Cena V50 dinar
Urodntitvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6 - Tel. 25-47 - Izhaja vsako soboto Volfa letno Z6 din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, xa Inozemstvo letno SO din Rokopisi se ne vračajo • Polt. čok. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Vreme od sobote do sobofe
(Napoved od 28. mmta do 4. luni la)
V južnih krajih kakor tudi severnih predelih Slovenije še nadalje nestalno in spremenljivo vreme. Toplotne razmere se bistveno ne bodo spremenile. Nekoliko toplejše bo postalo. Krajevne pooblačitve S podavinami. Kakor prejšnji te-teden tako je tudi ta teden pričakovati krajevne nalive in nevihte.
Za gospodarski in kulturni napredek
Združimo vse tvoje
Kadar si človek pod pritiskom razmer ne more več pomagati — mislimo človeka, kakršen si ti, jaz, moj sosed, prijatelj, sovražnik, človek s ceste i. sl. — tedaj se v obrambi opiramo na moralne zakone. Zato gredo naši napori vseskozi v tem pravcu, da naj ti moralni zakoni zavladajo v vsem našem življenju: pri posamezniku, v družinah, v vaseh, v občinah, skratka v vsej slovenski skupnosti. Slovenci, opirajoč se na te svoje moralne oslone, smo ravno verujoč v njih moč in zmago vselej in povsod zagovarjali demokracijo, t. j. svobodo v širokem smislu človečanskih idej in ravno zbog tega v naše narodno občestvo nikdar ni' so globlje prodrle niti te niti one po diktaturi hlepeče ideje. In tako se v našem narodnem telesu niso mogli udomačiti ni ^ poizkusi skrajnih fašizmov katerekoli °blike, niti komunizem, kai šele, da bi sc bil kje izcimil kak izrazitejši pokret.
življenje pa nas vendarle ograža od raznih strani. Ali se ne čutimo, kakor kamenček med dvema mlinskima koleso ma? Bog ve, ali res čutimo — ali vsi znaki kažejo, da visi nad nami Damoklejev meč! Ob pravi zavesti se moramo končno vprašati, ali bo naša morala dovolj močna, dovolj močan zid, ki bo mogel kljubovati besnečim valovom? V nas stopa spoznanje hudega, in v teh "dih časih ga pač ni Slovenca, ki ne bi čutil v sebi odgovornosti, tako za sebe, kakor za skupnost, za narod. Zato tudi nujno stopa v nas v dejanju za obrambo misel zedinjenja vseh narodnih sil. kojih postulat bodi:	Pravica in resnica
morata končno vendar zmagati! Zgodovina ne dela skokov, Bo*r pa dopušča pt e ;7kušn?o. Ni pa Bos; de?al, da ie trebn držati Irrižem roke. če vidim, da nada nar? moio rrlavo skala, ki io ?e natura odtrgal« od gore, bom srledal. da se čimorei umaknem, da me ne zdrobi. živHenie ie takšna
tile
gora, zgodovina trga vanj ogromne skale — naša moralna moč pa bodi, da se znamo nevarnostim o pravem času mak niti in zoperstaviti!
Po vseh moralnih in božjih zakonih imamo pravico do življenja. Ako nas ravno življenje ograža, se moramo boriti. Moč nasilja je navezana na nasilje, nekega dne pa vendarle pade. Zgodovina, da se razvije, rabi dela generacij in generacij. Kdaj so n. pr. mislili obsotelski puntarji, ki so snovali Slovensko-hrvat-sko državo I. 1573., da se bo njih sen vsaj v bistvu čez toliko in toliko stoletij uresničil? In vendar je bilo tudi takrat nasilja nič koliko!
Treba pa je prepričanja, da združimo, da zedinimo vse svoje tvorne sile v čim uspešnejši gospodarski, socialni in kulturni napredek Slovencev in vseh Jugoslovanov! Tako bomo v demokraciji, ki je naša privzgojena lastnost, očuvali svobodo!	—k.
Prošnja uprave
NA OGLED
pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki s poštno položnico (čekom), ki jih ni treba vračati.
KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO
JE DOBIL NA OGLED,
naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej.
DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA,
ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«:
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN
TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d 1 n o s t«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki Jo je treba samo ustrezno izpolniti.
VAŽNO JE:
lahko čitljivo ime In popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: %sako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in prejšnje pošte.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE
ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE
NAŠA PROŠNJA,
ki jo blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6.
toda ostalo je kot dedni greh malega naroda. Angleškega lorda ali meščana ni sram, razgovarjati se v vlaku, na športnem igrišču, pri ribarenju ali kjerkoli s priprostim angleškim človekom, ki mu ob takih prilikah lahko tudi pove, kje ga čevelj žuli. Tu je skrivnost angleške demokracije. Nepobitno je, da se pri nas mnogo govori o demokraciji, mnogi se tudi v izpovedovanju določenega svetovnega nazora krepko bijejo po prsih, češ, demokratje v širšem smislu smo, toda v mnogih slučajih pa ostanejo dolžni dokaza pravega demokratičnega življenja. Slovenci se moramo oprijeti novega vrednotenja dela in delovnega človeka. Spoštovati moramo delo kot najvišjo dolžnost in čast vsakega posameznika in obsojati lenobo kot našega največjega narodnega sovražnika.	—b.
Okoli špekulacije
z žitnimi cenami
Protesta celokupne javnosti in konzu-mentov so se naši žitni špekulanti zbali. Cene so na trgu jele popuščati, tako pšenici kot koruzi. To je dokaz več, da dejansko ni bilo pomanjkanja žita, nego da so ceno gnali navzgor samo špekulanti, hoteč pri tem napraviti dober »kšeft« na račun konzumenaov in javnosti. Deloma jim je to uspelo. Zanimivo pa je, da se je ogorčenje že poleglo in prehaja zadeva polagoma v pozabo, kot je to vselej pri nas navada. Vendar pa je po našem mnenju to tako nebovpijoč greh, da je treba špekulante resno poklicati na odgovor ter jim odmeriti zasluženo kazen. Tudi je nujno potrebno, da se cene še bolj znižajo, kajti doslej kljub malenkostnemu znižanju še vedno stojijo visoko nad cenami na svetovnem trgu. Isto velja tudi za cene kruha! Povsem nerazumljivo in obsojanja vredno pa je ob tej priliki postopanje Privilegirane izvozne družbe. Ta se je lepo umaknila v zatišje ter izjavila, da se ne more brigati ne za nakupovanje, ne za prodajo. Tako je: roka roko umije, pravi naše ljudstvo!
Malo pouka ob „polomu“ Rožetove „zadruge"
Onemogočite
špekulante in sleparja
Naši javnosti je znana afera »Glavne Privredne zadruge« v Mariboru, ki je spravila na zatožno klop »ravnatelja« Josipa Rožeta in njegove kompanjone, med katerimi se nahaja tudi žid Friderik Frank iz Osijeka. Rože in njegova družba, ki se je skrila pod varno okrilje neke fingirane beograjske zadružne zveze samo zato, da bi se izognila neprijetnim zadružnim revizijam v Sloveniji sami, so verna slika naših razmer, v katerih take lumparije lahko uspevajo. Ni še pozabljena afera s Kmetijsko-eksportno za drugo pred leti, ko je bilo na stotine in stotine ljudi opeharjenih za težko prislu-zen ali prihranjen denar, že takrat je javnost upravičeno pričakovala, da bo zakonodaja ali uredbodaja vprašanje zavarovanja širokih ljudski plasti pred raznimi sleparskimi institucijami zadružnega ali akcionarskega značaja rešila pr-ventivno tako, da se slične prevare ne b°do več vršile.
Rože in njegovi koinpanjoni so osleparili naše ljudstvo po zadnjih vesteh in ugotovitvah za okrog en milijon dinar-lev- Ta zadnji slučaj torej pokazuje, da se sleparji ojunačili samo zato, ker so videli, da zakonodajna oblast ni dolžila mer, ki bi prvič onemogočale ta-<e zlorabe ljudskega zaupanja in ki bi oruglč v dejanskem slučaju omogočile uPorabo najradikalnejših sankcij proti Vsem takim tipom.
Ljudstvo še ni pozabilo poloma raznih denarnih zavodov, ki je zadel samo vlagatelje, dočlm so se tisti, ki bi jih tre-oal° klicati na odgovor, poskrili v ;Hšje
se Je, pravočasno prepisali svoje pre mezenje na druge osebe In ki so prilezli Po nekaj letih zopet na površje tako nesramno, da danes igrajo zopet veliko vk> go v gospodarskem življenju.
Če primerjamo Rožeta s tistimi 4ipi, e nam zdi kot mal sleparček med velikimi zločinci. Dnevno se piše in govori o krizi zaupanja, ki še vedno ne daje našemu denarstvu pravega poleta. Mnogi pa pozabljajo, da je tezavracije denarja in slič n'h pojavov res krivo samo neznosno stanje, v ka terem je omogočeno -aznim sleparjem delati, kar se jim zljubi. Kaj je ljudstvu že pomagano, če policijske poizvedbe in sodne razprave doženejo naknadno vso materijelno in moralno kri^
do takih ljudskih škodljivcev?! Predpisi o zadružnih organizacijah in zavarovalnicah morajo biti taki, da vsako lumparijo, pa najsi je še tako pretkano zasnovana, že v kali onemogočijo. Kar pa doživljamo, je prazno zvonenje po toči. Razni pozivi na oškodovance se nam zde smeš-
ni, ker je denar itak šel po vodi... Zaupanje v zadružne blagajne, zavarovalnice, banke in posojilnice se bo vrnilo v polni meri, denar bo zopet prišel v polni obtok, ako bodo podane garancije, da ni noben dinar v nevarnosti. Državna oblast pa mora poskrbeti, da bodo predpisi take narave, da se sleparije s fingiranim zadružništvom končno-veljavno onemogočijo. V to svrho bi bilo treba določiti najostrejše kazenske sankcije. Vse teže kazni naj ne občuti samo tisti, ki ponareja državni rhnar, nego tudi tisti, ki ga na lisjaški in pretkan način vleče in krade narodu iz žepa!
—a.
Bodi kmet, delavec ali „gospod
»a
Delo le največja dolžnost in najvišja cast!
V enem izmed zadnjih člankov v ^Edinosti« je bilo podčrtano, da se Slovenci zelo radi naslajamo ob gotovih zunanjih oblikah in da nam za notranjost in notranjo vrednost kakršnegakoli dejstva ali vprašanja ni toliko mar, kakor bi bilo želeti in pričakovati od naroda, ki si je v svesti svojih nalog v bližnji in dalnji bodočnosti. V pričujočem člančiču se hočemo — navezujoč na to lastnost - baviti z nadaljnim izidom našega opazovanja: s pomanjkljivim in času neprimernim vrednotenjem delovnega človeka.
Medtem ko so n. pr. bratje Bolgari po vojni organizirali svojo obvezno delovno službo, pri nas nikdo niti mislil m, da bi z duhom časa moglo nastati novo vrednotenje dela in delovnega človeka Pisec teh vrstic je v Bolgariji v bližini Knjaževa gledal četo »trudnovakov«. ki se je vračala prepevajoč z javnega dela, ki pa ga ni bilo primerjati z naširr zastarelim kulukom, žalostnim ostankom iz turške dobe tako po imenu kakor po .ni-slu. Bolgari so bili in so še danes ponosni na svoje delovne obveznike.
Pri nas še nismo tako daleč, toda podani so izgledi, da bomo polagoma izsuševali naša barja, močvirja itd., delali ceste in prekope ter druga javna dela z obvezniki, kar bi bilo vsekakor v korist narodnega občestva.
Toda to le mimogrede. Kar hočemo omeniti, je predvsem duhovni in dejanski odnos našega izobraženca * p^lizobra-ženca do — delavca, kmeta, sploh do tistih, ki morajo s fizično močjo pridelova-
ti kruh in življenjske potrebščine za se be, svojce in ves narod. Tu prihajamo do ugotovitve, da naša inteligenca — vsa čast izjemam — vse premalo ceni fizično delo in njega predstavnike, kmeta in delavca.
Zgodilo se je že, da se je slovenski »izobraženec« sramoval spremljati svojo kmečko mater po naši res malomeščanski ulici, ker mu ni bilo všeč, da bi ga s pri-prosto ženico, ki mu je dala življenje, videli njegovi kulturno in civilizatorično oblizani prijatelji. To je le en slučaj, ki kaže, kako malo srčne kulture je imel do-tičnik, ki sc zna sicer tako fino zvijati pred vsako mednarodno barsko plesalko... Videli smo že izobraženca, ki v gostilni ali kjerkoli ne more prikriti svoje nevolje, če ga kak navaden delavec prosi samo za ogenj, a kaj šele, da bi gi nekaj vprašal.
Imamo sicer celo vrsto najrazličnejše usmerjenih gospodov, ki »rešujejo« našega delavca na vse pretege, a se ">b-enem sramujejo vsakega r-zgovora z delovnim človekom na cesti ali , :erkoli. Redki so oniikanci, ki na deželi prijazno spregovore z našim kmetom. In -endar. kako dobra in topla je beseda, ki jo sliši v svoje fizično delo zakopan človek iz ust izobraženca! Delavec in kmet sta hvaležna za vsak dober in koristen nasvet, prijeten razgovor, kajti v izboljšanem odnosu šolanstva do delovnega človeka je vsa skrivnost narodnega občestva.
Frakarstvo je bičal že Ivan Cankar,
&?G*emnlkln dolžniki Edinosti” moralo naroinino takoi nakazati, ali pa današnjo številko vrniti, da iih črtamo i Citai »Prošnlo uprave” zgorail
7 dni
domačih
p Komandant dravske divizijske oblasti divizijski general Lazar Tonič je bil imenovan za komandanta moravske divizijske oblasti	Posle	je izročil
dosedanjemu pomočniku genraiti Dodiču.
% 677 milijonov dinarjev je doslej dr žavna blagajna izplačala za večja javna dela, od tega je dobilo prometno ministrstvo 266 milijonov, gradbeno pa 411 milijonov.
p V nogometni tekmi proti Italiji smo izgubili 4:0.
p V našem radiu je preteklo soboto Nj. Vis. knez Pavle otvoril serijo propagandnih predavanj o letalstvu.
p Nemci, živeči v Osjeku, so vložili zahtevo, naj se v Osjeku otvorijo v ta-mošnjih ljudskih šolah nemške vzporednice.
p V tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je sedaj zaposlenih 3.850 delavcev, za 1.660 delavcev več nego lani.
p Ministrski svet je dovolil 100 milijonov kredita za izgrauitev in izpopolnitev naših pristanišč na Jadranu.
p Za apostolskega nuncija v Beogradu je bil imenovan dosedanji nuncij v južnoameriški državi Chile Ettore Felici, ki bo nastopil svoje mesto prihodnji mesec.
p V združeni opoziciji v Dalmaciji je
prišlo do zelo resnih sporov med pristaši bivše Samostojne demokratske stranke in pristaši Hrvatske seljačke stranke.
p Za tržaškega škofa je bil imenovan msgr. Anton Santin. Prejšnji škof dr. Fogar pa je moral odstopiti. O tem je bilo že mnogo govora. Je pa to nov dokaz, da tudi v cerkvenih krogih igra veliko vlogo narodnostno vprašanje.
