sedaj, se je skoraj začuditi, da sploh dočakamo starost petdesetih let. Slovenci skoraj brez izje me, smo bili rojeni na kmetih, zdrave pokrajine Slovenije, delali smo po raznih livadah zunaj na polju, po gozdih in hribih. Zrak je bil svež in rezek, solnce nas je osevalo celi dan in ozdravljalo, kmečko delo je razgibalo celo telo. Ni potem čuda, da imajo Slovenci v domovini rdeča lica in jasno je zakaj se Slovence vedno p r e d s t a v lja {cakor zdrav, priden in močan narod. Takrat, ko smo bili še doma skoraj ni bilo treba vedeti o vedi toliko, kakor danes v tujini. Takrat nas je zdravilo gorko solnce, svež zrak, dobra pitna voda, ter primerno delo. Vsemu temu je sedaj drugače. Živimo v zakajenem industrijskem mestu, v težkem, nezdravem o.zračju, posebno pa še ko dela večina od nas po 10 ur na dan ali še več v tovarni v zakajenem, dušiji-vem zraku, ter ne vjameme čez celi dan solčnih žarkov, poleg tega se pa še hranimo z različno težko prebavno hrano itd, itd. Iz vsega tega lahko razvidi-mo, da zelo, zelo potrebujemo znanja o medecinski ved) ter s tem koristimo ne samo sebi in svojim otrokom, ampak celokupnemu človeštvu. Posegno se še poživlja matere k temu predavanju, kajti one imajo veliko odgovornost do svojih otrok, katerim so moralno obvezne za njih zdravje. Če je mati dobro poučena o posledicah otrokovega obolenja, potem lahko prepreči mnogokrat bolezen otroku ter s tem zadosti v moralnem, kakor tudi materijal-nem oziru. Matere so lahko najboljše .zdravnice otrokom, seveda se morajo tudi potruditi, da obiskavajo različn'a predavanja te vrste. — Nekega zdravnika je nekoč vprašal prijatelj: "Kdo je bil njegov najboljši zdravnik ?" Zdravnik je odgovoril: "Moja mati." Iz tega se vidi, kakšen vpliv lahko imajo matere do zdravja svojih otrok, če se potrudijo, ter zasledujejo razvoj medicinske vede. Ponovno se apelira na naše ljudstvo v Clevelandu, da se predavanja Dr. Kavčiča pol-noštevilno udeležite, ker od predavanja boste imeli veliko korist. Milan Medveshek, tajnik S. N. Čitalnice. VESTI DOMOVINE Dve trupii ob cesti. Kmet je, ki so v petek zjutraj šli iz bosanskega mesta Dervente v Prnjavor, so našli ob cest: v blatu ležeče truplo neznanca, kateremu je bila razmr-cvarjena glava in izbiti zobje. Kmetje so o grozni najdbi obvestili orožnike. Ti so našli pri truplu delavsko knjižico na ime. Milan Tntorovfč iz Podrazlic pri Mrkonjič gradu. Umorjen Milan je bil star 18 let. Najbrže je šel Milan z dela domov in je imel pri sebi nekaj prisluženega denarja. Neznani zločinci so ga ubili in ga oropali denarja^ Ravno tako so kmetje našli na cesti med Banjaluko in Jajcem v nekem brezcftiu pri Vrbasu človeško truplo, v katerem so takoj spoznali trgov ca Ostojo Vukoviča. Sumijo, da je bil tudi on ubit in oropan na cesti ter da so ga zločinci vrgli nato v brezdno pri Vrbasu. V torek so Vukoviča še videli na sejmu v Banja-luki ter je nato odšel domov Na cesti pa so ga napadli roparji in ubili. Umrla je v Mojstrani dne 29. novembra Marija Šmerc lastnica znane gostilne Sku mavc, Ameriški kapital v Jugoslaviji. Ameriška finančna sku pina Mac Daniel in White in Co. je ponudila sedaj — ka ker že raznim drugim mestom — tudi Vršecu večje dolarsko posojilo proti 50 letnemu za kupu mestne e 1 e k t r a r ne. Družba bi plačevala letno pc 650.000 dinarjev zakupnine, a vrhu tega bi oddajala mestu 1 e t n o ,po 200.000 kilovatov električnega toka brezplačno. Od vsakega prodanega kilovata pa plača družba v mestno blagajno po 5 par. Na tej podlagi posodi družba mestn' občini 250—300 tisoč dolarjev na 20 letno odplačevanje proti 8 odstotnim obresim Tvrdka prevzame vso skrb za-električni cestni promet ir razsvetljavo v mestu in okoli ci. Umrli so v Ljubljani v času od 23. do 29. nov.: Andrei Rožič, sin brivca, 1 mesec, Ale.ševčeva c. 26; Josip Pav lin, bivši trgovec, 73 let. Du najska cesta 84; Franc Aleš, bivši vrtnar, 62 let, Vidovdan-ska c 9; Nikolaj Puhar, sir fin. podpreglednika, 5 mese cev, Epihova ul.; Karol Po renta, sin delavke, 1 mesec. Hrenova 16; Elizabeta Ko tar, vdova nadsprevodnika, 73 let, Dunajska c. 23; Franc Plečko, žel. uradnik v p. 56 let, Poljanski nasip 48. V bolnišnici so v istem času umrli Franc Čmonje, sin služkinje, 3 tedne, Vodovodna c. 281: Ana Vaškovic, hči delavca, 1 leto, Črneča vas 41; Jakob Furman, mož posestnice, 40 let, Konjiška vas 28; Jožef Gorenc., posestnik, 50 let, Stu denec 7; Franc Turk, posest nik, 52 let, Lazeč pri Dragi; Martina Ciuha, 14 dni, hči poštnega poduradnika, Brdo pri Viču; Anton Krišjak, zlatarski pomočnik, 24 let, Poljanski n. 40; Albert Drnovšek, voznik, 20 let, Zg. Fuži ne; Andrej Lampe, .zidar, 41 let. Sv. Križ pri Litiji. Dne 26. novembra je umrl posestnik Janez R e s n i k, star 70 let. Rajnki je bil stric misijonskega brata pri lazaristih Jožefa Resnika. 