264. številka. Ljubljana, v četrtek 18. novembra IK. leto, 1886 Imaja v sa k dan zve*«-r, isti niši nedelje in praznike, ter volja po pošti prejemati za a v str i j s ko-o g «r s ko dežel«; zh vso leto 15 gld., za pol leta. H lt Id., za četrt leta 4 gld., U eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za so leto 13 glcL, za četrt i. U 3 gld. 30 kr., zu jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po .'10 kr. za četrt leta. — Z* tnj « dežele toliko več, kakur podtniua znaša. Za oznanila plačuje «<• od Ceriristnune petita rste po »'. kr., če se oziianiln jedenkrat t>ska, po 5 kr., ce set dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. I>opisi naj se izvole trankirati. Rokopisi s>' ne vračajo. Uredništvo in u p r h v ni Stv o je v Rudolfa K.irt>i6a hiši, „(iledališka stolba". Upravniatvu naj hb blagovolijo pošiljati naročnine, rtklamacijc, oiiiHiiila., |. vs« administrativne stvari. Po govoru grofa Kalnokyja. Na Dunaj i, 16. novembra. [Izv. dop.] Besede, katere je zadnjo soboto v Pešti izgovoril avstro-ogerski minister vnanjih zadev, odmevale so po vsej Evropi. Iz vseh političnih središč dohajajo izvestja o tem, kakšen utis je napravil Kalnokvjev ekspoze o avstrijskem stališči v sedanjih rusko-bolgarskih razmerah. Utis je v nekih krogih jako dober, a v nasprotnem ruskem taboru, kar je pač prvo vprašanje, ni tak, da bi zboljšal razmere mej Avstrijo in Rusijo, katere je grof Kalnokv ozna-čajil kot prijateljske. Poročila iz ruskih listov razodevajo, da ruskemu ponosu ne more ugajati način, po katerem je grof Kalnokv svojo misel izustil o postopanji generala Kaulbarsa. Bodi Kaulbarsova taktika mej Bo]gavi tako ali tako sojena, Kaulbars je odposlanec ruskega carja in po pravilih mej-narodne kurtoazije ravno ni, če avstrijski diplomat v sijajnej korporaciji z ironijo govori o diplomatu prijateljske velemoči. Če tedaj nekateri ruski Časopisi „milujejo" govor našega vnanjega ministra, neki del „milovanja" gotovo in opravičeno pada na iro nijo, s katevo je grof Kalnokv omenjal korake ruskega pooblaščenca v Bolgarskej. Tak „lapsus" sicer ne more motiti prijateljskega občevanja mej dvema velikima državama, a koristniše bi bilo, da ga ni bilo. To menda tudi čuti glasilo vnanjega ministra, „Fremdenblatt", ki danes upa, da „milovanje" ne bode več tako hudo, ko v Rusijo dobijo ves govor grofa Kalnokvja. Drugod je bil utis, kakor se čita, bolji, po nekod najbolji. Francoski listi so govoru mlačni, laški že bolj topli, v nemških gorkota raste in po angleških izvestjih je že velika vročina. Zadovoljstvo splošno vzbuja izjava Kalnokvjeva, da je politika Avstrije politika miru in zmernosti. Izimši močno stranko francoske „revanehe", se lahko trdi, da je politični svet več ali menj miroljubiv. Če v Avstriji poje „vojaški boben" Madjarjev in Nemcev, je to le znamenje, da bi ti naši rojaki radi svoje viteštvo dokazali, dokler je mir, ker v srci in v istini ni jim resno za vojno. Evropa ima tačas tendencije miru in ker je grof Kalnokv kot diplomat države, katero rusko-bolgarska stvar najbolj zanimati mora, izjavil, da Avstrija nema še nobenega povoda, uporabljati proti ruskej intervenciji v Bolgaiiji kaj drugega, kakor prijazne diplomatske besede, zato je umevno, da se je Evropa zavese- lilu teh besed in da jih pozdravlja s prijaznim odmevom. Ali je še druga točka v Kalnokvjevem govoru ki je nekatere kroge Evrope posebno zadovoljila. To je, da je grof Kalnokv napovedal odločno poli tiko Avstrje, če bi se rusko-bolgarska zadeva jela dotikati avstrijskih in evropskih interesov. Izrečeno je bilo s tem, da je Avstrija pripravljena varovati Berolinsko pogodbo, katerej čez mejo ne srne stopiti Rusija. Naravno, da je taka obljuba posebno tam ugoden utis napravila, kjer se Berolinski dogovor vidi za svoj specijalni prid posebno koristo-nosen. „In dulci jubilo" so zbog nje angleški listi, ker v izjavi vnanjega ministra vidijo asekurancijo svojih kramarskih teženj na Balkanu, asekurancijo, za katero - in to je prav po angleških mislih — ničesar plačati ni treba. Z angleškimi glasovi so v najlepšej harmoniji tudi glasovi nemških in italijanskih listov, ker tudi v njih je polno sladkega upanja, da bode Avstrija na straži