Za letošnji trgovski kongres, ki bo v Ljubljani, vlada po vsej naši državi zelo velik interes. Pričakujejo, da bo v takratnih dneh obiskalo Ljubljano veliko število trgovcev.
p Na beograjski univerzi so sedanje oblasti odkrile večjo komunistično organizacijo visokošolcev. Pri preiskavi so organi odkrili v omarah tehnične fakul tete večje množine literature in propagandnega materijala.
p Vode, ki so po neurju in nevihtah močno narastle in napravile vsepovsod veliko škode, polagoma upadajo. Posamezne pokrajine in zlasti nekatere doline nudijo kaj žalostno podobo razdejanja in uničenja. Ljudstvo se vrača v svoje domove in z novim upanjem popravlja in pospravlja, kar je še ostalo rabnega.
p Vloge pri slovenskih hranilnicah so v mesecu aprilu spet narasle za okoli 10 milijonov dinarjev.
p Za ljubljanski velesejem, ki bo od
4.	do 13. junija vlada veliko zanimanje. Tudi letošnji velesejem bo nad vse dostojna revija našega narodnega gospodarstva in naše delavnosti.
p Na Teznu pri Mariboru je bil velik požar v tovarni čipk »Teksta«, škoda znaša okoli 300.000 dinarjev.
p Lonec starih srebrnikov so našli na Glavnem trgu v Mariboru, ko so kopali jarek za plinovod. Novci izvirajo iz 14. stoletja.
p V Dragučovi pri Sv. Marjeti pri Pesnici so ob kopanju studenca naleteli na močnejši izvirek slane vode, kar dokazuje, da morajo biti v pesniški dolini ležišča raznih rud.
$ »Toti list«, štirinajstdnevnik hurno-i istični list za Slovence, ki izhaja v Mariboru, prinaša v vsaki številki obilo dobre volje in smeha, pa tudi bodeče igle, ki v dobrodušnem tonu povedo več nego dolgi članki. 7. št. izide v sredo 1. junija ter jo dobite povsod za ceno 1.50 din.
p Mariborska podružnica CMD praznuje te dni petdesetletnico svojega uspešnega narodnega dela. Zaslužni in delavni organizaciji Čestitamo in želimo še mnogo uspehov.
p Gradbena dela ceste Sv. Ožbalt -Kapla uspešno napredujjeo ter je pričakovati, da bo cesta v doglednem času zgrajena. Cesta je za tamošnje prebivalstvo velikeoa gospodarskega pomena. Ves dosedanji les so namreč morali ta-rnošnji kmetje prevažati v dolino po skrajno zanemarjenem kolovozu, kar je bilo tako za ljudi kot vprežno živino velika muka.
_p Cene papirja in kartona so te drti poskočile za 5%.
... da delajo Amerikanci poskuse s fosforescirajočim lakom. S takim lakom pobarvan avto je lahko zagledati ponoči na 800 metrov ter imajo vozila nekak fantastičen izgled.
Manjšine v borbi za svoio autonomiio
Za vse enaka pravica
Bratska Češkoslovaška republika bije te dni trd boj za obstanek. Narodna manjšina rahlja njene temelje v notranjosti. Ob dejstvu, da nemška narodna manjšina na najčudovitejši način, ki je izražen z grožnjo z inozemsko velesilo, grozi svoji državi, ne smemo ostati ravnodušni mi, Slovenci, in še v večji meri Jugoslovani kot celota, ob vprašanju, kako kaj narodi, ki s tako vehemenco branijo skoraj svojega slehernika las v inozemstvu, oziroma v drugi državi, ravnajo na Koroškem s slovensko natod:-o manjšino, odnosno kako se kaj godi našim jadnim Primorcem »mifljTv.v Julijski Krajini.
Slovenci smo v vseh ozirih lojalni ljudje, že vzgojeni smo tako, da nikoli nismo dolgovali ničesar niti Bogu niti cesarju. Ko smo z nesrečnim plebiscitom
1.	1920 padli pod bivšo Avstrijo, smo svojo lojalnost prenesli tudi v to državo. Toda že deset in desetletja je šel naš boj za najelementarnejše narodne pravice, ki niti ob najhujših zatiranjih in raznarodovanjih ni prenehal, in to borbo je naš narod prenesel tudi v nove razmere, žal moramo konstatirati, da je bila bivša republika Avstrija skrajna sovražnica našega ubogega naroda in toliko, da mu ni rezala jermenov s pleč.
Spričo dejstva, da je Jugoslavija svojim narodnim manjšinam kot nacionalna država brez pritiska že od nekdaj naravnost materinsko postregla ter zadostila vsem dejanskim potrebam drobcev tujih narodnosti v naši državi, naš človek na drugi strani meje ni smel skoroda spregovoriti po slovensko niti v cerkvi z Bogom. Zato za tem popolnim mrličem, niti za prejšnjo niti za sedanjo Avstrijo, Slovenci nismo in ne bomo jokali, ker pričakujemo, da bo za naš narod v novem položaju nastal lepši čas — da bo končno svoboden narod po svoji svobodni volji, četudi za enkrat še v tujem državnem okviru. Če je na obeh naših državnih mejah zaželjeno iskreno prijateljstvo, je naša zahteva ali pravilneje naša želja po svobodnem, popolnoma svobodnem narodnem in kulturnem življenju Slovencev onstran Karavank tudi zahteva in želja naše velike sosede. Kajti naša velika soseda, ki dobro in globoko pozna jugoslovansko kavalirsko obnašanje do redke nemške manjšinice, ki jo je videti le tu in tam, ker ni nikjer kompaktno naseljena (štajerskih nemškutarjev,
Oblaki nad ČSR
Dr. BENES
ki so zablodeli sinovi in hčere slovenskih mater in očetov, pa vendar tudi Nemci ne bodo šteli za svoje brate!) mora končno videti v Jugoslaviji kljub naši srednji velikosti ogromno moralno in fizično silo, koje prijateljstvo je dragoceno. Iz tega razloga in že iz načela svo-bodoljubnosti pričakujemo za naš narod na Koroškem v najkrajšem času popolno narodno avtonomijo po istem zgledu, kakor jo v zadnjih časih češki Nemci zahtevajo v ČSR. Mislimo, upamo in p.dSaku-jemo, da se za narodno, Kulturno in gospodarsko avtonomijo slov. Korotana že dela in da bodo zaključki z ozirom na naše prijateljstvo in načela Nove Nemčije, ki je zainteresirana na čistem rasizmu, za naš slovenski narod na Koroškem najugodnejši.
Ob tej priliki ne smemo mimo naših bratov na Primorskem. Lani ob priliki obiska^ grofa Ciana v Beogradu smo bili prepričani, da bo v gornjem smislu govora tudi o našem narodu pod Italijo. Še vedno je naš narod, široka množica ljudstva (ker se namreč ni nič ueman-tiralo!) v Jugoslaviji prepričana in trdno veruje, da se pregovori za narodno in kulturno avtonomijo Primorskih Slovencev in Hrvatov pod Italijo še vedno vrše in da se bo skoro v tem oziru med prijateljsko Italijo in Jugoslavijo rodil pakt, ki bo prinesel našemu ljudstvu v Julijski krajini popolno svobodo, da bo svoboden narod po svoji volji!
Položaj Iidalje JasneBI
Pred par dnevi, preteklo soboto in nedeljo, je iz razumljivih razlogov razburila vso javnost vest o gibanju nemških čet ob češkoslovaški meji ter o vpoklicu enega letnika češkoslovaških rezervistov. Mnogi so si že predstavljali, da bo sledil slučaj bivše Avstrije. Pa se le ni ničesar zgodilo. Bilo je vse samo rožljanje, kakršnega Evropa posluša že nekaj let sem. Zadeva se je rešila diplomatskim potom in na miren način. Šlo je predvsem zato, da se skuša z nemške strani izsiliti ob sedanjih pogajanjih čim večje pravice za nemško manjšino v češkoslovaški. To je že stara taktika, ki pa se spričo jalovosti ostale evropske diplomacije in »demokracije« vselej posreči. Tokrat pa so zapadne velesile izrekle svojo jasno besedo, da bodo branile Ce-
Občinske volitve v ČSR
škoslovaško v primeru napada. Ost je bila tako zlomljena in vodja češkoslovaških Nemcev Konrad Henlein se je moral podati na pot pogajanj.
Tekom teh dni je bilo med čsl. vlado in zastopniki sudetskih Nemcev že več razgovorov, ki so napsoled privedli tudi do razgovora predsednika vlade dr. Milana Hodže in Henleina. Podoba je, kot pravi časopisje, da razgovori ugodno potekajo ter da bodo pogajanja kmalu zaključena. Malo verjetno pa je, da bi tudi poslej nastopil v ČSR mir, kajti zahteve nemške manjšine so tako dalekosežne ter se bodo nenehoma ponavljale. Trenutno pa se je položaj tako v ČSR kot v Evropi, ki je vneto sodelovala, precej zjasnil.
Nova utrditev demokracije
Preteklo nedeljo so bile v Češkoslovaški delne občinske volitve, za katere je spričo napetega položaja v državi vladalo velikansko zanimanje. Vlada je z ozirom na izreden položaj poskrbela za primerno varnost, tako da so mogli volivci v redu in miru izvršiti svojo državljansko dolžnost. Volitve so s svojim izidom prinesle veliko zmago demokratično usmerjenim strankam, med njimi je posebno dobro odrezala češkoslovaška narodno-socialistična stranka, ki ji 3e svojčas pripadal tudi sedanji predsednik države dr. Beneš. Strahovit poraz pa so doživele takozvane fašistične stranke. To velja seveda za češkoslovaške stranke. Zelo je na glasovih pridobil tudi Konrad Henlein, ki je v občinah z večino nemškega prebivalstva ponekod odnesel kar do 80 odstotkov vseh glasov. Kljub temu pa so se v teh narodnostno mešanih občinah zavedno izkazali čehi. ki jim je uspelo postaviti nasproti Hen-leinu dovolj jak protiutež v. občinskih
odborih. Volitve se bodo v drugih občinah nadaljevale v nedeljo, 29. t. m. in v nedeljo, 5. junija, o čemer bomo še poročali.	/
Evharistični kongres v Budimpešti
Začetkom tega tedna je bil otvorjen v Budimpešti na Madžarskem letošnji Evharistični kongres, ki bo po svojih odposlancih in pa vernikih zdntžil k skupni počastitvi sv. Evharistije katoličane vsega sveta. V Budimpešto so dan za dnem vozili posebni vlaki iz raznih držav večje skupine vernikov, mnogi pa so odpotovali v Budimpešto tudi z avtobusi. Posebne pozornosti so bili na vožnji v Budimpešto deležni tudi razni cerkveni dostojanstveniki, tako zlasti papežev legat kardinal Pacelli in pa pariški nadškof kardinal Verdier.
! Težak udarec našemu podežo^u
Nekatere pokrajine Slovenije, tako Prekmurje, kraji ob vznožju Pohorja in nekatere doline na Kranjskem so pretekle dni doživeli letošnjo prvo večjo katastrofo. Večdnevno deževje je že dodobra namočilo žejno zemljo. Manjši potočki in grape so v trenutku postali hudourniki, ki so pred seboj razdirali vse. kar jim je stalo na poti. Ogromne mase vode so se razlile po tako lepo obetajočih njivah in travnikih ter ondi vse opu-stošile. Na več krajih je divji vodni element podrl tudi več lesenih mostov in odnesel mfioge zasilne brvi. Mnogo škode je neurje napravilo tudi s tem, da je vodi v svoji vihri odnesla ter odplavila precej lesa, hlodov in podobnega. Posebno težak udarec pa je doživelo Prekmurje, kjer je prestopila bregove Mura. Poplava je nastopala zelo naglo ter so se ogroženi ljudje jedva mogli reševati na varno. Posamezne kotline je poplava spremenila v pravcata jezera. Podobna poplava je nastopila tudi v kotlini v Planini pri Rakeku. Vsepovsod sedaj ljudstvo z žalostjo gleda na uničene sadove svojih žuljevih rok ter se v stiski trdno zanaša na zadostno pomoč in podporo oblasti in vsega naroda. Naj ob tej priliki spet povdarimo, kako nujno potrebno bi bilo takoj pričeti z regulacijo Mure in pa nekaterih potoških in hudourniških strug, ki so ob neurjih prava nesreča za našo pridno in delavno podeželsko ljudstvo. Naj nas vendar enkrat takele katastrofalne poplave že izmodrijo. Ljudstvo vsako leto čaka in čaka zaman ter bi mu bilo v neizmerno zadoščenje, če bi prešli od besed k dejanjem in tako osigurali marljivemu ljudstvu sadove njegovega dela.
OGLAŠUJTE M »EDINOSTI«!
Nemčija gradi pot
i$a Balkan m Vzhod
Pred nedavnim je nemška vlada odobrila načrte za velikanski prekop med Renom, Mainom in Donavo, ki naj bi presekal počez Evropo in zvezal Črno morje s Severnim morjem. Nemci predvidevajo, da bo mogoče prekop zgraditi do leta 1945. Vsa dela pa bodo veljala okoli 10 milijard dinarjev. T aprekop pomeni dejansko novo pot v prodiranju Nemčije na Vzhod in na Balkan. Nemška gospodarska politika je torej neutrudljiva, ko išče nove možnosti in nova tržišča, zlasti velja to za nemško težko in pa tudi lažjo industrijo, ki bi rada plasirala svoje proizvode na trgu južno-vzhodne Evrope.
Zaenkrat se povdarja, da je to nemško prodiranje samo gospodarskega značaja. Nihče pa ni tako naiven, da bi ne vedel, da je vsako tako prodiranje povezano tudi s političnimi vplivi. Nameravani velikanski prekop, ki je zvezan s tako ogromnimi izdatki, bo kot novi nemška tipalka in lovka, ki bo segla na pokrajine južno-vzhodne Evrope.
V Poljski je zmagal slovanski duh
Neštetokrat je bilo že čuti pritožbe, in to upravičene, da vodi Poljska kaj čudno politiko, ki nikakor ni v skladu z interesi vseh slovanskih narodov ter da je celo škodljiva celokupnemu Slovanstvu. Ob napetosti, ki je pretekle dni zavladala med Nemčijo in Češkoslovaško, pa se je Poljska pokazala v pravi luči in duhu Slovanstva. Angleško časopisje je namreč poročalo, da je Poljska sporočila Nemčiji, da v slučaju napada na Češkoslovaško ne bo ostala nevtralna. Kaj ta izjava pomeni, si ni težko predstavljati. Slovani so jo vzeli na znanje z velikim zadoščenjem. Bog dal, da bi prišli enkrat vsi do pameti ter bi se vsi Slovani združili v močan slovanski blok, ki bi bil dovolj odporen proti vsakomur.
Francija bo pri nas kupovala
časopisje poroča, da bo čez dobra dva tedna prišla v našo državo francoska gospodarska komisija, ki bo nakupila pri nas večjo količino pšenice, živine in lesa ter rud. Skrajni čas je že bil, da se prične tudi med našo državo in Francijo malo živahnejša kupčija. Kaj nam pomagajo vse lepe besede in obeti, treba je gospodarskega sodelovanja, potem bo narod verjel v pravo zavezništvo. Težko je namreč, ko mora ljudstvo vedno dan za dnem brati poročila, kako si francoske kapitalistične družbe delijo pri nas dobiček iz rudnikov itd., pokazati je treba tudi bogato trgovinsko bilanco, da bo zavezništvo res tudi gospodarskega pomena ter ne bomo v teni pogledu navezani zgolj na države, ki se tako usodno igrajo v Evropi z ognjem.
Nemčija se zanima za jugoslovanska vina
Proutevanie možnosti in pogojev za uvoz naših vin v Nemiiio
spoznal in pozdravil. Gospod Duenges je — ko jaz — član Mednarodnega urada za vinp v Parizu, o čemer, kakor o sodobni izgraditvi vinarskih zadrug (VVinzergenossenschaften) v Nemčiji bi se rad razgovarjal i. dr.
Želim Vam, častiti gospod Stemmler. in gospodom odposlancem Reichsnahr-standa najboljših uspehov in prav prijetno potovanje po naših vinarskih okoliših.« Itd.