70 letni, napol gluhi kmet Stipa Zorko iz Ruštana pri Mostaru se je p r e d m i nolo noč, pijan kakor čep. vrača) domov. Pot ga je vodila mimo vojaških skladišč in tu je straža z a v p i 1 a nad njim "Stoj!" Toda Stipe se še ma-lp ni zmenil za to, marveč je kolovratil svojo pot dalje. Straža je storila svojo dolžnost in streljala,' — toda zadeni pijanca, ki meri cesto povprek in ne ohrani ravnotežja niti trenotek! Tako je Stipe popolnoma nepoškodovan prikolovratil domov in se mu niti sanjalo ni„ kako blizu mu je bila smrt. Ko so kmalu nato prišli orožniki, da ugo-tove istovetnost čudnega nočnega gosta, so našli Stipo že smrčečega v sladkem pijanskem spanju. -o- NOVI GROBOVI Umrla je5 v Ljubljani v 73. letu starosti gospa Elizabeta Kottar. — V Ljubljani je umrl 27. nov. g. Franc Pleško, žel uradnik v pokoju. V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl 27 nov. posestnik Janez Slapničar. Umrl je na Zg. Brniku vsled možganske kapi Janez Kmetič v 65. letu starosti. Pokojni je bil 40 let cerkvenik ondotne podružnične cerkve. V Novem mestu je umrl trgovec in posestnik g. Josip Košir. Pri Brežicah na svojem gradu je umrl 25. nov. oblast ni zapriseženi civilni geometer g. Karl Lebitsch, star 82 let. *----—-------— --- Ce verjamete, al' pa ne... DNEVNE VESTI Obtoženec, ki je dobil ka zen na obroke Wichita, K a n s., 29. dec. Kmalu bomo začeli dobivati, oziroma bodo, kajti mi vendar ne pričakujemo, da bi bili med njim i, obtoženci kazni na obroke, kot vsako drugo blago. V tem mestu je bil obsojen na 60 dni zapora Leland Sapp radi kršenja avtomobil ske postave. Toda ne bo presedel skupaj vseh 60 dni, pač oa vsak dan samo štiri ure Sapp je oženjen, ima dobro delo, in sodnik ga ni hotel poslati v zapor, pač pa se bo moral javiti vsak dan na policijski postaji potem, ko bo z delom gotov, in bo moral štiri ure sedeti toliko časa, dokler ne znesejo te ure vsega skupaj 60 dni. Zrakoplov dekleta ubil dve osebi Hearne, Tex., 30. dec. 17 letna Dorothy Stockcr se je dvignila s svojim zrakoplovom v zrak danes popoldne, toda je tako nerodno vozila zrakoplov, da je slednji treščil na tla, pri čemur ste bili ubiti dve osebi in dve nevarno ranjeni. Jutri jo uprasnemo v novo leto. Večina nas bo ostala na starega leta večer pokonci, da bomo lahko takoj ob nastopu lahko rekli novemu letu: hajdidu! Spodobi se, da se novo leto pozdravi v dostojnem stanju, zato ne bomo držali križem naših rok na starega leta večer, ampak bomo gledali, da se bodo pridno polnili kozarci. Vem, da bo marsikdo, ki ne bo vedel, da se že piše 1930, ampak se bo zbrihtal šele potem, ko bo novo leto že par dni staro. Še meni se ta lepa slovenska navada dopade in mislim, da se je bom držal. Ob nastopu novega leta je navada, pa samo navada, da vsak napravi nekake rezolu-cije ali obljube, da se bo v novem letu ogibal teh ali onih slabih navad. S tako sveto ihto se pridušajo, da se bodo držali teh zaobljub, da sami sebi vrjamejo. Take novoletne obljube ponavadi« drže kakih 24 ur, pri nekaterih celo 30 ur, več pa že malokdo zdrži. Nekateri se na primer zagvišajo, da ne bodo nikdar več pokusili vina, pa se ga največkrat že na novega leta dan natreskajo, da jim pri ušesih ven gleda. Potem se pa izgovarjajo, da je bil to samo likof. Take-le so pa moje rezolu-cije za prihodnje leto: Nikdar več ne bom igra1 marjaša, pokerja, ali 21. Nobena živa duša me ne pregovori, da bi šel še kdaj ribe lovit. Nikdar več ne bom šel na lov na zajce, srnjake in medvede. Čez rhoja'usta ne bo nikdar iVeč prišla beseda "harduš." Danes, pet minut pred polnočjo pokadim zadnjo cigareto. Moje ustnice se ne bodo več dotaknile vina, piva ali žganja. Je ni tako lepe punce, da bi jo še kdaj pogledal. Vsak večer bom šel spat tri minute po osmi uri (zvečer, ne zjutraj.) V to kolono bom zapisa-vedno samo take stvari, ki so resnične, pa če verjamete al pa ne. . . A "Ti, pa vse glih ni bilo pravda si svojemu možu rekla, naj ga vrag vzame.." "Oh, to ni nič. Saj ta dedec dedcasti itak nikdar ne napravi tega, kar mu jaz rečem." A "Zelo se čudim tvojemu ravnanju. Pred letom dni sem ti posodil ICO dolarjev in ti si mi rekel, da potrebuješ denar za prav kratek čas." "Saj se nisem zlagal; imel sem ga samo eno uro." A Žena, ki ji je mož umrl, vzdihne prav globoko: "O, ja' Tudi jaz vem, kaj se pravi svojega ljubega moža izgubiti, posebno če črna obleka človeku dobro ne pristoji!" A Pred izpraševalno komisijo: "Gospod kandidat, kje se — ako ni izrednega slučaja — nahajajo jetra?" "V jetrni klobasi, gospod profespr." A "I zakaj pa ne pošlješ p° zdravila, če si bolna?" "Zato, ker ne maram še' umreti." A On: "Pri meni boš živela kakor v raju." Ona: "Vem, vem, da ne bom nikdar imela kaj obleči." 7.n a meriIco. celo leto-----$5.5C I Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Ea Ameriko, pol let«----$1.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland do raanašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo ln Kanado Je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0838._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879._ 83 No. 217. Tue. Dec. 31st, '29. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31ST, 1929 Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. VOŠČI VSEM VESELO, ZDRAVO NOVO LETO 1930 INK. 1». MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO. UST. is. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO. Imamo bogate skušnje v gradbeni stroki, ker smo že 1 7 let v tem poslu. Priporočamo se vsem, ki si mislijo postaviti svojo hišo v gradbeni sezoni 1 930. Mi smo gradili Narodne domove, trgovine, šole, mestna poslopja, ognjegasne postaje, torej imamo široko znanje v tem oziru. Pri nas dobi vsak pošteno in točno postrežbo. Sedež v Clevcland-u. O. 6233 St. Clair Avenu«. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 K. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av«. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Av«. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 8) IGNAC SMUK. 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. 2) I.OUIS JERKIC, 971 K. 76th St. 8) ALBINA NOVAK. 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHI.AN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KE'RN 6233 St. Clair Ave. GI.ASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, Iti se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja np vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotneea odbor« Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. Take hiše mi gradimo, ali pa jo zgradimo po vaših lastnih načrtih. Obrnite se do nas za cene, ali načrte. ;;tm«mmm»mm:; naznanja svojemu članstvu, da je umrl naš clan Orel globoke žaluje za njim. Bil je zvest član in ljubeznjiv tovariš. Molimo, bratje in cestre, za mir in pokoj njegovi duši. Spremimo ga na njegovi zadnji poti! OREL Dvorane se dajo v najem, in sicer dve, za vsakovrstne zabave in plese, lepo okinčane. Posebni "C 1 u b Rooms" se nahajajo v tretjem nadstroju, ki se oddajo za male domače privatne zabave po primerni ceni. Več podrobnosti DELNIČARJI DRUŽBE SLOVENSKI NARODNI DOM V smislu pravil družbe "Slovenski Narodni Dom," sklicuje direktorij prej omenjene družbe delničarsko sejo. Delničarska seja se vrši dne 8. januarja, to je drugo sredo v mesecu v Avditoriju S. N. D., 6417 St. Clair Ave,, pričetek točno ob 7. uri zvečer. Dolžnost vsakega delničarja je, da se te seje gotovo udeleži, da z svojo navzočnostjo pokaže, da se zanima za S. N. D. Za direktorij S. N. D.: Joseph Skuk, tajnik. Frank Mervar 5921 Bonna Ave. Henderson 7123. Odrto do 8. ure zvečer. (Dec. 19. 21. 24. 26. 28. 31.) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. Se priporočam za izvrsten piano tuning ali ugla-ševanje glasovirjev. Poučujem tudi na piano in violino. Cene so jako zmerne. M. Blaskovich 6603 St. Clair Ave. Tel. Rand. 8540 (2) Domače klobase dobite zdaj pri DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK am ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American b«nk* Vhod >auio li 63. ce*te Govorimo slovensko. 10 l«t M St. Cl«lr Ave. _(W. S.) | FRANK GORENC 1435 E. 55th St. RAnd. 6935. SE PRIPOROČAM. (Fr. Tue. — x) JL Joseph Demshar & Son 548 E. 123d St. Tel. EDdy 1693-R IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. Z. j Celokupnemu članstvu, vsem društvenim odbornikom in odbornicam, ter glavnemu odboru SDZ želim zdravo in plodonosno leto 1 930. V nadi, da se naša domača organizacija, Slovenska Dobro-1 delna Zveza, v prihodnjem letu še bolj razvije, še bolj pomnoži v članstvu in v financi, bilježim z j odličnim in bratskim spoštovanjem, vam udani John Gornik, . gl. predsednik. g Seja gl. odbora S. D, Z. 20. decembra 1929 [ Glavni predsednik John Golnik odpre sejo ob 7:80 zvečer. Odsoten je vrh. zdravnik dr. Kern, ki se je opravičil. 'j Bere se zapisnik zadnjo seje, ki se sprejme kot čitan. č Gl. tajnik prebere cirkulacijo iz gl. urada S. N. P. J., v 2 kateri vabijo S. D. Z., da se pridruži k federaciji slovenskih j Podpornih organizacij. Tozadevna resolucija je bila sprejeta t na IX. redni konvenciji S. N. P. J. Cilj te resolucije je, da bi se i privedlo vse jugoslovanske podporne organizacije do ožje medsebojne kooperacije z ozirom na reševanje notranjih gospo- i darskih problemov. 1 Gl. odbor debatira o tej stvari in sklene, da se zadeva j preloži na poznejši čas, da se o stvari natančneje razmišlja. Sklenjeno, da se na podlagi pravil ne plača bolniške pod- j Pore članici Heleni Miller od društva št. 2. Umrla je Kati Tomažič, cert. št. 3569, članica društva št, 20, dne 12. decembra 1929. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Zavarovana je bila za $1,000. Dedič soprog Joseph Tomažič $500, $500 pa otroci enako. Pristopila v Zvezo 31. januarja 1922'. Gl. predsednik poroča, da sta sedaj dva oddelka pri Zvezi, ki Prakticirata basketball. Odobri se račun za novo žogo v znesku $14 za ta dva teama. Sklene se, da gl. predsednik izbere dan in najame dvorano v S. N. D., kamor se skliče k sestanku vse uradnike in uradnice Zvezinih društev. Gl. predsednik imenuje odbor, ki bo določil nagrade za kampanjo za collinwoodska in ne\vburška društva. V odbor so imenovani: Pire, Kushlan, Knaus. Sklene sc, da se kupi vsem dekletom od Častne straže Zvezine znake. Sklenjeno, da se dovoli iz športnega sklada $125.00 za nagrade kegljačem Zvezinih društev. Gl. predsednik se v iskrenih besedah zahvaljuje celokupnemu glavnemu odboru za kooperacijo in točno sodelovanje v Preteklem letu in upa, da bo ves glavni odbor enako deloven in vesten v prihodnjem letu. Zveza jo v letošnjem letu lepo napredovala in želi. da bi začeli Novo leto z novo eneržijo. Posebno polaga na srce vsem gl. odbornikom, da bi se udeleževali vseh sestankov, ki so sklicani v napredek in za večjo Zvezo. Želi vsem skupaj srečen Božič in zdravo Novo leto, ter ^ključi sejo ob 9:40 P. M. JOHN GORNIK, JAMES DEBEVEC, gl. predsednik. zapisnikar. RaČun med krajevnimi društvi S. D. Z. za mesec november 1929 — Asesment št. 193 Ime društva Dohodki !SŠ «/) 0 k. ! Članov ; Dohodki mlad. oddelka ! Stroški mlad. oddelka Članov mlad. oddelka 1 Slovenec .................................... S 1,296.241$ 184.00 5361$ 31.20 209 2 Svobodomiselne Slovenke........ 433.46 123.00 216 11.10 73 3 Slovan ............................ 2(32.38 18.00 104 3.15 21 ■ 1,710.70 1,792.61 864 33.45 $325.00 223 5 Napredni Slovenci.................... 380.47 > 98.00 159 7.35 49 6 Slovenski Dom............................ 487.57 196.00 219 18.85 123 7 Novi Dom .................................. 156.651 3.45; 1 23 1,168.04 818.00, 505 35.25 231 9 Glas Clevelandskih Delavcev. 574.80 164.50! 2561 13.20 88 10 Mir ............................................. 675.26 | 572.00j 327 i 31.95 1 213 11 289.86 74.71 153 7.20 48 1?, 394.23 86.00 166 9.15 60 14 Clevelandski Slovenci .............. 396.38 136.00 166 13.10 81 16 A. M. Slomšek............................ 95.58 bi 4.95 33 17 France Prešeren ...................... 391.70 40.00 154 5.40 36 18 Sv. Ciril in Metod...................... 355.80 73.00 lbO 6.60 42, ?0 Bled ............................................ 641.28 892.84 299 30.75 195 21 Amerikanski Slovenci .............. 360.77 15.00 150 7.65 51 ?.?. Collinwoodske Slovenke .......... 252.16 100.00 128 8.55 57 23 Združene Slovenke .................. 191.93 -30.00 97 8.15 51 ?A Kraljica Miru ............................ 182.02 125.43 106 12.70 83 146.22 130.00 78 13.65 91 ?fi 99.68 15.00 43 5.55 3? ?7 Bleško Jezero ............................ 514.38 160.00 222 13.951 94 ?8 138.54 28.00 72 12.00 75.00 80 ?q 186.73 50.00 83 4.35 29 30 87.22 39 2.75 15 31 Warrensville .............................. i 124.08 21.00 68 5.25 3o 32 Bratska Sloga............................ 110.26 55.00 43 5.40 36 33 76.19 32 11.75 34 147.92 42.00 6/ /1 35 141.30 33.00 69 4.95 33 36 S. Y. M. C................................. 93.17 512.00 58 9.45 63 37 Sv. Cecilija ................................ 286.75 50.00 151 38 Martha Washington.................. 126.94 15.00 b/ 1.0b 7 39 70.41 88.00 30 .30 2 40 81.09 103.00 51 .60 4 42 Slovenska Bistrica .................. 148.16 71 6.30 42 43 39.78 38.00 21 1.0b 7 44 Slovenski Napredni Farmer.... 54.30 2b 1.65 11 45 Modern Crusaders .................... 84.57 20.00 53 2.55 14 46 Jutranja Zarja .......................... 91.77 15.00 50 1.2u 8 47 Magic City Juniors.................... 48.47 20.00 28 1.95 13 48 49 Brooklynski Slovenci .............. 40.92 53.25 36.00 22 25 .90( 2.40j 6 16 50 Naš Dom .................................... 45.70: 22 1.80 12 51 Eastern Star .............................. 71.82 43 1.35 5?, 31.68 14 9 53 34.40 lb .30 1 3 SKUPNO............................... $13,872.97|$7,272.12 6451 $415.60|$400.00|2734 Bilanca 31. oktobra 1929..............................................................................$675,422.24 Dohodki za mesec november 1929 Asesmenti krajevnih društev................................................ Obresti čekovnih prometov.................................................... Obresti od posojil na posestvih........................................................................................Vnm Prošnje in nova posojila................................................................................................................3U.W Pristopnine mladinskega oddelka v upravni sklad........................4.50 Skupni dohodki ........................................................... $14,224.44 Stroški za mesec november 1929 Za posmrtnine ....................................................®2,892.84 Bolniške podpore ................................................ 3,349.£8 Za porode ............................................................ 255.00 Operacije ..... .. ,..................................................... £75.00 Upravni stroski .................................................. eou.to Skupni stroški ................................................................ -8,152.57 Odšteti stroški od dohodkov...............................................................v....... 6,071.87 : Bilanca 30. novembra 1929....................................................................$681,494.11 P. KOGOJ, gl. tajnik. SVETLOBA IN SENCA Povest Spisal dr. Fr. Detela IIIIIIIIIIIIIHIII Tone je tako pošten človek, da ga ne smeš .za nos voditi, in Mani, svoji prijateljici, vendar ne boš prevzela ženina!" "Oh, ženina! Gašper mi 'je sam rekel, da so to same čenče. On govori ž njo kakor z vsako drugo. Vesel človek je in fantuje rad, nepošten pa ni, in da me ne bo raznašal, na to bi jaz prisegla." "Ampak kakšen pomen naj ima ta tvoja norost? Ali veš ti, Jerica, da to ni prav, da je greh?" Jerica je sklenila roke na kolenih in molčala poparjena. "Oh, saj ne pride morda nikoli več," je vzdihnila. "Tone je moder, to je res, pust je pa tudi." "Zakaj si mu pa dala besedo? Ampak tak, kakršen jer je stokrat boljši od Gašperja, Saj tudi tebe ni sama dobrota in ljubeznivost. Pamet, Jerica, pamet! Boljšega ženi na ne boš dobila." "No, no, Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se tako zanj vlečeš? Saj mu ne rečem nič, ampak le preveč se ■ mi zdi sam sebi dober in pošten. Jaz naj bi hvalila Boga, t če ga dobim? Premisli, Roza la! Tako govori Klančar, in - tako si misli Tone. O Tetre\ i nam je vse natanko povedal 1 in Tetrev ne laže. Našemu oče > tu tudi ni bilo všeč, ko so to • slišali, in jaz sem le radovedna - kakšno doto bodo Mani dali, 3 ko se jim zdi moja za Toneta i' premajhna;—Torej, Rozala. kakor sva se zmenili, molči!" "Pametna bodi, Jerica, pametna!" je svarila.Rozala. — "Gašper vodi ali Mano .za nos ali tebe ali najbrž obedve." Neprijetno iznenadena je odšla Jerica. Pričakovala je bila, da se bosta smejali z Ro-zalo, ki je bila kot dekle — in tega je komaj pol leta — tako vesela. Zdaj pa toliko svarjenja! In kako smešno huda je na Gašperja! Če je Gašper res hudoben človek, zakaj ne svari Rozala Mane, ki je v veliko večji nevarnosti? "Za Mano bi bil Gašper dober, za mene ne. Joj, kakšna skrb! Toda ne skrb za j- mene. Gašperju hoče postati . Klančar tast, Tone svak, Mana žena, dasi on ne mara za njo; jaz pa se pregrešim, če izpregovorim ž njim prijazno besedo!" Svarjenja dobre Rozale si ni kar nič k srcu gnala Jen- ; ca, prepričana, da se bo Gašper v zakonu popolnoma poboljšal in da je malokje žena brez krivde, če ne ravna mož lepo ž njo. Ona pa je vendar razumna, brhka, pridna in ne brez dote; ona bi mu priljubila hišo, da ne bi bilo dobiti boljšega moža. Tako so se začele polagoma sukati njene misli okrog Gašperja, in Tone ji je ginil iz spomina. Začelo se ji je dozdevati, da mu ni nikoli naravnost dala besede, da sta samo nekako prijateljsko občevala in samo ljudje da so zagnali, da'sta zaročena. Sicer pa, če bi tudi že bila, do poroke se vsak še lahko premisli. Tone je kmalu začutil iz-premembo v Kržanovi hiši. Otroci so ga sprejemali še prijazno, starša pa sta se bila nekako ohladila, in Jerica ni posebno skrivala, da se dolgočasi v njegovi družbi. Karkoli ji je povedal, so bile zanjo pogrete jedi in prazne marnje. Kako prijazno pa se je smejala Mihovim neslanim besedam, in kako predrzen je postal zdaj Miha! Komaj je stopil Tone v hišo, je že prištork-Ijal od kakšne strani ta človek iskat kakšne reči, katere ni potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je vedno jezil na psa, na Judeža, ki ni znal svojih čuvstev tako prikriva ti kakor njegov gospodar, ampak -je grdo gledal in zamolklo renčal, kadar se mu je pri bližal Miha. "To mrho," je dejal nekega večera Miha, "bom jaz en krat ubil." "Saj ti ni nič hudega storil Miha," je menil Tone. "Ali je za kaj drugega t: spaka?" "Judež ne more nič za tc da ni lepši," je dejal Tone ii pogladil psička. "No, lep ta pes res ni," j dejala Jerica. Toneta je bolelo, da je pc tegnila Jerica z Mihom, i zdelo se mu je, da ne lete nje ne besede toliko na psa, kol lcor na