Prepisa obeh pisenj sem poslal v Ljubljano s sledečimi vrsticami:
»Čast mi je, predložiti Vam, gospod ban, prepis pisma gospoda Stemmlerja meni in prepis svojega odgovora gospodu Stemmlerju v Beogradu o nameravanem proučevanju možnosti in pogojev za izvoz naših vin v Nemčijo po odposlancih Reichsnhhrstanda v Mainzu — s priporočilom, da blagovolite potrebno odrediti v korist našemu vinskemu gospodarstvu.«
To prinašam tako, kakor se je resnično dogodilo, in zato, da opozorim javnost na važnost trenutka odločitve go-
spodarskih činiteiSev iz Nemčije, ki ga moramo pametno Izkoristiti.
Razveseljivo je, da prihajajo k nam ljudje določenega dela in reda, gospodarski strokovnjaki, graditelji, ki se na njih lahko zgledujemo, kako je treba stvar prijeti in spraviti naprej do uresničitve. Pri njih je — vidimo — mnogo dobre volje. Naj nas ne najdejo nepripravljene!
Možje zaupanja velike Nemčije sami najbolje vedo, kaj potrebujejo, in bodo o tem tudi sami odločali. Nam mora biti vseeno in prav, iz katerega vinorodnega kota naše države in skozi katera obmejna vrata spravijo naš pridelek v svojo deželo, samo da ga res čim več ven spravijo in bo domače vinsko tržišče za toliko razbremenjeno. Iz Dalmacije ga je medtem že precej šlo. Naša stalna briga in sveta dolžnost pa mora biti, da kupcem vselej kar najboljše mogoče in brezpogojno pošteno postrežemo, da bo držalo! Bolj ali manj znanim vinskim čorbarjem in brozgačem pa zaukažimo določno in dokončno: »Roke proč!«
Andrej Žmavc,
PredvoSivno premlšPevan?«
Tedensko zrcalo
O kino — žurnalih
V 113. štev. poroča »Slovenski dom« med svojo filmsko rubriko naslednje: »Kakor običajno v Unionu so predva-jila tudi včeraj stoodstotni nemški propagandni žurnai, ki je bil topot trikrat daljši kakor običajno in poln slovesnega pompoza. Nekaterim mladim ljudem, kdo ve kakega prepričanja, se je vse maršlranje in grmenje zdelo že preneumno, da so malo protestirali, a jim je solidni del občinstva s pomočjo nacionalne zlate mladine in drugih faktorjev brž naložil dostojen molk, Po koncu predstave je pozoren poslušalec lahko bi! priča naslednjega razglabljanja:
-Ali si jih videl, hudiče? Ampak so bili brž kaput! Če bi bil jaz zraven tistega, ki je žvižgal, bi ga bil ubrisal, kakor sem razbil nos tistemu v ,Slogi’. Če noče gledati Hitlerja in parade, naj gre pa ven! Mi smo plačali in hočemo gledati! Takle kmetavzar!”
Mož ni nosil belili nogavic in tudi ni bil docela čist arijski tip. Kazal je znan ljubljanski orjunaško pretepaški obraz in nosil znamenje nacionalističnih legionarjev. Kot tak je seveda ob tem modrovanju klel v treh jezikih: dveh slovanskih in enem romanskem...«
Z obsodbo fašističnih kino-žurnalov Popolnoma soglašamo. Ostale stvari so Pa takozvano »ljubljansko strankarsko cvetje«, s katerim se naj le Ljubljančani dičijo. Samo eno vprašanje: kdo pa je krivt da kino »Union« predvaja fašistične žurnale, kino »Sloga« pa različne »Goleme«? »Slovenski dom« menda to ve, pa kljub temu o tem molči. Zakaj?
dan z imeni, ki odločajo v teh kinematografih!
V
Čudne narodne noše
»Murska krajina« poroča v št. 21:
»V zadnjem času so se pri nas udomačile razne noše, ki jih količkaj narodno čuteč človek gleda z obžalovanjem, žalostno je videti naše fante, kako se Postavljajo v oblekah z zelenimi našivki;
8.klobuki, ki imajo razne vrvice; pletenim’ jopami, obšitimi z raznim cvetjem, Posebno s planinkami; belimi dokolenka-in belimi vrvicami v čevljih. Mamice 8e ponosno sprehajajo s svojimi našemljenimi otroci, posebno padajo v oči strupenozeleni klobuki z raznimi peresi. ® poletjem se bodo pojavile dečve, seveda ne naše, ki jih imamo toliko na iz-•nro In s toliko lepimi vezeninami, temveč^ tuje v vseh mogčih barvah, z zelenimi predpasniki, našitimi pasovi. Upravičeno misli tujec, ko pride s nam, da je zašel v nemške Alpe, ne pa med Slovence. Ni čuda, da nas naši južni bratje shkajo povsod kot nekake Tirolce. Drugi narodi so to nemško propagandno nošo odklonili, samo mi smo tako kulturno nesamostojni, da posnemamo vse kot opice. Predvsem naj bi bila naloga šole *n raznih društev, da poučijo narod, saj velika večina se oblači tako iz nevednosti. Prav malo jih bo, ki bodo to zavedno delali.«
••Nacionalna koncentracija
Zadnje čase se po Sloveniji mnogo govori o nacionalni koncentraciji. K temu vprašanju dostavlja »Naša misel« v svo-Jem uvodniku med drugim sledeče:
»Ce se omejimo na ožje vprašanje n.y j"°nalno-napredne koncentracije, moramotakoj ugotoviti, da ni ono, pa naj ga medamo s katerekoli strani, niti programsko niti taktično, nego predvsem e ne izključno moralno vprašanje. Pomočili so ga idejni nomadi in politični azarderji, ki so desetkrat vskočili in se esetkrat vrnili. To so ljudje, ki ne gra-e svojih političnih načrtov na solidnih ni,narod°m organsko povezanih politični orsanizacijah in ljudskem zaupanju, ego ua menjajočih se političnih konste-n„.IJah, ki žal često vržejo na površje najslabše elemente in na milosti drugih ki k	To so tistl klaverni politiki,
begajo s svojim lončkom od ognjišča ognjišča in nastavljajo svoja jadra vsakemu vetru, dokler se končno zopet ne vrnejo v potrebi k tisti politični sre-n*m, ki jim je že tolikokrat pohlevno po-slu?ila za izhodišče njihovim nomadskim Podvigom in za prizanesljivo zatočišče v *! '• To so tisti elastični ljudje, ki sovražijo idejno načelno doktrinarstvo, češ, na je nezdružljivo s praktično politiko. S pretvezo tega msprotstva opravičujejo m skrivajo svojo ueznačajnost. Pri njih f0 človek ne spozna, kje se začnejo in končajo njih načela in kje se začne in konca taktika. Oni so vse in nič, soglašajo z ysem in ničemer.«
Nad vse zanimivo bi bilo, če bi »Naša misel« pričela tudi navajati imena ter krajše politične življenjepise le-teh gospodov.
Kadar smo doslej razpravljali o pospeševanju izvoza naših vin, smo pri tem mislili in se zanašali najbolj na neke druge prijateljske države in najmanj na Nemčijo kot uvozno državo za vino, V poslednjem času pa se pojavlja resno zanimanje za jugoslovanska vina baš v Nemčiji, kar nas navdaja z veliko nado v boljšo, bodočnost našega izmučenega vinskega gospodarstva. Da je ta naša nada upravičena, kažejo, sledeča dejstva:
Od oktobra 1932. deluje, v Beogradu gospod Ludvik Stemmler kot izvedenec za vinsko in'vinarsko, zadružništvo, in sicer pri Glavni zvezi’ srbskih kmetijskih zadrug. Izvršuje tudi neke zaupne gospodarske posle za svojo domovino Nemčijo. Stemmler se je naredil 1. 1881. v Hoehheimu ob Mainu, kjer mu je bil oče bačvar, odnosno kletar pruske domene in vinogradnik. Po končanem strokovnem študiju je Stemmler deloval v uglednih službah svoje stroke v raznih krajih Nemčije, potem v republiki Čile v Južni Ameriki, pa zopet v Nemčiji do svojega odhoda v Beograd. Priložnostno si dopisujeva zdaj že peto leto. Naj mi bo dovoljeno, da navajam na tem mestu Stemmlerjevo pismo, ki sem ga prejel te dni, v približnem slovenskem prevodu. Stemmler piše med drugim nekako tole:
»V svrho proučevanja jugoslovanskega vinarstva in vinske trgovine, zlasti možnosti večje prodaje jugoslovanskih vin v Nemčijo prispe dne 10. VI. 1938. gospod diplomirani kmetovalec Robert Duenges iz Mainza, glavni urednik edinih uradnih strokovnih listov ,Der deutsche Weinbau’ in ,Die deutsche Weinzei-tung’, član Mednarodnega urada za vino v Parizu, z avtom v Jugoslavijo. Spremljala ga bosta še dva gospoda iz Reichsnahrstanda.
Naročili so mi, da naj določim potni red za te gospode. Dovoljujem si vljudno vprašati, da li bi bili Vi pripravljeni gospode sprejeti, z njimi se pogovoriti o dotičnih vprašanjih in jim omogočiti ogled kake obratovalnice. Gospod Duenges bo bržkone priredil učinkovito propagando za Jugoslavijo v svojih strokovnih listih, tako da bi bilo od po-seta pričakovati le korist! za jugoslovansko vinogradništvo in vinsko trgovino.«
Iz svojega odgovora gospodu Stemmlerju navajam:
»Vaše cenj. pismo od 20. t. m. me je zelo razveselilo, ker pričakujem od začete akcije dobrih uspehov v vprašanjih vinskega gospodarstva za Jugoslavijo in za Nemčijo.
Ker pa že dolgo ne delujem več v javni službi, smatram za umestno, da istočasno sporočim Vašo željo gospodu banu dr. Marku Natlačenu v Ljubljani, na čigar tozadevne, odredbe izvolite počakati.
Zelo mi je žal, da se ne morem odzvati Vašemu prijaznemu povabilu, tem bolj, ker sem tudi jaz — pač že pred desetletji — strokovno deloval v blagoslovljenem Rheingauu, na domeni SchloB Johannisberg ob Rheinu in so mi takratne tamkajšnje razmere še v živem spominu. Današnje gospodarske razmere zahtevajo vsekakor še mnogo bolj hitrih in smotrnih odločitev.
Tudi bi Vas in gospoda Duengesa, ki sva si že prej dopisovala, rad osebno
Skoraj se bo približal čas, ko bo narod zopet pozvan, da izrazi svojo voljo in da izbere iz svoje sredine moža, ki ga bo šel zastopat v narodno predstavništvo. Da je stvar aktualna že zdaj, je razvidno iz tega, da so neuradno načeli vprašanje že nekateri člani vlade, čeprav zadnje čase molče. Tudi nase časopisje se je dotaknilo te zadeve, narod sam, ^reprosti narod naš, pa je tudi že začel razmišljati, v kakih okolnostih se bodo kaj razvile nove volitve. Na preteklost gleda namreč marsikdo s prav mešanimi čustvi in to, kar bo, budi v srcih naših ljudi takšno radovednost, kakršne naše politično življenje še nikoli ni poznalo. Radovednost, se zdi, je postalo gibala, ki je sprožilo Plaz zanimanja do tiste mere, ko je narod začel razmišljati, kako in kaj bo.
Razmišljati! to je prava bseeda. Kadar koli so se vršile pri nas kakšne volitve, narod, široki narod naš, narod pluga, kladiva in žage, nikdar ni dosti razmišljal. Prvič ni imel časa, drugič ni imel prilike, ker je bil vedno postavljen pred dejstvo, pred izbero, tretjič mu nihče ni dal ziniti, kakor bi bilo. Iz teh razlogov se je odzval sirenskim glasovom dostikrat v prav pičlem številu, po katerem bi morali celi okraji, če bi pošiljali narodne poslance v parlament po številu glasov, ostati brez zastopnikov.
Toda zdaj ne bomo razpravljali o tem, kar je bilo. Naš narod ve, da se bo skoraj približal čas, ko bo treba stopiti pred volilno komisijo. Svoj pogled ima naperjen v bodočnost. Zato prav nič ni pre-uranjeno, če že zdaj načenjamo to vprašanje — naj bo ljudstvo opozorjeno, da že zdaj razmišlja vsestransko o možeh, ki se bodo ponujali za službo, ki bi morala biti častna služba, a je žal v resnici vse kaj drugega, kakor nam prikazuje dejanja naše pisane življenje. Na to zadevo se bomo še večkrat vrnili, in če bo naš list kot organ človeka pluga, kladiva in žage, t. j. kmeta, delavca, obrtnika i. sl. vsaj nekoliko razčistil vprašanje v dobrobit' ubogega ljudstva ter ga pravočasno opozoril na slabo in
dobro, bomo v svojem poslanstvu srečni, že zdaj pa jasno in glasno pribijemo, da naš narod pač nikoli ni zaslužil, da ga »vodijo« ljudje, katerim so več dnevnice kot pa ljudske pravice in potrebe.
če se nekje sestane še tako mala družba in ima komu kaj sporočiti, pošljemo avadno najzmožnejšega človeka, ki pa mu priznamo razen zmožnosti tudi poštenost, resnicoljubnost in nepodkupljivost. Zmožnost zahteva uspeh, ne za svoje osebne interese, ki se morebiti z interesi družbe niti ne skladajo (tu imamo torej govoriti o poštenosti), temveč za dobro skupnosti. S trenutkom, ko smo našli človeka z omenjenimi lastnostmi, ki pa so žal v naši dobi sila redki (govorimo iz izkušnje!), smo našli pripravnega m o ž a, ki nas naj zastopa. Ko bodo torej začeli prihajati med nas možje, vsakdo hvaleč svojo kramo, bomo morda iz tisočev spoznali našega moža, ki mu- bomo darovali naše zaupanje. Ker je stvar silno važna, bomo tudi o stvari še pisali, kakor smo to že preje omenili, naše čitatelje pa prosimo, da članke v našem listu pazljivo čitajo in jih dado čitati tudi drugim. Podrobneje bomo skušali tekom časa spregovoriti o zmožnosti, poštenosti, resnicoljubnosti, nepodkupljivosti in kar bo tega vredna.
Narodni zastopnik kjer koli (v parlamentu, banovini, občini i. dr.) bodi mož na mestu!	—ja—
Jugoslavija ima 15 milijonov prebivalcev
Po najnovejših statističnih podatkih je imela naša država začetkom tega leta skupno 15 milijonov 400.000 prebivalcev. V primerjavi s podatki o prejšnjih ljudskih štetjih je razvidno, da znaša naš naravni letni prirastek 31 prebivalcev na 1000, dočim jih umre 17 na 1000. Največji porast prebivalstva je v drinski banovini, najmanjši pa v dravski (Slo-* veniji), kjer znaša jedva 12 na 1000. Povprečna naseljenost znaša letos 65 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Naše tržišie in cene
Les. Na trgu vlada precejšnje mrtvilo. Zaloge so vsepovsod zatrpane. Izvoz malenkosten. Cene so v posameznih krajih Slovenije različne; povprečno pa se gibljejo naslednje: Tesan les od 170 do 210 din za kub-meter. Smrekovi hlodi od 130 do 160 din. Borovi hlodi od 140 do 180 din. Macesnovi hlodi od 250 do 330 din. Drva, trda od 59— 79 din za meter. Smrekov rezan les od 310 do 370 din za kub. meter. Skorja 19 do 20 din za 100 kg.
Živina. Cene se gibljejo sledeče; voli od 3.75—5.75 din, plemenski biki 5—0, za klanj 4—5, debele krave 4—5.50, plemenske 3,75 —4.75, klobasice 2.50—3.75, molzne krave 4—5, teleta 5,75—7.50 dinarjev.
Svinje. Položaj na trgu zelo ugoden. Kupčija dokaj živahna. Cene trdne. Pršutarji 7.50—8 din, debele svinje 7.75—9 din, plemenske 6.50—7.50, mladi pujski od SO--160 din, prašički 5—6 tednov stari 70—100 di,n 7—9 tednov 100—140, 3—4 mesečo 150—200 din, 5—7 mesecev po 300—350 dinarjev.
Vino. Povprečno se trguje lažje namizno vino po 4.50—5—6 za liter, sortno ter izbrano vino pa po 7—8 celo do 9 din za liter.
Poljski pridelki. Krompir 1.50—2 din kg, merica 9—10 din, novi krompir 6—8 din kg, čebula 5—7, cene zelenjave pa so znatno popustile.
Kaj nam je najbolj potrebnoT
Celjska »Nova doba« poroča v št, 21:
»Kaj nam je najbolj potrebno? Ml v Sloveniji imamo za seboj že več slabili letin. Nekatere druge banovine sp si lani precej opomogle z dobri žitno letino in velikimi javnimi deli, ki jih izvršuje država, Mi se z vsem tem ne moremo pohvaliti. V zadnjem času pa nas je kot žitno pasivno pokrajino zadela katastrofa prekomernega povišanja cene moke, Dvakrat bolj je torej upravičeno naše' pričakovanje, da se začne pri nas z velikimi javnimi deli, da bodo ljudje z delom zaslužili za kruh in preživljanje. Ni dovolj, ako se doma grizemo in koljemo, nič ne koristi celoti, ako preganjamo tiste, ki nam po svojem mišljenju niso po volji. Živimo v usodnih časih, ki zahtevajo močne enotnosti in premišljenega dela, sicer si bodo z nami v bližnji bodočnosti tujci še lažjo poigravali!«
.Čistokrvnost" romunskega ,Jiihrerja**
Praška revija »Pfitoninost« je objavila obširnejši opis Cornelia Codreanija, vodje fašistov v Romuniji, kjer jasno dokazuje
»čistokrvnost« tega gospoda ter pravi med drugim:
»G. Cornelio Codreanu ima očeta, mater, dva deda in dve babici. To še samo ob sebi ni nič posebnega, čudno pa je, da ta »čistokrvni Rumun« Cornelio Codreanu nima niti kalpljice rumunske krvi. Njegov oče se imenuje Zelea 2ilinsky, ki je sin Poljaka žilinskega in Madjarske Agalije Anterove. Codreanova mati se je pisala Eliza Braunerova in je hčerka Nemca Karla Braunera in njegove čisto nemške žene. Po sedanjih rasnih teorijah določajo narodno ceno in sploh vsako ceno človeka babice in pradedi in izhaja Iz tega, da bi moral biti g. Codreanu takoj izgnan iz Rumunije. V svojih žilah ima namreč 25 odst. poljske, 25 odst. madjarske, 50 odst. nemške in 0 odst. rumunske krvi. V ostalem je g. Codreanu zagledal luč sveta kot Corneliu žilinsky. — šele 3 leta po njegovem rojstvu si je njegov oče izpremenil im ein ta mož je zbral 100.000 Rumunov za ognjivlti boj, da je treba iz romunskega narodnega telesa odstraniti vsako kapljivo tuje krvi — če ne gre drugače, pa z ognjem in železom. Na povelje tega moža so morili Rumunl druge Rumune, ker so bili sumljivi, da niso 100 odst. čistokrvni.«
Pomen sloven$ke trgovine v Mariboru
FANINGER TATJANA
Danes objavljamo prvonagrajeno nalogo na terno »Pomen slovenske trgovine v Mariboru«, ki jo je napisala dijakinja III. letnika Tatjana Faninger za nagradni natečaj, ki je bil prirejen s podporo in sodelovanjem mariborskih trgovskih krogov v okviru mariborske trgovske akademije. Gorenjo temo je razpisal veletrgovec g. Ferdo Pintar.
V pomenu besede Maribor, vlada velik nesklad. Maribor idilično mestece, kakor ga gleda tujec, ki ga pot zanese v ta kraj — in vendar ta neizprosni branik naše severne meje.
Skozi Maribor vodijo važne ceste — Drasvka dolina, Pesniška dolina, <-'* vzho da do zapada, od severa do juga. Ravno tako tudi železnice. Okolica je plodna. Gore nudijo v slučaju potrebe dobre postojanke. Z eno besedo: ničesar ne primanjkuje, le volje je treba.
Trdo je bil ta košček naše lepe zemlje priborjen in vrnjen. Trd in neizprosen naj bode boj z onim, ki bi želel ta košček naše zemlje vzeti. Zavedati se moramo vseh onih vojnih grozot, vseh onih žrtev, po katerih je stegovala svoje roke vojna. Le sloga in zavednost omogočita mir in s. tem napredek.
Napredek — kulturno-politični, socijal-ni in ekonomski, odkod on, komu ga zahvalimo. Napredek zemlje je odvisen od reda in miru v njej sami, torej predvsem moment lastne varnosti in sigurnosti mora biti dan -— nato trgovina, napredek, civilizacija. Ne živimo v dobi absolutnega svetskega miru in varnosti. Vsi pakti, dogovori, obetanja nas ne smejo uspavati v brezbrižnost, že stari Rimljani so vedeli za izrek: oboroženi mir je največja sigurnost vsakega naroda.
Največji garant miru je cvetoča trgovina. Ona spaja vse narode, vodi jih k sporazumu, kopiči dobrine, ustvarja nove in končno vodi k blagostanju. V napredku je zapopadena tudi nacionalna misel. Trgovina financira nacijo, ji daje moralne In materijalne zaslombe in s tem moč, da vidijo ostali narodi v tej naciji edinost in trdnost. Aktivna nac. trgovina je našemu narodu potrebna. Narod, katerega roke so proste in je finančno ustaljen, se lahko intenzivnejše bavi s svojimi kulturno-političnimi vprašanji.
Od orožja samega dandanes ne more živeti noben narod. Njegova nacionalna zavednost ne mora radi borbe propadati; nasprotno, ali stalna borba slabi organizme, jih kruši, zahteva porabo velike mase energij, izžema narod. Boreči se narod mora imeti rezerve in ravno pri tem igra trgovina svojo veliko vlogo. Toda tudi te rezerve so porabljajo, potrošijo, z borbo se ne ustvarjajo nove, narod živi v vedno slabših gmotnih razmerah. Napredek pada. Trgovina hira. Gosoodar-stvo zaostaja. Tak narod mora potem: ali: učinkovito zmagati, ali pa kapitulirati, ker večno se ne more loviti. Narod, ki životari in nima več energije, da se še enkrat s svojo silo postavi po robu, je že brez življenske sile, nima več pravice do tega, da del naše zemlje zaznamuje z imenom svoje nacije. Spojiti se mora z močnejšim narodom, ali pa popolnoma 'izginiti na radikalen način. In prav je tako. Mi smo si priborili pravico do sonca.
Maribor je že od nekdaj bil važen center severnega dela naše sedanje Dravske banovine, bivše zelene štajerske. Tako je tudi danes sedež trgovine in industrije. Trgovina daje indirektno narodu moralna sredstva neposredno pa financijel-na. ;—
Mariborska slov. trgovina je preživela težke čase. Mora jo je tlačila do prevrata. Ni si mogla oddehniti. Napram miški trgovini na naši lastni grudi, je bila pastorka, zapostavljena. Prekomerni davki in razne mogoče in nemogoče daj-.tve so bili faktorji, ki so stvoriii to, »’a se stan slov. trgovca ni mogel povzpeti do zavidanja vredne višine. Slovenski trgovec v Mariboru ni bil več trgovec, bil je tlačan v očeh gospode, ki jo je bilo treba zatreti. Čas je minil, naša zemlja je dobila drugačno politično in geografsko lice. Doba naše zlate svobode, o kateri smo tolikanj sanjali je napočila. Spone so bile raztrgane. Treba je bilo tako. Prav so mislili pri tem. Zavedali so se, da je trgovstvo steber meščanstva v Mariboru, da se kulturno, nacionalno in-politično življenje giba v skladu s trgovino in okoli nje, da je velika masa nosilcev .deje o svobodi in zaroti proti tlačiteljem on, nacionalni trgovec, kajti nacionalna trgovina je ncrazdružna s svojo zemljo.
Trgovec se je oddahnil. Začel je pro-cvit naše trgovine tn industrije. Nato je
zopet prišel val krize. Toda to nima ni-kakšne zveze z notranjimi dogodki naše domovine, nego je to samo izraz splošnega svetskega, internacionalnega gospodarstva. Narodi so še zelo trpeli na posledicah svetovne vojne in kriza ni pri • zanašala. Inflacije, deflacije narodov so opravile svoje in omajale marsikateri čvrsti temelj in ga porušile. Tudi mariborska trgovina je znatno trpela, zadnja leta se kljub temu vidno dvignila. Predvsem pa moramo to omeniti, da je naša slovenska trgovina še vedno prisiljena, da se brani pred tujo trgovino, ki uživa vse iste bonifikacije, kakor ona sama, ima pa še to prednost pred slov. trgovino, da je bila v letih pred prevratom na vse mogoče načine zaščitena, protežirana, tako da so ji bili dani vsi pogoji ustvariti si čvrste temelje. Vse to manjka našemu trgovcu. široka javnost bi morala slov. trgovca predvsem pri tem podpirati. Trgovec v Mariboru povzdiguje nacionalni čut mladine. Tu naletimo na drugi branik narodnosti. Pri vsem pa javnost zopet in zopet pozablja: svoji k svojim. Kako naj brani slov. trgovec slovenske interese, če vidi, da njegovi rojaki — in teh je mnogo — nimajo interesa na tem. Sanio pojdi z odprtimi očmi skozi Maribor in prepričaj se tujec in kdorkoli si. Ponižanja, predbacivanja, vse to mu odvzame
moralno pravico k borbi. Kako se naj nekdo bori za skupne ideje in interese, če ostali s svojimi dejanji ne kažejo razumevanja.
Kako je bilo to pred vojno? Ali se vse tako hitro pozabi, ali je to povračilo vsem onim žrtvam, ki nas kličejo, da jih maščujemo? Slovani smo predobrodušne narave in prehitro pozabljamo vse krivice in rane, ki nam jih je kdo prizadel, slabo vračamo z dobrim. Pomisliti moramo, da preživlja trgovina na tisoče meščanov in je obenem steber družabnega življenja v Mariboru. Na njeno pobudo je bilo ustanovljenih kulturnih in socialnih institucij in s tem je bila dana možnost, da se okrepi nacionalna edinost in zavednost predvsem pri mladini in jo vodila na ta način k ljubezni do svoje domovine, in ji daje čutiti njih nacionalno vrednost v odnosu do ostalega sveta. Največji del mladine je zaposlen ravno v trgovini.
Pomagajmo tedaj naši trgovini, zavedajmo se, da je del nas samih. V složnosti naj vidijo sosedje našo moč, da ne moremo ostati brez nacionalne mariborske trgovine. Podpirati jo moramo, saj nam to tisočero vrača, bodisi jača našo neodvisnost in eksistenco.
A tudi današnji slovenski trgovec v Mariboru naj ve: ne bodi mešetar, ’ ~>di vitez svojega reda! Vzemi, kar je tvojega, a daj tudi narodu, kar je narodovega! In končno, ne zamešetari svoj nacionalni čut, misli vedno na to, da ti onstran meje zavidajo, ker lahko rečeš s ponosom: sem slovenski trgovec. Tako pripadamo svojemu narodu in prevzamemo vse moralne obveze in odgovornosti!
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 29. maja: 8 Fantje na vasi, vmes plošče. 9 Poročila. 9.15 Majniški sprehod (plošče). 9.45 Verski gejvor (g. dr. Čiri? Potočnik). 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. lf Otroška ura: Gašperček. 11.30 Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe.
12.30 Pisara revija. Sodelujejo: Originalna švicarska godba (Malenškov trio), Kmečki trio. Sestre Stritarjeve in eitraški tercet »Vesna«. 13 Napovedi. 17 Kmet. ura: Rdečica in kuga pri prašičih (g, dr. Simon Ži-bert). 17.30 Pisan koncert Radijskega orkestra. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura: Naša družina in vprašanje socialnega zavarovanja (dr. Milutin Z^lič). 19.50 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve.
20.30 Operetni večer. Sodelujejo: Ga. Dragica Sokova in g. Jean Franci, operni tenorist ter Radijski orkester. 22 Napovedi in poročila. 22.15 Sedaj pa za ples (plošče). — Ponedeljek, dne 30. maja: 12 Pesmi iz viničarskega slavja v letu 1927. (švicarske popov ke s solisti, zbori in orkestrom. plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Prognoza in ocena delazmožnosti pri jetiki (g. dr. Fr. Debevec). 18.20 Charlie Kunz igra šlagerje (plošče). 18.40 Kulturna kronika: Letošnje knjige »Slovenske Matice« (g. prof. France Vodnik). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura: Gospodarski pomen turizma (dr. M. Brakus). 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert suit (Radijski orkester). 21.10 Prenos iz Prage: Suk: Dozorevanje, sinfonična pesnitev. 22 Napovedi in poročila. 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). — Torek. 31. maja: 11 Šolska ura: Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir, izvajajo štirje učenci glasbene šole v Kranju (vodi g. Fakin Albin). 12 Plesi iz prošlili dni (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 1.3.20 Iz Lebarjevih operet (Radijski orkester). 14 Napovedi. 18 Radijski Šramel. 18.40 Poklicna posvetovalnica (g. dr. Vladko Schmidt). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Vas v Hrvatski: Dr. Drago Hloupek (Zgb). 19.50 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.30 Koncert pevskega zbo ra »Grafika«. 21.15 Igor Stravinski: Capiic-cio za klavir in orkester. Sinfonični koncert (plošče). 22 Napovedi in poročila. 22.15 Zvoki v dvačetrtinskem in tričetrtinskem taktu (Radijski orkester). — Sreda, dne 1. junija: 12 Vurliške orgije in hrvatske kitare (plo-(plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Valčki, polke in koračnice (plošče). 14 Napovedi. 18 Mladinska ura: Junij v naravi (g. Miroslav Zor). 18.20 Cvetke v glasbenih slikah (plošče). 18:40 Dolenjska mesta v dobi narodnega prebujenja (g. prof. Janko Jarc).
19 Napovedi in poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. — Četrtek, dne 2. junija: 12 Operetni napevi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Magistrov trio. 14 Napovedi. 18 Pester spored Radijskega orkestra. 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudoli Kolarič). 19 Napovedi in poročila.
19.30 Nacionalna ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Pester večer. 21.30 Koncert lahke glasbe (Radijski orkester). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert lahk glasbe (nadaljevanje). — Petek, dne 3, junija: 12 Iz naših dolin in planin (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. IS Ženska ura: Izlet slovenske ženske zveze iz Amerike v Jugoslavijo (gdč. Anica Lebarjeva). 18.20 Naše pesmi iz Amerike (plošče). 18.40 Smotrenost gospodarstva In delavstvo (g. Milan Valant). 19 Napovedi in poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 10 minut za planince.
20 Pester glasbeni večer. 22 Napovedi in poročila. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, dne 4. junija: 12 Razni vzorci z godbo pravo preskrbijo za zabavo. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Razni vzorci z godbo pravo, preskrbijo za zabavo. 14 Napovedi. 18 Rezervirano za prenos promenadnega koncerta. 18.40 O mednarodnem planinskem taboru v Ljubljani. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda.
ogromne palače, asfaltiramo ceste, vozimo se v avtomobilih, plešemo in rajamo, naš kmet, naš orač, ki nam mora z žulja-vimi rokami pridobivati iz zemlje vsakdanji kruh, se pa od dne do dne bolj pogreza v gmotno in moralno propast.