njega. Razgovor je zž stal in Tone se je začel poslan ljati. Kar nič ga ni zadrževj la Jerica in nekako odtujen? sta se ločila. V prvi nejevolji je šepetal Tonetu ponos, da bi bilo čudno in malo moško, če bi on ne mogel živeti brez nje, ko ona njega tako lahko pogreši. Ali ni dosti drugih deklet, ki se prijaznejše, in tudi poštenih in premožnih staršev. In kaj je storil on Jerici? Ali ni bil vedno prijazen? Ali ji ni do-našal daril? Če ji niso bila všeč, je bil pa vsaj namen dober. Zdelo se mu je tudi, da je še precej govoril ta večer, tako da bi se bila lahko zabavala. — "Zdaj me ne bo tako kmalu videla," si je dejal in se ustrašil svoje odločnosti. Na misel mu je namreč prišlo, da je bila morda samo ta večer tako čudna, kakor je včasih vsak človek slabe volje in ne ve, zakaj. Morebiti se je tudi samo njemu takšna zdela, ker je bil tudi on nataknjen. Ve se pa tudi, kako nalezljiva je nevolja, kako pokaži en pust človek celo družbo; pred takšnim ni varna najnedolž-nejša beseda. Robatega Miha je res nekoliko preveč zagovarjala, a najbrž iz samega usmiljenja do polomljenega siromaka, in on naj bi ji zameril, da ima tako nežno, tako rahločutno srce! O Gašperju pa vendar ni govorila in za njegova junaštva se ni navduševala. "Da bi bila le že moja žena!" si je dejal. (Dalje prihodnjič) M ALi OGLASI jI Važno! I Naznanjamo, da je sedaj pre- !i menjena naša telefon številka, fj ki je bila že dolga leta poznana |j našim ljudem. Sedaj se ne gla- g si več Randolph 1881, marveč s HENDERSON 2088. To bo | glavni telefon, ki se bo rabil lah- | ko dan in noč za vse slučaje tr- | govine, pogrebnega ali ambu- ; lančnega zavoda. Zapomnite si i to številko, ker je ni na novih j koledarjih, številke so nam pre- ; menili že potem, ko so bili koledarji narejeni, želeč vam vese- 1 lo Novo leto, smo s spoštovanjem A. Grdina & Sons (2) Išče se služkinja in sicer takoj, da bi stregla bolni ' mladi ženi. Priletna ženska ima prednost. Zglasite se pri F. Te-kautz, 6509 Edna Ave. suite No. | 6 ali pa na 15831 Trafalgar Ave. (217) Soba se da v najem za enega fanta. Gorita soba. 923 E. 73rd St. (217) Pozor! Spodaj podpisani John Bra-dach naznanjam, da odpotujem v staro domovino dne 23. jan. in sicer v Marinčo vas pri Fužinah. Ako ima kateri mojih prijateljev in znancev kaj za naročiti, naj se oglasi na 6021 Bonna Ave. — John Bradach. "OREL" FRANK MERHAR POZOR! POZOR! AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31ST, 1929 — In ste jo ohranili sami zase? — Rajši bi bil umrl, kakor jo komu izdal. — In zdaj jo zaupate redu, ne da bi računali na nagrado, zaupate jo brez častihlepnih namenov? — Ne, zaupam jo redu, s častihlepnimi nameni in z upanjem na nagrado, — je odvrnil Aramis. — Zdaj me poznate, prečastiti oče. Ali boste naredili iz mene to, kar moram postati? — Da, imenujem te svojim naslednikom, — je dejal menih, potegnil s svojega prsta prstan ter ga nataknil na pr stanec Aramisove desnice. — Bolan na telesu, toda zdrav na duhu, ti podajam iz proste volje in prepričanja ta prstan, ta znak vsemogočne oblasti, gospod d'Herblay. škof iz Vanesa, in imenujem te svojim naslednikom, gene lom jezuitska reda. Aramis je prebledel; njegovi največji častihlepnosti je bilo zadoščeno. — S tem znakom, — je nadaljeval menih, — ruši in podiraj in zopet na novo gradi. "In hoc signo vinses!" (V tem znamenju boš zmagal"). Čuj me, še mnogo ti imam povedati, moja moč pa pojema. Papež je konspiriral proti re du, zato mora umreti. — Umrl bo! — je odgovo ril Aramis. — Šest malteških vitezov — njihova imena boš našel v teh-le papirjih — je izvedelo vsled indiskrecije nekega bra ta enajste stopnje, za tretje misterije. Treba je dognati, v koliko so ti ljudje izkoristili svojo vednost. — Zgodilo se bo. — Trije nezanesljivi bratje so obsojeni v pregnanstvo v Tibet, kjer morajo umreti. Tukaj so njihova imena. — Sodba bo izpolnjena. — V Antverpnu živi neka Ravaillacsova nečakinja, ki lastuje gotove papirje, ki kompromitujejo red. Že dol go vrsto let prejema za svojo molčečnost po petdeset tisoč lir na leto. To so nepotrebni izdatki — red ni bogat. Tre ba ji je plačati enkrat za vselej gotovo vsoto, ali pa krat komalo ukiniti izplačila. — Ukrenil bom vse potreb no. — Iz Lime se pričakuje ladjo, ki je navidezno otovorjena s čokolado, v resnici pa obstoja njen tovor iz zlata. Pod vsakim skladom čokolade so skrite zlate palice. Ladja je lastnina reda ter vredna 17 milijonov. Glejte, da bo pristala v bayonski luki. Menih je umolknil. Nič več ni mogel govoriti. Našlo nil se je v naslanjaču nazaj, nekolikrat še težko zasopel in izdihnil. — V naslednjem trenotku je prihitel zdravnik. — Gospod Grizart, — je rekel Aramis ter pokazal na kozarec, v katerem je bilo zdravilo, — vaš medikament je učinkoval. Očistite kozarec. O tem, kar ste dali v kozarec na ukaz Velikega sveta, ne sme ostati v čaši nobenega sledu. — Nato je Aramis vtaknil v svoj žep papirje mr liča ter odšel. Odhitel je naravnost v palačo ministra Fouqueta. Minister je sedel ob svoji pisalni mizi in delal. Ko je vstopil Aramis, je odložil pero in žalostnega Pbraza pogledal škofa. — Že spet malodušni, gospod nadintendant?