Od tod ta na prvi pogled presenetljivi pojav, da smo dobili naenkrat v tako izrazito agrarni državi, kakor je Jugoslavija, 800.000 proletariziranih kmetov, navezanih zgolj naz delo svojih žuljavih rok? Ker se površino naše orne zemlje ne veča, na drugi strani se pa pomnoži število prebivalstva naše države letno povprečno za 250.000, se drobe kmetije. Oče zapusti enemu sinu samo hišico, drugemu pa bori košček zemlje, da mora drugi hišico šele sezidati, prvi pa zemljo kupiti od premožnejšega soseda. Pri tem sta se oba zadolžila. In tako gre ta proces drobitve kmetij in proletarizacije našega kmeta svojo pot naprej.
Dnevni zaslužek na dnino navezanega kmeta-proletarca je znašal pri nas še pred štirimi leti nad 7 din, lani je pa padel na 4 din, so pa celo primeri, da gredo kmetski proletarci radi delat za 2 din dnevno, samo če delo dobe. In taki reveži morajo skrbeti še za svoje družine. Zdaj pa pomislimo, kakšno mora biti to živlienie in kako je mogoče zahtevati od takih Hudi, da bi doprinašali še gmotne in moralne žrtve na oltar skupnosti.«
Tujski oromet in naša kmečka žena
Kmečka žena je važen Činitelj v našem tujskem prometu. Tujci k nam ne prihajajo radi velemest in velemestnih senzacij, ki jih nimamo, temveč radi našega lepega podeželja, radi naših prirodnih krasot, ki jih imamo v obilni meri. Pa tudi naš mestni človek, ki je radi svojih dolžnosti primoran na bivanje v mestu, rad izrabi svoj dopust v to, da pohiti ven, ven v božjo prirodo. Pa se_ pojavi vprašanje: »Kam?« Ja tja, kjer je najbolj privlačno, tja, kjer dobi prijetno stanovanje, dobro hrano, prijetno, vljudno in naklonjeno ljudstvo. To so pogoji, ki mu spremene dopust v pravi oddih.
Ko zida kmet svojo hišico, bi morala imeti pri tem soodločilno besedo tudi gospodinja. Pripravi naj gospodinja do tega, da zgradi hišo na čimbolj praktičen način. Naše kmečke hišice so skoraj brez izjeme pritlične. Ves prostor pod streho zavzema podstrešje in tam se potika razna ropotija. Ali bi ne bilo lepše, če bi bili zidovi malo dvignjeni, iz pritličja speljane navzgor lične stopnice, a del podstrešja predelan v eno ali dve zračni sobici. Samo par besed pri znancih v mestu ali pa majhen oglas v časopis in kar se bodo pojavili v poletju ljudje, ki bodo pripravljeni sobico najeti in vzeti tudi hrano. Meščan ima zelo rad tečno in zdravo kmečko hrano. Drugo poletje ne bo treba več nikakih oglasov, poletni gostje bodo prišli sami. Kmalu bo v obilni meri poplačana ona opeka, kar je jc tre-balo več. Mnogo pa je kmečkih družin, ki bi lahko za poletno dobo odstopile gostom tudi eno izmed svojih sobic. Pohištvo jc lahko prav skromno; glavno je, da je čista posteljnina, čista tla, lepo umito okno, na njem cvetice, in kar je najvažnejše, da je čista gospodinja sa-
ma in njena kuhinja. Meščan na poletnem oddihu ne gleda na vsak dinar. Rad bo plačal primerno ceno za sobico, za hrano, še posebej za pranje in likanje ter razne druge malenkosti. Otrokom bo padel v žep marsikak dinar za jagode, borovnice, domače sadje, cvetje, razne poti (na pošto, v trgovino, v trafiko itd.). — Glavno je, da se letoviščar v hiši udobno in domače počuti. To je pa odvisno od gospodinje. Nič bolj ne bo gostu zoperno, kakor nesnaga. Pazi na vsako posodo, ki jo postaviš pred njega, pazi, s kakšno posodo greš dojit, glej na to, da b^do tvoji otroci čisti in počesani. Jako važno pa je tudi, da ste z njim vsi vljudni in ljubeznivi. Tedaj bo gost odnesel s svojega letovanja prijetne utise in se ’->o drugo leto zopet povrnil.
Kaj bo z našem lesom
V Sloveniji je zadnje čase nastopil precejšen zastoj v lesni trgovini. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji smo si vse preveč obetali, najmanj celo italijansko in madžarsko tržišče. Pa se obeti doslej še niso izpolnili. Kljub temu, da nastopa v našem lesnem gospodarstvu, oziroma trgovini resen zastoj, še vedno vzdržujemo tolažbo, da je ta zastoj le prehodnega značaja ter da se bodo razmere v najkrajšem času bistveno izpremenile. Statistična poročila pa pravijo, da naš izvoz vedno bolj nazaduje. Treba bo na vsak način nekaj ukreniti, ker se bo sicer zgodilo, da bo nastopilo tako kritično stanje za naš les, kot je bilo v dobi sankcij proti Italiji, ko so v Sloveniji naši lesni obrati zaporedoma ustavljali delo.
Podoba naieia ilv!Jen!a
Na občnem zboru »Udruženja rezervnih oficirja in ratnika« v Beogradu je imel ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič obsežno predavanje o položaju kmetskega stanu v naši državi. Iz tega predavanja prinašamo par odlomkov, ki v jasni luči kažejo, kakšne so pri nas razmere, kako se sicer vedno govori o kmetu, zanj pa malone nič ne stori.
»Mi smo pretežno agrarna država in sicer mnogo bolj, nego se piše in govori, ker so tudi prebivalci naših mestec po svojem bistvu le poljedelci. Napačno se pri nas tudi govori in piše, da smo bogata država in da imamo še preveč zemlje, na kateri lahko delajo pridne roke. Resnica je baš nasprotna, nam rodovitne zemlje vedno bolj primanjkuje. Mi smo narod, ki se zelo hitro množi. Odkar imamo svojo državo, smo se pomnožili okroglo za
3,500.000	duš. Naš letni prirastek na prebivalstvu znaša okrog 250.000. To je za naše razmere ogromen prirastek, ki mu ne moremo preskrbeti zaslužka in kruha. Da niso meje drugih držav zaprte, bi imeli ogromno emigracijo, kajti razmere same bi prisilile milijone sinov našega naroda, da bi zapustili rodno grudo. Površina orne zemlje se pri nas ni povečala, temveč skrčila, ker nam poplave vsako leto zalijejo prostrane nižine in ker moč-
virij ne izsušujemo. Posledica tega je, da imamo že okrog 800.000 kmetovalcev, ki so izgubili zadnji košček zemlje in postali proletarci. Vsi ti morajo iskati zaslužka večinoma pri kmetih, ker ga v mestih ne morejo dobiti. Proletarizacija in pavperi-zacija našega kmeta hitro napredujeta in položaj je vedno obupnejši.
Pri našem okrog 13 milijardnem letnem državnem proračunu odpade na ministrstvo za poljedelstvo komaj 100 milijonov, a še od tega dobi naše kmetijstvo, ki preživlja razen drugih nadlog najtežje čase še pod udarci deset let trajajoče gospodarske krize, komaj 25,000.000 din. če pomislimo, koliko milijard mora plačati naš kme tna davkih in drugi hjavnih dajatvah in koliku mu država od tega vrača, se moramo z vso resnostjo vprašati, kam to vodi. Naš kmetovalec, ta naša civilna vojska, ki mora biti vedno pripravljena, stopiti na branik domovine, je na umiku. Bedo, v kakršni mora živeti na stotisose naših kmetov, si težko mislimo. In kdo je temu kriv?? Naša inteligenca. Inteligenca, ta sol naroda, se je svojemu narodu povsem odtujila, ona ‘hodi čisto svoja pota, plava nekje v oblakih in izgublja tla pod nogami. Ljudstvo, tisto ljudstvo, iz katerega je izšla in od katerega živi, je zatajila. Po mestih gradimo
Kulturna
V. JANKOVIČ: Sreča d- d.
V. Jankovič: Sreča d. d. če je najvažnejše, da se na odru mnogo zgodi, kakor pravi Goethe v svojem »Favstu«, spada Jankovičev »interkontinentalni Spektakel« med drame, ki pri publiki ne more zgrešiti uspeha. Kajti zgodi se v tem komadu res mnogo zanimivega in gledanja vrednega. Nezvestoba, misteriozna ugrablje nja, poskušeni samomori, muhe ameri-kanskih milijarderjev, najnovejše tehnične in sploh znanstvene pridobitve, upor moštva na zrakoplovu, beg dveh zaljubljencev s stratosfernim letalom, nekaj toplega patriotizma in nekaj revolucionarnega pacifizma — kaj hočete še več. Seveda, če bi bilo le to, bi bilo za dramo še vedno premalo. Treba je še nekaj, nekaj, kar ti da misliti, te do dna vznemiri in te sili k odločitvam. Morda je ta nekaj v Jankovičevem odklanjanju ,neor-ganskega zgolj razumskega urejevanja človeških odnosov. Tako nekako je Heine
odklanjal razumarstvo utopičnih socialistov, ko se je norčeval, češ, v bo •^či' družbi bodo vsi imeli »radikalno« ostrižene lase . . . Osnovna misel Jankoviče ve »Sreče d. d.« je vsekakor sorodna s čapkovim »R. U. R.«, samo, da tu socialna problematika stopa daleč v ozadje 16 slik z mestoma utopičnimi nrizort'-šči ne zahteva le kompliciranih tehničnih priprav, ampak izredno, res stvariteljsko fantazijo. Režiser M. Kosič je pokazal dovolj spretnosti in domiselnosti ter svojo nalogo rešil nad vse zadovoljivo. Predstava je postala uspeh ne le za režiserja, ampak tudi za igralce, izr- ’ katerih so bili posebno vidni':	Nakrst,
Rasbergerjeva in Verdonik. Glasbeni vložki in bosanske sevdalinke naj bi delo povzdignili. Bosanskih sevdalink pa se Slovenec ne bo nikoli naučil peti Mko, kakor jih pojo v Bosni, tudi če bi imeli še tako lep glas.	jad.
Smetanov krožek za Jugoslavijo
(Za 54. rojstni dan predsednika CSR dr. Ed. Beneia)
Namesto velikih besed tudi mi dostojneje in koristneje praznujemo 54. rojstni dan predsednika CSR s poglobitvijo že obstoječe čsl.-jugosl. vzajemnosti na naj-spodneje temelje dejanske demokracije m da na tej osnovi in ravno v teh, usodo cele Evrope (če ne celega sveta) odločujočih dneh postavimo svoje voščilo z iskreno željo, da se v Mariboru za celo Jugoslavijo čim preje ustanovi
SMETANOV KROŽEK
s približno sledečo zamišljeno, posebno za najširše ljudske sloje namenjeno nalogo:
1. Poven kulture sploh, zlasti pa glasbe za vsakdanje življenje.
2. Osebnost BedUcht Smetane in njegovo razmerje do svetovne glasbe.
3. Njegov pomen za češko glasbo in zgodovino Češke, s posebnim vplivom na Slovence.
4. Skrb za predstave, oziroma pro izvajanje vseh Smetanovih in skladb njegovih učencev in vzorov v vseh jugoslovanskih kulturnih društvih.
5. Seznanje z jugoslovansko glasbo in njena izpopolnitev.
6. Izdajanje skupnega glasbenega glasila »Jugo-Dalibor«.
7. Ustanovitev Smetanovega sklada (ustanove) za podpiranje revnih ljubiteljev opernega gledališča in glasbenih koncertov.
8. Skrb za vzgojo glasbenega nara ščaja za ustanovitev Filharmonije.
9. Izgradnja lastnega Narodnega gledališča v Mariboru, medtem pa skrb za prenovitev sedanjega.
10. Skrb za ustanavljanje podeželskih narodno- glasbenih odrov.
Izvršitev te naloge bodi dolžnost čsl.-jugosl. Lige v Mariboru!
Kulturni drobiž
_ Razburljiva predstava. Pred nekaj dnevi so igrali v Novem gledališču v Oslo Premiero igre »Sodni dan«, ki jo je napisal ameriški dramatik Eimer Rice. Igra baje namiguje na znani proces pri požaru nemškega parlamenta. Že kar pri prvih prizorih je prišlo do bučnih demonstracij, publika se je razdelila na dva dela: eni so ploskali, drugi so žvižgali. Kakor je videti, znajo biti tudi Norvežani dokaj temperamentni!
Josef Hora, ki se ga še vsi spominjajo, ko nas je s Karlom Novym obiskal, izda te dni novo zbirko liričnih pesmi pod naslovom »Domov«. Zbirka bo imela dva dela, v prvem bodo ode in elegije na tvorce češke narodne in kulturne tradicije (Macha, Vrchlicky, šalda, Masaryk), drugi pa bo vseboval intimno liriko iz
»Vse reke češke tečejo v Nemčijo«, je roman, ki ga je napisal sudetskonemški pisatelj Bodenreuth in o katerem so tudi slovenski listi že poročali, ker nastopa v ujem tudi naš dr. Pivko. Ta roman je dobil 10. t. m. v Stuttgartu Schillerjevo literarno nagrado. Henleinov organ »Die zeit» se pri tej priliki na široko razpiše p kulturni nesvobodi sudetskih Nemcev, ker je moral iziti roman pod psevdonimom. Pri te mpa objavlja pisateljevo — siiko!^ V vsem tem je nekaj tipičnega za današnje Nemce. Zdi se, da morajo imeti Henleinovci kaj čudne pojme o inteligenca svojih pripadnikov, če jih na tako primitiven način skušajo prepričati o velikem terorju, ki se vrši nad sudetskimi Nemci. Morda res mislijo, da bo njihova vprna ovčica verjela, da »preganjalci« na uodlapi slike ne morejo najti avtorhn? Sicer ie pa tudi naslov romana nad vse značilen. S slučajnim geografskim de>-ptvom skuša vnlivati na množico če bi bil nz nisatcli. bi napisal roman: »Vse reke Bavarske. Vzhodne marke in Madžarske tpff>i0 v Jugoslavijo«.
PRE3EH SMO
Mladi Prekmurec. Leto II., št. 7—8.
i udi ta številka je nad vse pestra 'n zasluži vso pozornost. Vsebina je sle ' >ča. B- 8.: O ustvarjanju:	L.	G.: Prijatelji,
Fred Kališ: Jaz se čutim...; Franc Mur-cič: Mladina Otonu Zupančiču; 'ože Šeligo: Materina smrt; Jože Krivec: Tanja! bi; Kastelski Jože: Srečanje; L. H"r2i-njak: Večerna; Miroslav Kokolj: Kako so nekoč potujčevali mlade Prekmurce. — Poleg teh leposlovnih prispekov je polovico številke posvečeno publicističnim »Zapiskom« in opombam pod naslovom »Razno«, kjer ti mladi Prekmurci iz svo-
jega zrelišča presojajo svetovne in domače dogodke. Revija je pokazala že mnogo življenjske sile in moči in ni se ji bati, da bi po dveh letih izhajanja mo rala prenehati, kakor toliko sličnih. In prav je tako. Mladi Prekmurec izpolnjuje važno nalogo na slovenskem »obodu«.
Misel in delo. Leto IV. Št. 4—5 ima sledečo vsebino: Članki: Narodna koncentracija (uvodnik), B. Borko: Zagrebške in beograjske revije, dr. S. Bajič: Francoski moderni statut dela, dr. F, Derganc: Medicina in filozofija; Obzornik: Franja Tavčarjeva, Katoliška cer kev in narodni socializem, Po anšlusu. Nemški problem v ČSR, Notranje politični pregled. Socialni pregled, »Slovenskega naroda« 70 let, Doktrina fašizma, Revialni odmevi; Poročila: Mrzel: Bog v Trbovljah, Pravnikova izdaja zakonov, N. M. Butler, Odgovor Slovenske Matice.
Gruda. Leto XV. Št. 5. Vsebina: J. Da-nev: Naša pomlad (pesem). F. Vohol: Za svobodo človeka. A. Zabavnik: Bodočnost je naša. A. Škerlak: Trnjeva pot kmetskega ljudstva. M. T.: V slogi je naša rešitev. Dr. D. Chloupek: Na čigavi strani je kmet v Španiji? B. Š.: Pomagajmo si sami. A. Podjavoršek: Pod vaško lipo. t Frant Udržal. M. Kranjec: Pravljica o ljubezni in Aktualni drobiž. Gruda se od številke do številke razvija v zdrav kmečki list, ki si s svojo odkritostjo in borbenostjo pridobiva simpatije.
Roditeljski list. Majska številka je posvečena materi. V njej je mnogo lepih popularnih sestavkov, člankov in razprav, ki vršijo med najširšimi sloji veliko kulturno nalogo. Omenjamo le: Gustav Šilih: Kaj poceni mati svojim otrokom? Jasna Šetinc: Stara mati ima prav. Vilko Kolar: Trnjeva pot delavskih družin na podeželju itd.
Kmetovalec, glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani. Leto 55. Št. 5, s številnimi strokovnimi članki o kmetijski proizvodnji z ozirom na porast prebivalstva, o novih potih francoskega kmetijstva, o umetnih gnojilih in slični vinarski, živinorejski, perutninarski, čebelarski prispevki. Med avtorji teh člankov beremo imena: V. Jauhar. I. Dolinšek, dr. Kunc, R. Deu, S. D. Dimitrijev, I. Gerdol, M. Podgornik, L. Paljk in inž. Teržan.
Gospodinja, glasilo zveze gospodinj. Leto VII. Štev. 5. Iz vsebine omenjamo: uvodnik o Franji Tavčarjevi'; razpravo o pljučnici (spisala dr. B. Merljakova); predavanje ing. kem. NeUrne Albina: Mleko in mlečna kontrola v Ljubljani ter razen gospodinjski in društveni drobiž.
Dopifi	..E
sti
Rogaška Slatina
Javna dela v občini Rogaška Slatina.
Zadnja leta je bivša zdraviliška občina izvršila mnogo silno važnih in potrebnih javnih del. kar je bilo za Rogaško Slatino z ozirom na tujski promet, ki od leta do leta dorašča, velike vrednosti. Saj je tudi edino pravilno, da se dohodke, katere ima občina od prenočiške davščine, uporablja za olepšavo kraja in za javna dela, tako da tujci, ki prihajajo radi v Rogaško Slatino, z večjim veseljem tudi plačujejo prenočiški davek. Predvsem so se uredile vse ceste in pešpota v zdravilišču in v bližnji okolici, banovinska cesta, ki vodi skozi zdravilišče, celo asfaltirala: le žal, da se ta način asfaltiranja ni posebno obnesel in bo treba sčasoma misliti na boljši in trajnejši način preureditve te važne ceste. Dalje je bivša zdraviliška občina dala pokriti v zdravilišču Ločki potok ob pešpoti proti Sv. Križu z nad 60 m dolgo betonsko ploščo, s čimer je odpravila smrad, ki je baš v glavni sezoni bil neznosen. Razširilo se je tudi električno omrežje, ker je bila razsvetljava zelo pomanjkljiva. Pričelo se je z regulacijo prea kolodvorom, ki se je delno izvršila po združitvi okoliške in zdraviliške občine. Po združitvi se v veliki meri vsa javna dela s pridno vnemo nadaljujejo, tako treba pohvalno omeniti ureditev cest, nadaljevanje pokritja potoka, napravo nekaj . novih mostov, razširjenje električnega omrežja v okolici ter gradnjo novih cest. Lc žal, da nekateri občinski odborniki iz bivše okolice nimajo pra vega razumevanja za vse te. javne naprave in potrebe. Znano je, da ie pri sklepanju o pokritju potoka glasovalo pet odbornikov proti, med njimi celo g. podžupan, kateri je dvignil obe roki, dasiravno se gradi mimo njegovega posestva nova cesta, ki niti malo ni važna in potrebna, ker obstoja stara cesta, ki jo občani čez 100 let že rabijo. Upamo pa, da bodo sčasoma uvideli, da ima od vseh teh javnih del pač največ koristi samo okolica. Razumemo, da hočejo sedaj, ko so združeni, tudi svoje ceste, ki so bile od bivših okoliških občin zelo zanemarjene, urediti tako, da bodo za promet sposobne. Pri znati pa še tudi morajo, da se je za njihove ceste če v tem kratkem času mnogo sto rilo in mirno lahko trdimo, da bodo vse oko liške ceste v nekaj letih temeljito popravljene in obnovljene. Seveda pa je potrebno, da k tem ureditvam vsi tudi z osebnim delom in vprego (kuluk) pomagajo. Mnogo je takih, ki so dobro voljo že pokazali, toda še več pa takih, ki le stojijo ob strani in kritizirajo slabe ceste in občino. Vsi bi se morali zavedati, da so dobro urejene ceste, mostovi itd. najlepše zrcalo in gospodarski napredek vse občine. Zvedeli smo, da se je na neki občinski odborovi seji odklonilo popraviti most preko Sotle v Erjavici, ki je zelo važen in za katerega popravila bi bilo treba izdati le okrog 700 din, češ, da ni proračunske možnosti. Vemo pa tudi, da je občina v ugodnem finančnem položaju in da bi se to popravilo lahko izvršilo, ako bi le bilo količkaj razumevanja in dobre volje. 2e z ozirom na boljše odnošaje s prebivalci onstran Sotle, ki so za popravilo mostu pokazali najboljšo voljo, bi bilo to priporočljivo! Zato upamo, da bo odbor to svoje nazadnjaško stališče revidiral in most, ki ga tudi gostje ob priliki izletov uporabljajo, popravil, da ne bo življenjsko nevaren, kajti tudi v tem oziru nosi občina odgovornost. V izogib vseh takih nevšečnosti, bi bilo zato nujno potrebno in priporočljivo, da se vendar enkrat že oživotvorijo turistični odbori. kojih naloga je v prvi vrsti skrbeti za povzdigo tujskega prometa. Tujski promet ljonio povzdignili s smoternimi javnimi deli. Občini pa priporočamo, da nadaljuje v tem pravcu svoje započeto delo, za kar ji bomo vsi prebivalci hvaležni.
--c.
»Edinost« v Rogaški Slatini vsi sloji prav radi bero. Za tiste, ki časopise od časa do casa kupujejo, srno tudi poskrbeli. Prosimo naše ugledne naročnike, da opozorijo sosede, znance, prijatelje i. dr., da od danes naprej prodaja »Edinost«, komad po t din, trafika ge. Leopoidinc Ribarič v Rogaški Slatini, čitajte »Edinost«, prijateljico kmeta delavca, obrtnika, izobraženca!
Mravlje. Nekatere naše vrle gospodinje so čitale v »Edinosti«, v gospodinjski rubriki-o čudnem sredstvu za odpravljanje mravelj iz stanovanja, namreč, da se dajo te hišne vsiljivke odpoditi z velikimi gozdnimi mravljami. Med mravljami je kakor med ljudmi: sovražijo se med seboj na vse žive in mrtve viže! Poizkus se je posrečil: gozdne velikanke so do kraja pregnale ali uničile mravljinsko drobnjad, nakar so bogvedi kam izginile še same. Čudno sredstvo, ki je našim gospodinjam uspelo, priporočamo drugim- Ampak zares zanimivo, hudiča izganjati z belcebubom!
Vitanje
Pismo »kranjskega Ahasverja«. Gospod uiednik- prav lepo mi pozdravljeni! Zelo mi ugaja Vaš list. Pa zakaj? To pa vsled tega. ker pišete odkrito, ne ozirate Se na levo ali desno. Tako ie prav. Vaš list ne bo propadel! Tudi jaz se bom večkrat oglasil: imam Vam veliko poročati. Pa tudi ne bom »mlatil prazne slame«. Kajti jaz potujem že celih sedem let po ljubljeni zeleni Štajerski. V tem času sem pretaknil že vse kote in kot popotnik zvedel od ljudi marsikaj, kar bi mi bilo nemogoče — če bi hodil okrog kot visoka oseba ali v uniformi.
Za enkrat samo nekaj najglavnejšega. V teh dneh se je že dosti pisalo o 201etnici naše svobodne Jugoslavije. Tako je tudi prav,
ali nekaj so pozabili vsi časopisi. Tako n. pr. se je »Jutro« spomnilo tudi nas »kranjskih Janezov«, ki smo pred 20 leti napravili oni upor. Pa zakaj smo to naredili? V dobrem prepričanju, da če se otre-smo tujega jarma, bomo mi, vedno zatirani, živeli človeku vredno življenje. In sedaj? To ste že Vi poročali, kar je čista resnica, da se v naši svobodni domovini šopirijo tuji magnati, nas zapostavljajo, zaničujejo in na vse mogoče načine gulijo.
Kdo je temu kriv?
Mi, ubogi siromaki gotovo ne!
Torej, nam zatiranim državljanom nič ne koristijo vse one narodne proslave, vse to ie lepo — a še nekaj bi prosili predstavnike vseh naših državnih oblasti, kaj?
Vzamejo si naj za vzgled Hitlerja, ki je temeljito pomedel z vsemi judi in teni podobnimi pijavkami.
Za zaključek za enkrat samo: Mi smo vedno zvesti, tudi v strelske jarke še lahko gremo in to z veseljem za svojo miljeno domovino — ali gg. predstavnike prosimo, da bodi naše delo pošteno plačano, da si zmore pošten delavec brez vse skrbi privoščiti ne samo koruznih žgankov, temveč tudi košček mesa!
Saj smo vsi ljudje, ali ne?
Za enkrat pozdravljeni!	—ar.
Krško
Za gradnjo tovarne celuloze. Zo nekaj mesecev se pri nas na Vidmu pripravljajo dela za gradnjo tovarne celuloze, ki bo stala blizu kolodvora. Delavci so preiskali ves teren. ki bi naj odgovarjal tovarni. Pri tem so se pokazali prav zadovoljivi rezultati. Do slej je zaposlenih okoli 10 delavcev, prihodnji mesec pa jih bo podjetje najelo še več, ker se bo pričelo z delom na veliko. Kakor doznavamo bo tovarna za celulozo, ki bi se dejansko že pred leti morala graditi v Loki pri Zidanem mostu, zaposlovala, čim bo gotova okoli 150 delavcev.
Pogodbena pošta na Vidmu ob Savi. Poštna direkcija v Ljubljani je pred časom razpisala oddajo pogodbene pošte na Vidmu ob Savi. Te dni je prevzela imenovano pošto Markovič Ana iz Št. Vida nad Stično.
50 letnica prostovoljne gasilske čete na Vidmu. Letošnje binkošti bodo proslavili naši gasilci lep jubilej. Praznovali bodo 50 letnico svojega obstoja na Vidmu. Pripravljalni odbor je naprosil za sodelovanje že razne funkcijonarjc, ki so zagotvoili svojo pomoč. Vsa dela so v teku in nam. je pričakovati čim lepšo proslavo našega prostovoljnega gasilstva.
Kaj pa tekstilna tovarna? Že pred časom se je pri nas mnogo govorilo o gradnji nove tekstilne industrije, za kar so se najbolj zanimali zagrebški Židje. Sedaj pa se o vsem če dolgo časa molči.
Dokončni izpiti na obrtno-nadaljevalni šoli so končali pretekli četrtek. Tretji razred so absolvirali po novih predpisih in položili izpit z uspehom naslednji učenci: Zorko Angela (šivilja), Voglar Edvard (klepar), Va-nič Marija (šivilja), Uršič Karel (ključavničar), Sluga Janez (pek) Mižigoj Ferdinand (pek), Milakovič Josip (mehanikar), Lesjak Hinko (klep. in koti.) Lekše Josip (krojač), Jamnik Stanko (mehanik) in Graber Gvido (knjigov.)
Rimske toplice
Savinja je odplavila mnogo lesa. Pretekli
teden, ko je padlo mnogo dežja je Savinja zelo narasla. Enako so narasli vsi njeni pritoki, zlasti nekateri hudourniki, ki so kar v kratkem času prestopili bregove in ponekod napravili občutno škodo. Savinja ie odnesla preteklo soboto ogromno množino lesa, hoteč rega so splavarji zložili ob njen breg, hoteč ga spraviti s splavi proti jugu. Kakor doznavamo je Savinja napravila največ škode v Nazaretu v svojem vrhnjem teku, kjer je bilo ob bregu Savinje zloženega največ lesa iz škofijskih posestev. V zgodnjih jutrnih urah so plavali po Savinji kar celi skladi lesa, zlasti hlodi pa tudi žaganice in trami. Ponkod so jih lovili, zlasti na Zid. mostu in v Radečah. Mnogo lesa pa je ostalo na ovinkih Savinje tako zlasti pri Gračnici, katerega so vsega rešili pred odplavo. Zaradi velike vode se je nekje tudi utrgala vrv s katero je bil privezan splav. Ta je brzel po Savinji in Savi navzdol. Slednjič so ga ujeli v Šmarčnem popolnoma še neokrnjenega.
Banovinka cesta bo preložena. Kakor smo že pred časom poročali bo banovinska cesta Smarjeta - Rimske toplice preložena. S to preložitvijo ceste bo odpadel oni znani klanec iz Rimskih toplic na Šmarjeto, ki ga poznajo menda najboljše vsi kolesarji, ki so ga že kdaj vozili. Zadnjo soboto v tem mesecu se bo vršila uradna razlastitvena razprava na mestu, kjer bo potekla cesta. Opozarja se naše posestnike naj ne draže previsoko svojih zemljišč ter naj se zadovoljc s primerno odškodnino, kajti kr. banska uprav bo sama precenila in znala upoštevati, da bo novozgrajena cesta potekla preko najlepših travnikov in njiv ter vrtov.
Od rešite in pritožite vprašanju
Svetoval er
„ Ediuasii"
odgovarja same na vprsianla, ki Hm le priložen la odrezek1
..EDINO S r- 28. maja 1938
Za dom in pridne roke
IMlaierinsivo m vzgoia
Sramežljiv in boječ otrok. Marsikateri
otrok je preveč boječ. Vsega se sramuje in vpričo odraslih si ne upa niti ust od-preti, če ga tuj človek kaj vpraša, se hitro skrije materi v krilo in prične jokati. Takšno vedenje otrokovo je mučno za mater, a tudi za gosta. Nekatere matere se tolažijo s tem, da bo bolje, ko bo pričel otrok hoditi v šolo. Toda le redko-, kedaj se izpremeni. Tudi v šoli je nlah, ne upa glasno odgovarjati, če je vprašan, v zadregi nekaj jeclja, a če je poklican na oder, sploh popolnoma odpove, Hudo je to za mater, za učitelja, največ pa trpi otrok sam, če ne bo mati znala to otro kovo boječnost pravočasno premagati, bo otrok revež vse življenje, ker ne bo nikoli upal samostojno nastopati.