-— je re- kel Aramis. Saj gre vendar vse tako, kakor si želimo. — Nu, tega ne morem trditi, —> je rekel Fouquet, — to da vaš nikoli počivajoči duh, gospod d'Herblay, najde vedno nova sredstva za zadržanje poloma. — Vedno nova sredstva so pri roki, prav ste povedali, — je rekel Aramis, — in tudi sedaj imam tako sredstvo. Ali ste že kaj mislili na malo Lu-izo Lavalliere? Fouquet ga je pogledal s skeptičnim smehljajem. — Ne, ne, popolnoma resno, gospod nadintendant, — je rekel Aramis. — Malo gospodično kralj prav rad vidi, kakor pravijo. Gledati morate torej, da si pridobite njeno naklonjenost. Saj menda sami dobro veste, koliko je vredno, če je človek pri ženskah dobro zapisan. — In vi menite? — je vprašal Fouquet. — Jaz menim, da morate tej mali kratkomalo izjaviti svojo ljubezen. Pišite ji! Po mojem mnenju je namreč kraljevo zanimanje za malo samo plašč, za katerim skuša zakriti svojo ljubezen do ma-dame Henrijete. In baš vsled tega je treba, da izve gospodična Lavalliere tajnost teli dveh zaljubljencev; menda ni treba, da bi vam moral šele razlagati, kaj vse lahko doseže razumen mož s tako kom-prcmitujočo skrivnostjo. Gospodična Lavalliere je revna — na dvoru ne zavzema še nobenega važnega mesta — nu, vi ji boste izooslovali mesto in denar ter si na ta način pridobili neprecenljivo pomočnico. Zato vas prosim, pišite ji. Fouquet je raztreseno prikimal. Zdelo se je, da tej stvari sicer ne pripisuje nobene večje važnosti, toda, ker se je bil vajen ravnati po d'Her-blayevem nasvetu, je prijel pero in rekel: — Tak diktirajte mi. Jaz imam namreč danes tako težko glavo, da mi ne pride nobena prava misel. Aramis je narekoval: "Gospodična! Videl sem vas ter se prepričal — čemer se ne boste čudili — da ste lepi. Toda vi ne zavzemate še mesta, kakršno vam gre. Ljubezen visokostoječega moža lahko pomore vaši častihlepnosti Jaz vam polagam k nogam svojo ljubezen. Če mi jo ste vračali, se vam bom izkazal hvaležnega s tem, da vas bom storil za zmerom prosto in neodvisno." Minister je pogledal Ara-misa. — Podpišite! — je rekel ta. — Ali je to neodhodno potrebno? — je vprašal Fouquet. — Vaš podpis pod tem besedilom je vreden milijon, gospod Fouquet, ne pozabite tega! Fouquet je podpisal. — Tako. Zdaj pa pošljite to pismo po zanesljivem slu naslovljenki, — je rekel Aramis. — To se bo zgodilo, — je rekel minister, — toda če mislite, da mi more naklonjenost kake gospodične Lavalliere pomagati, se, po mojem mnenju, motite. Povem vam, če kralj sprejme povabilo k slav-nosti, katero mi vsiljuje Colbert, tedaj sem izgubljen. Samo denar mi daje moč in oblast nad kraljem, ta bo pa kmalu porabljen. — Našlo se bo novega, — je odvrnil d'Herblay. — Kje neki? To bi rad vedel, — je vzdihnil minister. — Jaz vam bom dal šest milijonov, in če ni drugače, celo deset, — je rekel Aramis. — Kaj res, gospod d'Herblay? — je vprašal Fourquet, začuden in presenečen. —Saj mi vendar dovolite, da vzamem te vaše besede s skepso na znanje? Ali se morda motim v vas? Ste-li morda kaj drugega, kakor jaz mislim, da ste? Zasledujete morda svoje tajne cilje? — Jaz zasledujem samo en cilj, — je odvrnil Aramis, — da spravim na prestol Francije kralja, ki bo prijatelj gospoda Fouqueta. — 1 o ne bo kralj nikoli! — je* vzkliknil Fouquet. — Vem, kralj ne, — je odvrni! Aramis. Fouquet ga je osuplo pogledal: — Ne razumem vas, — je zamrmral. — Ali ne more biti tudi kdo drugi francoski kralj, razen Ludvika XIV.? — je rekel prelat. — Vi ste ob pamet! — je vzkliknil Fouquet. — Nihče drugi razen Ludvika ne more biti francoski kralj. Vsaj jaz ne vem za nobenega drugega, kvečjemu če bi bil to vojvoda Orleanski, kraljev brat. — Pa zato jaz vem za enega, — je rekel Aramis odločno. — In moj kralj bo tudi vaš kralj. Torej bodite brez skrbi. — Gospod d'Herblay, vi mi pripovedujete to v tonu, ki me navdaja z grozo, — je rekel Foquet. Aramis se je nasmehlial. —In zdaj se še smehljate! — Tudi vi se boste še smehljali, toda za enkrat se moram še sam, — je odvrnil Aramis. — Ne bojte se ničesar! Kadar napoči moj čas, bom razodel to tajno. Napočil bo namreč dan, ko vam bodo odpadle luskine izpred oči. Desetkrat ste se že srečno izognili prepadu-, v katerega bi bili strmoglavili, da ni bilo moje rešilne roke. Iz generalnega prokuratcrja ste postali in-tendant, iz intendanta minister, toda stopili boste še više in postali dvorni mojster kraljevega dvora. (Dalje sledi) ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj uvodna pot za potovanje na ogromnih parnikihi ile de France Jan. 17 Feb. 7 7 P. M. 1 P. M. Paris ............Jan. 24 Feb. 21 B P. M. 1 P. M. Najkrajin pot po ioleznlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 26 Public Square, Cleveland, Ohio. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 Bukovnik STUDIO V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013 (Tue. F.) NAZNANILO IN ZAHVALA Bogu vsemogočnemu je v njegovi modrosti dopadlo poklicati iz življenja, po kratki in mučni bolezni, našega nad vse ljubljenega, 17 mesecev starega sinčka in bratca, kise je podal k nebeškim angelčkom dne 4. decembra, 1929. GRDINA'S SHOPPE Popolna »loga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženeki klobuki. Trgovina zaprta vsak« urila pap. Sa •kazi celil lete. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 303U. (M. Thu. S.) te 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. Ob priliki smrti nepozabnega nam sinčka in bratca smo od vseh strani prejeli toliko dokazov simpatije in sočutja, da si štejemo v veliko dolžnost, da se na tem mestu vsem prav iz srca zahvalimo. Iskrena zahvala Rev. R. J. Steiger za ccrkvene obrede. Zahvaliti se moramo za pomoč, za tolažilno postrežbo in ki so celo noč čuli: Miss Josephine Thomas, Mrs. Anna Tomsic, Mary Blatnik, Mrs. John Mihclich, Mrs. Ivan Zupan, Mrs. Rudolph Gregorich, botri in botru Anthony J. Grdina in tudi za vso dobroto in prijazno naklonjenost. Hvala vsem, ki so nam bili v teh težkih urah usode v pomoč in tolažbo. Iskrena hvala vsem onim številnim prijateljem, ki so prišli ranjkega pokroplt na mrtvaškem odru. Pogreb si je vršil pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi in moramo izreči temu zavodu najlepšo zahvalo za tako vzoren red in točno vodstvo pogreba. Nadalje se zahvaljujemo za 'tolažilne telegrame in molitve Rev. P. Cyril Zupan OSE., Ven. Sr. M. Albertina OSB., ter vsem učiteljicam St. Mary's School iz Pueblo, Ciilo., Mr. in Mrs. Joseph Smerke, Mr. in Mrs. John Wuksinich, Mr. in Mrs. George L. Subotieh in Miss Regina Skiff, vsi iz Pueblo, Colo., in Frank Prijatelj iz La Salle, 111. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev. Iti so mu krasili krsto v zadnji pozdrav, in sicer: Botri in botru Mr. in Mrs. Anthony J. Grdina, družinam: Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Mr. in Mrs. Louis Ahlin, Mr. in Mrs. Anton Mcrvar, Mr. in Mrs. Ivan Zupan, Mr. in Mis. Joseph Thomas, Mr. in Mrs. Jossph Smrekar, Mr. in Mrs. John Hccevar, Mr. in Mrs. John Bukovnik, Mr .in Mrs. Edward Smrekar, Mr. in Mrs. Steve Lucic, Mr. in Mrs. Frank Fabian, Mr. in Mrs. Jim Ycrt, Mr. in Mrs. John Petaka:, Mr. in Mrs. Anton Grdina. Mr. in Mrs. Edward Posch in Slapnik družina, The Community Welfare Club, Mary Blatnik, Mrs. Stark, Cuyahoga County Council American Legion, Employees Frank Mervar Co., Mrs. Mary Makovec, Lake Shore Unit No. 273 American Legion, Mary Slanina in Jacob Testan, Mr. in Mrs. Anthony W. Fox in družina iz Cotali, California, Mr. in Mrs. Frank Smerke in družina iz Fort Worth, Texas, in Mr. John Smerke iz Amarillo, Texas. Še enkrat lepa hvala vsem skuiaj, ki ste nam prihiteli na pomoč v teh žalostnih lirah. Ti pa, ljubi sinček in bratec, raduj se med angelci v nebeškem raju. Bival si med nami samo toliko časa, da si se nam močno vtisnil v srce in pustil globoko ••aiio. Čas nam zaceli rano, a Ti, preljubi angelček, nam ostaneš za večno v blagem spominu, dokler nas Vsemogočni ne pokliče za Teboj. — Žalujoči ostali: FRANK in IVANKA MERVAR, oče in mati. FRANK mlajši, VERA JANE in LAWRENCE LEONARD, bratca in sestra. Cleveland, O., 27. decembra, 1929. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI V ČETRTEK 2. JANUARJA OB 9. URI ZJUTRAJ se prične naša letna, čistilna 25c razprodaja, na vsem našem blagu, ki se sicer prodaja do $1.00. © Vse to se bo prodajalo po 25c, dokler bo kaj zaloge. Zatorej ne zamudite te prilike, ki se vam nudi fj samo enkrat v letu. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splogna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736 (Tue. FrU Preko 1000 predmetov, obstoječih iz hišnih oblek za ženske in otroke, spodnja obleka za dečke in § deklice, ruber ji, hišni sliperji, razni ostanki, otroški coveralls in še mnogo drugih predmetov, ki ® jih je preveč, da bi se jih omenilo, bo na tej razprodaji—vsi po 25c. SAMO V NAŠI GLASS AVE. TRGOVINI Tudi naša zaloga zimskega blaga bo v ceni jako znižana za to razprodajo. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. ® m © DESET LET POZNEJE Nadaljevanje romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC. ) > ČISTII ,NA OSflLN^i ( PRI j C