S kaznijo ali ostro besedo ne bo mati opravila nič, z dobroto in ljubeznijo pa lep uspeh, še preden prične otrok govoriti in hoditi, naj ga mati navadi, da se ne bo nikogar bal. Saj so plahi le tisti otroci, ki so v prvi dobi prepuščeni samim sebi in njso videli okoli sebe nikogar razen domačih, če kaže otrok v prvih mesecih pretirano boječnost, a bo z lahkoto mati tega odvadila. Naj ga spo-prijazni z znanci, ki prihajajo v hišo, da se bo navadil na tuje obraze. Pozneje naj ga nauči, da bo znal dati roko, pomahati v pozdrav in prositi, če mu kdo kaj da. Ko prične malo govoriti, ga naj navadi, da se zahvaljuje, junaško pove svoje ime in slično, kar se otroka z lahkoto na-
SoSnionle in lilepan/a posteljnih blazin
Mnoge gospodinje so mnenja, da je jako dobro, če zanesejo spomladi bjazine na solnce, jih dobro presolnčijo in izte-pejo. V vročih popoldnevih na mnogih dvoriščih neusmiljeno poka. S {'.’:im postopanjem si gospodinja blazine samo uničuje. Tekom časa dobro izsušeno perje se prične pri iztepavanju lomiti in s tem se zmanjšuje prožnost blazin. Z iztepa-vanjem pa kvarimo tudi blazino samo, to se pravi, blago, iz katerega je blazina sešita. Najbolj neverjetno, a resnično pa je to, da z iztepavanjem dosežemo baš iiasprotno od tega, kar smo hoteli doseči. Blazina postane še bolj prašna. Rebra od perja so apnen# sestavina. Ako tolčemo po izsušenem perju, prično odpadati drobne luskice, ki povzročajo samo nov prah.
Za čiščenje blazin je popolnoma dovolj, če jih od časa do časa elobro skrtači njo. Tudi je zelo nespametno in popolnoma nepotrebno, polagati blazine na močno solnce. Perje vsrkava vročino in na takih prepečenih blazinah se spi vse prej nego prijetno. Najbolj priporočljivo je, da damo v suhem, toplem dnevu blrzine za par ur na senčen prostor, da se temeljito prezračijo, nakar jih dpbro ;i:rta-čimo.
Kairo ohranimo zdravo zobovje
Pozabi raje umiti lice, vrat, roke, samo nitkar ne pozabi očistiti svpjih zob, preden ležeš zvečer k počitku- Navajaj svoje otroke že v prvi mladosti na čiščenje
uči. — čim več bo otrok v družbi, teni manj bo plah, Seveda, paziti pa je treba, da ne postane predrzen in vsiljiv. Vendar vprjčp tujih ljudi ne sme mati otroka za vsako malenkostno nerodnost kregati, ker potepi se drugič zopet ne bo upal niti ganiti, niti ust odpreti. Pouči naj ga po-r prej, a popravi pozneje, toda obzirno.
Z boječim otrokom je treba večkrat iti v družbo otrok. Tam bo najlažje premagal svojo boječnost, Nikar ne imej otroka vedno samo pri sebj. Materini ljubčki so navadno najbolj boječi. Mnoge matere so tudi same krive, da so otroci plahi, če otrok ni priden, ga strašijo z možem, ki pobira poredne otroke in jih nosi v potok. Tak otrok se potenr boji vsakega tujca.
Ko je otrok že večji, naj ga mati navadi lepega vedenja ter ga vzame s boj na obisk k takim znancem, ki imajo otroke radi in kjer bo lahko otrok tudi govoril. S tem mu bo rastla samozavest. —. Navajaj otroka tudi na to, da se ne bo bal živali, že majhnega pripravi do f:ga, da poboža mačko ali kokos, če so otroci' vzgojeni v pretiranem strahu pred živalmi, jim lahko to v nepričakovanih ‘uča-jih škoduje. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je otrok psa, koze ali purana prestrašil tako, da je potem živčno
S pametnim poukom in ljubeznivo besedo bo mati kmalu pregnala preveliko otrokovo boječnost.	(Dalje,)
zob, škodo, ki jo povzročimo zgolj iz nemarnosti in lahkomiselnosti na otroškem zobovju, ne moremo pozneje nikoli več popraviti. Dobro vzdrževanje mlečnega zobovja, daje trdno in zdravo podlago poznejšemu zobovju. Ne dajaj otrokom mnogo sladkarij, niti same mehke hrane, pač pa jih ob vsaki priliki navajaj na čiščenje zob in otroci ti bodo do smrti hvaležni.
Mnogo važnejše od jutranjega je večerno čiščenje zob. če si zvečer ne bi' očistili zob, bi se lahko ostanki jedil med zobmi pričeli nemoteno razkrajati in gniti, še celo zelo temeljito moramo očistiti zobovje pred spanjem. Jutranje čiščenje zob ima bolj namen, da nam osveži usta. Po kosilu se lahko zadovoljimo tudi n tein, da usta dobro izplahnemo z mlačno vodo.
S kakšnimi sredstvi čistimo zobe, ni tako važno. Gjavno je, da jih čistimo, Zato je izgovor, da ni denarja za sredstva, s katerimi se čistijo zobje, prazen. Za-.dostuje tudi, da si jih očistiš z zobotrebcem in temeljito jzplakneš z mlačno vodo. če pa imaš krtačico, kar je mnogo bolje, dodaj vsak drugi ali tretji dan vodi nekoliko kuhinjske soli, Zelo dober je tudi doma narejen prah iz oglja. Oglje je treba dobro zmleti. Pač pa je treba paziti, da ga skrbno zapiramo v dobro zapirajočo se škatljo in ga shranjujemo vedno na temnem prostoru. Končno pa tudi pravega zobnega praška dobimo za en dinar mnogo.
Vsak človek bi naj šel vsaj dvakrat letno k zobozdravniku, da mu ta pregleda zobovje in pravočasno popravi majhne poškodbe ter odstrani zobni kamen. Gni-
lo zobovje, katerega ni mogoče več popraviti, je treba na vsak način odstraniti, pa če je boleče ali ne, ker sicer se gniloba širi na zdravo zobovje.
Mati mora'že pred rojstvom otroka misliti na njegovo'zobovje. V času nosečno sti' in dojenja naj uživa mnogo hrane, katera vsebuje hranilne soli (zelenjava, prikuhe, miejio, jajca itd;)* Tudi otroku naj daje čim teč'takšne hrane, ker iz nje črpa zobovje moč.
Zdravi zobje so. čuvarji, želodca, torej več kakor pol človeškega zdravja!
Me ubil nobene iabe
S pomladjo so se pojavile na vrtovih, na travnikih, ob potokih in mlakah žabe s svojim neuniornim prepevanjem, Meščan si. sploh ne more predstavljati, kako lepo je poslušati ob majskih ali junijskih večerih’ regljanje Žabjega -bora, ki šega večkrat tja do polnoči, Nr.s de-
Želanov ne . vznemirjajo sirene avtomobilov, niti nas ne zabava radijska glasba, le žabje regljanje nam trga večerno tišino. človek lahko uro za uro nepremična sedi na klopici pred hišo ter strmeč v zvezde sledi monotonim glasovom iz ribnika. Misli pa plavajo Bog ve kje. Težko se je meščanu vživeti v takšno idilo,
posebno če pride do spoznanja, da mu nočni pevci niti spati ne puste, Krr-to-valčevemu ušesu pa ti glasovi božajo uho. Ko si na klopici pred hišo umiri telo od dnevnega napora, leže k počitku, in uspavanka, ki ne prihaja iti s kratkih, niti z dolgih valov radijskega aparata, temveč z vodnih valov bližnje žabje mlake, ga prijetno zaziblje v sen.
Medtem, ko premnog mestni človek ne more razumeti, čemu takšne grde, dnče se živali sploh žive, se kmet prav no zaveda, da je žaba zelo koristna .al. Zato se nikoli ne bo zgodilo, da bi ''.met žabo, ki jo sreča na poti, ubil, da potem reva izgleda kakor, izgubljen podplat sredi cestnega prahu, žaba pokonča dnevno neverjetno velike količine raznih žuželk in golazni, ki človeku samo škoduje, če zagledaš žabo na vrtni gredi, ne preganjaj, ne ubij je, saj škodovati ti v nobenem pogledu ne more, koristi pa ti 'ahko neizmerno, Pogosto pobijajo otroci žabe zgolj iz neke podivjanosti. Poučite ' rej otroke o koristi, ki jih imamo od te po hlevne živali.
KUHINJA
Gobova juha, Popari krožnik osnačenih in na liste zrezanih gob ter jih ožmi. Olupi 4 srednje debele krompirje, jih zreži na kocke, stresi v lonec, nalij nanje 1—2 litra vode in' pusti, da zavro. V zavreti krompir stresi ožete gobe. osoli in kuhai do mehkega, Nato prideni prežganje iz velike žlice masti in moke, v katero Si dala zrezalo Čebulo in zelenega peteršilja. Prideni ščep popra, vejico majarona in lavoriev list. Ko vse še nekaj minut vre, dodaj kisa po okusu.
Korenjeva juha z makaroni. Razgrej v posodi žlico surovega masla ali masti in dodaj debel, osnažon, na drobno zrezan koren ter pol zrezane čebule. Pokrij in duši koren, da se skoraj zmehča. Posebej kuhai na majhne rezance zrezano ohrovtovo glavo. Ko je napol kuhan, ga odcedi, mu dodaj korenje, soli in duši vse skupaj četrt ure, Nato zalij to korenje z 2 1 vode (uporabiš lahko vodo od ohrovta ali krompirjevko). Po kratkem vrenju prideni majhen krožnik kuhanih in odcejenih niakronov, pol žlice surovega masla, žlico zrezanega peteršilja. Dobro pomešaj in juha je gotova. (Če ohrovta ni, lahko odpade.)
Možgani v rižu. Razgrej v posodi žlico masti, dodaj nekaj koscev čebule in ko nekoliko zarumeni še četrt litra opranega riža. Mešaj par minut ter zalij nato z litrom juhe. Ko je riž napol kuhan, mu prideni četrt osnaženih in v slani vpdi prevretih, na majhne kosce zrezanih možgan. Ko riž z mož gani še deset minut vre, ga stresi v skledo. Po vrhu lahko potreseš ’ s parmezanskim sirom.
Kolač it koruzne moke. Mešaj v skledi pol ure 13 dkK sladkorja, drobno zrezano lu* pino in sok polovice limone in tri rumenjake. Nato primešaj tri žlice mleka, žljco ruma, sneg 3 beljakov, 14 dkg koruzne moke in polovico pecivjiega praška. Vse narahlo zmešaj, stresi v dobro namazan tortni mo-del_ ali kozico ter postavi v srednje vročo pečico, da se peče pol ure. Nekoliko ohlajeni kolač nadevaj za prst na debelo z dušenimi jabolki ali mezgo.
Navadna piškotna torta. SjePai v kotlieu 6 celili jajc, 1 rumenjak, 15 dkg sladkorja in drobno zrezana lupino polovice limone ali pomaranče. Postavi kotliček v vročo vodo jn stepaj, da je testo mlačno. Nato ga ste-paj še na hladnem vsaj četrt ure, da naraste.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
Primešaj 18. dkg moke, stresi zmes v tortni model in peči v srednje vroči pečici Naslednji dan torto prereži in nadevaj z mezgo. Tudi po vrhu jo lahko namažeš z mezgo,
Rezine z orehi. Mešaj 12 dkg surovega masla- da dobro naraste; nato primešaj 4 rumenjake, 15 dkg sladkorja, drobno zrezane limonine olupke, V» 1 mrzlega mleka, žlico ruma in 14 dkg moke. Napravi sneg iz 4 beljakov, ga dodai in primešaj še enkrat 14 dkg moke ter pecivni prašek. Stresi zmes za prst na debelo na pomazano in z moko potreseno pekačo, ki ima na kraju robove, jo narahlo razravnaj in potresi po njej pest sesekljanih orehov. Postavi v pečico in rumeno zapeči ter pecivo še toplo razrez'- v podolgovate rezine.
Grahova juha. Skuhaj mladi grah. stresi ga na sito, odcedi in potlači. V posodo deni masla, zarumeni nekoliko moice, daj notri pretlačeni grah, osoli in zalij z zelenjadno juho. Če te ni. je dobra tudi voda. Serviraj z žemljevitni rezinami.
Zrezki v gorčični omaki. Telečje stegno razrežemo na majhne zrezke, jih potolčemo, osolimo in povaljamo v moki. Na razbeljeno surovo maslo damo na drobno sesekljane če bule in zelenega peteršilja, nazadnje pa še zrezke in jih z obeh stranP lepo opečemo. V omako vmešamo potem eno žlico gorčice in zalijemo vse skupaj z govejo juho ali vodo. Omaka, ki jo nazadnje polijemo na zrezke, ne sme biti preredka, ker sicer nima pravega okusa,
,laična ied s krompirjem. Skuhaj 6 srednje debelih krompirjev in kuhane olupi. Namaži posodo s surovim maslom in nareži v njo na ploščice 3 krompirje in jih nekoliko o*oli. Na krompir zreži 2-*-3 trdo kuhana jajca, osoli in polij z dvema žlicama kisle smetane. Nato zreži še ostale tri krompirje in osoli ter polij s kislo smetano. Posodo potisni v pečico in jed nekoliko zapeči.
Črna torta. Mešaj pol ure 20 dkg sladkorja, 20 dkg surovega masla, 2 celi jajci in drobno zrezano lupino, pol limone; prilij nato osminko litra mrzlega mleka, prideni 6 dkg kakaoa, 25 dkg moke in polovico peci vnega praška. Vse skupaj rahlo premešaj in stresi v dva srednje velika tortna modela in peči počasi tričetrt ure, Ohlajeno torto nadevaj po vrhu s spenjeno smetano, ki si ji primešala nekolikp vanilijevega sladkorja.
RED.
LOJZE ZUPAN C
Red spada med čednosti tega sveta. Odkar se je človeštvo srečalo s kulturo in civilizacijo tako rekoč, ni moglo kar ija v en dan mimo reda, ki je začetek vseh tistih dobrin, zaradi katerih je človeku sploh vredno živeti,
Krona stvarstva je kraljestvo božje, vrhunec reda pa je boginja Temida. Tehtnico drži v rokah in tehta red tega sveta. Sicer je res, da ima boginja Te-mida že od vsega začetka, odkar je boginja tako rekoč, zavezane oči, vendar so na svetu ljudje, ki pazijo na tisto tehtnico, Boginji služijo, in človek, ki mu radi tega sveta n j deveta skrb, se nanjo lahko zanepe.
Se pravi, če kar na lepem vlomi v tvoje stanovanje brezposelni delavec, ali je to red? On se bo sicer izvijal, če ga bodo zasačili, da je bil lačen in da ni niče,-sai' drugega ukradel ko hlebček kruha. Toda ne daj se v kozji rog, prijateljček! Brej! skrbi pojdi in napiši ovadbo zoper vlomilca in njegovo lakot. Red mora biti — in dobro delo boš storil! Gosposka, ki pazi na tehtnico, boginje Temidc, bo vlomilce nagnala ričet jest! Ričet je boljši ko suli kruli; lahko si torej brez skrbi, tla bi ti kdorkoli vrgel v obraz psovko: ovaduh! Kajti usmiljenje do gladnega hrezpo. einika te je napotilo, da si ga ovadil. Potrkaj se na prsa, sklicuj se na.
red tega sveta in bodi ponosen, ker si storil dobro delo, saj za naprej tistemu brezposelniku ne bo treba skrbeti za streho nad glavo in za toplo hrano. Tudi po delu se mu ne bo kolcalo; če za drugo rabo ni, drva bo žagal.
Potlej so tu še varnostni organi, ki skrbe za red. Oni so potrebni, ker bi sicer zavladala na svetu pravcata anarhija. Policaji, orožniki, financarji, davkarji, razni nadzorniki... vsi ti so do-hrotniki reda in vsesplošne varnosti, tako rekoč.
Zastran policajev je imelo naše mlado meščanstvo zmerom najslajše besede na jeziku. Pomislite, da so v poslednjem času pričeli avtomobilisti prirejati celo božična obdarovanja za te tihe oskrbovalce reda in cestne varnosti. In po pravici je njih humano delo našlo vsesplošno simpatijo v očeh brumnega meščanstva, ki nima avtomobilov. Kajti je sjuž ba policajev hvalevreden posel. Če gre n, pr. po cesti nespodobnež, ki sq je preveč nacejal s cvičkom, pa se potlej dela pogumnega in kar tebi nič, meni nič na cesti preklinja:	»Krucjfikspocestigrepr-
mejdušpasrečagal« —- dolžnost policaje-va je, da si takoj zabeleži njegovo nemarno ime v svojo beležnico. In je nadalje taistemu policaju poverjena dolžnost, da tisto nemarno kletbo raportira
svojemu starešini. Res je, mogoče se mu bo zatikal jezik in bo delal zraven ogorčen obraz, ampak vse to bo tistemu pre-klinjalcu in bratcu pekla malo pomagalo! Policaj vendar ni samo zato tukaj, da bi usmerjal mestnim tramvajem vožnjo, razganjal deoninsfrante in hladil razgrajajočim študentom prepročo kri, temveč je njemu poverjent skrb za javno moralo. Morala pa spada k redu! Torej kar tja v en dan spodobni ljudje policaja IUV41 ne imenujejo: gospod redar, ne? tn zoper sveto vero in red in javno moralo se je pregrešil tisti preklinjač, ko je šel, ne-marnež, in policaju na nos zalkel: »Kru-cifikspocestigreprmejdušpasrečagak — Plačal bo kazen, in če nima denarja, bo šel za štiriindvajset ur v temo kozje molitvice molit. In prav se mu godi in he-hehe! se mu bodo smejali v brado spodobni ljudje.,.
Tudi orožnikom ni mogoče očitati, da bi se ne brigali za red tega sveta. Ne, nikar ne mislite, ljubčki moji, da so samo zato na svetu, da bi puške in šarže nQ-sili na ramenih! Ne, orožniki pazijo na red in sploh, da se ljudje ne pretepava-jo in koljejo med seboj. Seveda, če gre n. pr. kmet na semenj'in proda kravo in se potlej v krčmi napije žganja in pijan, kakršen je, iznenada dobi razsvetljenje, da bi bil kravo lahko dražje prodal, če bi bil mešetar kaj bolj prida, in v tem navdahnjenju vstane izza mize ter se ustopi pred mešetarja ter ga tebi nič, meni nji boksne xa tiho — potlej je treba
tu nekaj storiti! Kajti mešetarje boksati za uho — je prepovedano I In če si potlej žandar zapiše ime boksarja in ga ovadi, ali je zato že ovaduh? Ne, in stokrat ne, saj mi nismo kakšni Kitajci ali Japonci, ki bi si lahko privoščili kar posebno kasto ljudi — boksarjev! To si naj zapomnijo tisti, ki brez boksanja ne morejo živeti na tem svetu — in klobuk z glave pred orožniki!
Nekaj drugega je seveda s financarji! Tudi oni pazijo na red tega sveta. Njih budno oko pazi, da krčmarji ne prilivajo cvičku vode in da trgovci prodajajo pristno moko za močnik. So pa na svetu tudi ljudje, ki se ne morejo privaditi na red in ki prižigajo smrdljive cigarete z vžigalniki. V vžigalnikih je bencin. Bencin škoduje pljučam! In še so na svetu ljudje, ki prižigajo cigarete z vžigalniki na bencin pred nosom samega financarja. Takšnim nerodnim pravijo pametni ljudje -r- tepci! in po pravici! Ali je mogoče financarju zameriti, če ovadi takšno teslo, da si z bencinom kvari pljuča? Bolnišnico so žc itak prenapolnjene, da pa bi tisto teglo, ki si zanalašč kvari pljuča, pričelo lepega dne pljuvati po cestah naš mile domovine kri! — tega si menda ne želi noben državljan, ki mu zdravje in blagostanje našega naroda nista deveta skrb. Eh!
Ali more po vsem tem še kdo od vas, ljubčki moji, dvomiti, da spada red med čednosti tega sveta?
a odvede-Z zgradbo pričeli že
izbruh
Islam prodira na laponskem
Samo redki poznavalci islama vedo. da ta vera prodira vedno bolj tudi v Azijo. Tudi na Japonskem se je pomnožilo število mohamedancev. Tako so nedavno v prisotnosti 300 zastopnikov iz 14 muslimanskih držav v Tokiju na svečan način posvetili prvo džamijo. Med temi državami so bile zastopane:	Irak,
Iran, Indiva, Java, Celebes, Mandžukuo in Kitajska, kjer ima islam prav tako veliko pripadnikov.
Silvester Matuška in njegovi dogodki v ječi
Znani atentator na železniške objekte v Via Torbagyju in Jiiterbogu, Silvester Matuška, ki je bil po izročitvi Madžarom pomiloščen na doživljenjsko ječo, je postal v kaznilnici bogat človek. Njegove spomine, ki jih je napisal zločinec pod naslovom »Strah Via Torbagyja«, mu je odkupil ameriški Hearstov koncern za 50.000 pengov. Nadaljnih 20.000 Pengov si je zaslužil bolestni kolektivni morilec s svojimi patenti. Tako je izumil poseben patent za onemogočanje atentatov a la Via Torbagy in je to iznajdbo prodal neki veliki švedski družbi za 8000 pengov.
1069 kilometrov novih cest v Mandžuriji
Kakor poročajo iz Mukdena, je objavila generalna direkcija Mandžurskih državnih železnic vest, da je bilo v aprilu letošnjega leta 1069 kilometrov novih cest izročenih svojemu namenu.
Najstarejša lokomotiva Evrope
Najstarejša lokomotiva Evrope, ki kot nekaka »prababica« iz železja še vedno opravlja svojo službo, je last norveških državnih železnic. Zgradili so jo 1. 187.3 in je takrat veljala kot nekako čudo tehnike. V 65 letih svojega zvestega službovanja je namreč prevozila 2,4 milijone kilometrov in bi bila lahko v tem času zdrčala 60 krat okrog ekvatorja.
Zadnji potomec Krištofa Kolumba
Mnogim menda ni znano, da živi v ^publiki San Domingo poslednji direktni Potomec velikega Krištofa Kolumba. Do nedavno sta bila še dva, vendar je eden izmed njiju umrl. Zadnji potomec je pre-lel pred par tedni iz rok državnega pred sednika Trujilla Veliki križec reda Juan Pablo Duarto.
Anton Lang, ki je v znameintih pasijonskih •Krah v Oberainmergau na Bavarskem igral 'logo Kristusa, je te dni umrl. Lang je bil znan kot odličen igralski talent.
»Povorka luči« v Parizu. V Parizu je b ila pred dnevi prirejena veličastna »povorka luči«. Naša podoba predstavlja del znane pariške četrti Montmartre, ki so jo v miniaturi peljali bajno razsvetljeno po pariških ulicah.
Koncentracijsko taborišče Romunije
Otok kač. ki fe določen za politične zločince — Na otoku bodo zgradili poslopje. obsega/oče 1200 d® 1500 celic
Romunska vlada je sklenila zgraditi na »Otoku kač« ob izlivu Dunave v Orno morje koncentracijsko taborišče za politične zločince. Otok ima skalnato, visoko obalo, ki ne dopušča pristajanja ladij ali čolnov. Na otoku, ki je velik par kvadratnih kilometrov, je samo trava, nizko grmovje in vse polno najbolj strupenih kač. Ko bodo zgradili na veliki betonski plošči poslopje z 1200 do 1500 celicami, bodo obdali vse poslopje s plotom, ki bo obenem obramba proti ostudni golazni strupenih kač, ki pokrivajo skoro vsak kvadratni meter tega hudičevega ozemlja. »Sprehodi «izven obzidja bodo baje »dovoljeni«, dvomljivo je pa. da-li se bo kdo poslužil tega dovolila, ki bi pomenilo gotovo smrt. Kače na tem otoku so tako strupene, da prinašajo njih fini zobje v 99 slučajih gotovo smrt. Po-
litični zločinci bodo smeli imeti knjige, papir in črnilo, tudi foto-aparate in glasbila, le radio-aparat in posest denarja bosta prepovedana, prav tako vsi obiski. Pisma prejemajo ujetniki enkrat mesečno in v tem času jih tudi lahko odpošljejo. Ker gre za politične zločince, ni bivanje na tem prijetnem otoku časovno omejeno. Kdor bo prispel na otok kač, bo tam preživel ostali del svojega življenja. Le kdor se bo prav vzorno obnašal par let, bo imel pravico, napisati prošnjo za’ pomilostitev. Odpustili ga bodo, če vlada prošnje ne bo zavrgla in če bo obenem podpisal izjavo večne lojalnosti in politične vzdržnosti. Če bi prelomil svojo dano besedo, ga jo takoj zopet na otok kač. i jetnišnice na otoku kač bodo letos.
V Franciji ni izgledov za fašizem
Stvari. ki se v Franciji lahko dogodijo — de la Roegue
Preden preidemo k vprašanju, da-li je fašizem v franciji možen, moramo vedeti sledeče: V Parizu je na tisoče goljufov ma lega kalibra, ki poznajo take ljudi, ki poznajo kakega ministra. Slonijo pač po ministrskih sobah in kradejo tam pisemski papir, ki jim služi za lepa pisma, ki jih kar sami podpišejo. V imenu in z imenom ministra namreč. Popolnoma enostavno. V Franciji je mogoče, da gre advokat k razpravi in izpove, da je njegov klijent »bolan«, nakar se razprava odgodi. Francoska vlada prav gotovo ni koruptna, toda malomarnost »piston« in politična de-moralizacija cveto v kuloarjih parlamenta in drugod. Staviskijev proces je doživel 19 odgoditev. Pariška policija se je ba-vila s Staviskijem 45krat, ne da bi ga bila aretirala.
Isto je s kako pobuno. 6. februarja 1934 so pokazali borci brezhibno disciplino.'17 je bilo ubitih, več tisoč barbarsko ranje-
nih. Toda med 7. in 9. uro zvečer so na Plače de la Concorde ustavili, ker bilo treba k večerji. Ko je pobuna nila, nikdo ni mislil na revolucijo. Komunisti, rojalisti, fašisti in socialisti so se ramo ob rami borili pod tnkoloro in rdečo zastavo proti — policiji. Točno ob 12. uri je bilo konec klanja, ker so junaki pouličnih borb morali.dobiti še zadnje vlake podzemske železnice, ki vozi samo do 12.30. Drugega dne ob 7.30 so promp-tno pričeli z demonstracijami in poboji. Treba je tudi vedeti, da se je tolikanj imenovani vodja takozvanih francoskih fašistov, polkovnik de la Rocque ipirno udal v svojo usodo, ko je Leon Blum razpustil njegove legije. Kaj hoče de la Rocque?
Mož je dober organizator, star 55 let, vitke postave, sin francoskega generala. Ime mu je Kazimir. Francozi smatrajo, da je njegovo krstno ime komično. »Vodja«
ni demagog, je zelo inteligenten, nima p tiste toplote, izražanja, ki bi Francoza privlačila. V svoji veliki vojaški karieri — bil je v štabu maršala Focha — je bil tudi načelnik poročevalskega oddelka generalnega štaba. Njegov sedanji milieu je katoliško meščanstvo, orientirano proti liberalizmu. De la Rocque zahteva red v Franciji in zatrjuje, da noče postati diktator. Je za vsako »uporabno« in proti vsaki »škodljivi« vladi. Toda nihče ga še ni mogel privesti tako daleč, da bi vsaj definiral, kaj je uporabno in kaj škodljivo. Njegov cilj je: nova mistika žrtvovanja za domovino. Neprenehoma rohni proti parlamentarni demokraciji in zatrjuje, da bo armada narod že zopet rešila. Doslej še ni porabil nobene šanse, da bi prišel na oblast. »Francija še ni pripravljena —«, pripoveduje svojim ljudem. — Morda upa, da bo legalno prišel do oblasti. Imel je že en milijon članov svojega gibanja. Bili so disciplinirani. De la Rocque ni uspel, ker je zahteval totalitarni režim z voditeljem na čelu. Izgledi za fašizem v Franciji niso podani: niti v voditeljih niti v ljudstvu samem.
50 let na Hudičevem otoku
Pred kratkim je umrla na Hudičevem otoku 76 letna Marie Bartet, ki je kot ujetnica te strašne kolonijalne ječe preživela 50 let v ondotni klimi. Štirikrat so jo francoska sodišča obsodila radi tatvine, nakar je prišla doživljenjsko na Hudičev otok, kjer je 1.	1909 poročila
arabskega morilca Jusuf ben Lakdarja, s katerim je imela dva otroka, ki sta pa umrla za tropsko vročnico. Marie Bartet pa je bila čila in zdrava in je na Hudičevem otoku še do zadnjega obdelovala malo njivico, ki je bila dodeljena omenjeni dvojici.
Vedeti je treba . . .
... da je znanstveno ugotovljeno sledeče: čloevški'možgani niso od krapinskega človeka do danes pridobil prav nič glede obsega. Nasprotno: v zadnjih
10.000	letih so se možgani celo zmanjšali.
SKRBI ZA »EDINOST«!
Podoba o pripravah za mednarodno obrtniško razstavo v Berlinu, ki bo od 28. maia do 10. julija t. I. Na razstavi bodo lutke predstavljale posamezne narodne noše.
3 staja v Braziliji. V prejšnji štev. »Ldino sti« smo že poročali, da je pretekli teden izbruhnila v Klavnem mestu Brazilije Rio de Janero vstaja iašistično usmerjenih desničar jev. Vstaši so se hoteli polasttii vodstva države, pa je vladi predsednika Vargasa uspe lo v najkrajšem času zadušiti vstajo. Na podobi vidimo, kako straže ženejo oddelek upornikov, ki so se po brezupnem boju vdali.
Belgijski kralj Leopold na manevrih bel-1 gijske vojske. Na podobi kralj Leopold v | spremstvu generalov Bergheja in Denisa pri pregledu čet.
Skiti
POLCEVL]I____
SANDALETI
SANDALI
OPANKI
in vse druge vrste
127
| Velika	izbira
Dobre	oiagc
l Zmeni	a cena
If
opalna sezona je tu
KONFEKCIJA
Stelo
Vam n n
Kopalni kostumi . Kopalne ieplce Kopalna pasove Kopalne plašie Kopalne torbite Kopalne ievlje
125
Vam nudi Maribor, Grajski trg 1
vse, kar potrebujete
za bfrmo
NAJBOLJŠE in v NAJCENEJSE
hckiaButeš
124	Marihnr.	V^trinic
Maribor, Vetrinjska ul. 26
-2BESSL-j£2iC3n223S5-G3CK
so aktovke roine torbite denarnlte In nahrbtniki
najprimernejše darilo
Velika Ubiral Nizke tene J
S VAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova c. 13
123
▼
beseda 0*35 din, dopisovanje po VSO din: inse-ratni davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor je priložiti 3*— din v znamkah
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
Dopise
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložit« znamko!
boljše
Damske
nogavžce
svilene, najnovejše moderne barve a din 11*—# 14:—» 17*— do 29'—
flor nogavice
trpežne, a din 11*.—, 12*—, 15*—, 19*—, 23*— i. t. d.
kombineže, rokavice
zelo lepe, trpežne od din 23*— naprej sandalete, gandi, dežniki
Damski plašči
najnovejši modeli
Velika izbira in najugodneje v konfekciji
fkatifct, (fiami Z
m
nudi Vam le
„OLYMPSJA“
Maribor. Gosposka ul. 36 (Banovinska hranMnfca)
SPECIALNA ŠPORTNA TRGOVINA
Tiskarna
Litografija
Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk
Aniiinski tisk
Plakaterski zavod Tisk časopisov
PIROFANIA patent
MARIBORSKA TISKARNA .. <>.. MARIBOR
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Francfc Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.