stala in na Rusijo udarila za vso Evropo. Ali mi upamo, da bode naša diplomacija poprej zmernost svetu vprašala, predno bode krvavela za Evropo. Gotovo bodo vsi narodi pripravljeni, žrtvovati se do najskrajniše mere. kadar bode sodba opravičena, da so koristi in časti naše države v nevarnosti. Ali da bi se Avstrija spuščala na smrtno bojno polje zavoljo Evrope, zavoljo angleških, italijanskih in nemških trgovskih teženj v orijentu, če bi tudi te težnje prišle v zavisnost od Rusije, — to si bode premislila dobro, predno se bode odločila. Res je grof Kalnokv takoj tudi znal izustiti, da bode odločnost avstrijska v tem slučaji podpirana od velemoči, ker z njimi živi v prijateljstvu, in jo še posebne razmere vežejo z Italijo in sedaj še celo po Salisburvjevem govoru z Anglijo. Ali koliko bi ta podpora bila vredna v resničnej vojni ? Nemčijo drži Francija, angleško brodovje ne bode imelo kje poskusiti svojo srećo, a o Italiji niti govoriti ni. V vojni mej Rusijo in Avstrijo, bi ae dr žava mogla zanašati le na svojo moč, a v tak po ložaj naša diplomacija pač ne more siliti za druge. Menimo, da bode Avstrija pač odločna proti Rusiji zase, a ne za droge, in zato je veselje slovanskih nasprotnikov nad tem delom Kalnokvjevega govora le simptom strahu pred Rusijo in sebične škodoželjnosti za Avstrijo. Odločni glas vnanjega ministra pa niti veselja ni napravil madjarskim vitezom. Glasila njihova razodevajo, da jim je grof Kalnokv še premlačen in zato upajo, tla mu bode podkuril grof Julij An-drassv, ki sedaj nekako ostentativno sili na površje. Da ni zadovoljen s K.aluokyjera, je znano. Ali on je Madjar in Madjarji si pomagajo, če ni drugače, s kapitulacijo — pri Vilagosu. Kakor nas izveščajo zadnji telegrami je res Audiassv svojo ognjevitost že ohladil in javno izpovedal, da se popolnem strinja s Kalnokyjevimi nazori. Zemljisčno-odvezni dolg na Kranjskem. •Spisal deželni poslance dr. Alf. Mosche (Dalje.) Tudi o tem se je govorilo, da se bode morda posrečilo, kedaj doseči z ozimni na finančni položaj dežele odpis erarijalnega dolga; toda nikdar se niti poskusilo ni, da bi se resno ta načrt pretresal, gotovo radi prepričanja, da je izpolnjevanje pogodbe najboljša finančna politiku. In tako je ostalo pri pohlevnem zgoraj omenjenem poskusu, da bi se vsaj deželna naklada, ki se je morala ustanoviti, na 15% znižala. Ker pa se je tudi to ponesrečilo, je deželnemu zboru najnujnejša dolžnost, da obvaruje deželo na drug način nevarnosti, ki bi jo skoro za celo generacijo v vsa-cem napredku na gospodarstvenem polji ovirala. Deželni zbor mora biti pred vsem trdnega prepričanja, da se mure dežela jedino le še sama na-se zanašati Koketovanju z državno podporo mora biti konec, ker si te brez linancijalne in gospodarstvene odvisnosti dežele ne moremo misliti. Duh lastne pomoči naudajati mora deželno upravo ter jo privesti do tega, da napne vse duševne in materijalne moči, s katerimi more dežela razpolagati. Glavni nalog deželni upravi je pač ta, da ne razumeva samo časa in konjunktur, ki so ž njim v zvezi, ampak da jih tutli v prid dežele porablja. In ravno za dejanja lastne pomoči v imenovanem predmetu je naša doba ugodna, — še ugodna, — toda koliko časa bo še ostala V Ker potegovati se moremo za tiuancijelno in gospodarstveno osvobojenje ravno v sedanjej dobi, ko nas manjšajoče se merilo obresti} h konveito vanju posojil in razb remen jenju davkoplačevalcev vabi. Ugodnost razmer mora se v tej dobi porabiti, da postane plodonosna za človešku družbo. Še so razmere denarnega trga ugodne, še je LISTEK. Carigiad. (Po D' A mi cis u.) (Dalje.) Kaj se more v Carigradu početi. Vrnimo se nazaj v Carigrad, pa letaj mo po njem kakor tiče v zraku. Tukaj moreš loviti vsa-korŠoe muhe: smodko si prižgati v Evropi, pepel pa stresti v Aziji. Ustanši zjutraj, se moreš vprašati : kateri del sveta bom danes videl ? Izbirati si moreš mej dvema kopnima in dvema morjema. Na izbiro so ti osedlani konji na vsakem trgu, ladjice na jadra v vsakem zatouu, parobrodi v sto in sto pristaniščih, pluskajoči čolni, leteči vozički, cela vojska tolmačev, govorečih vse evropske jezike. Hočeš li videti italijansko komedijo? gledati ples derviški ? poslušati Karagezove šale ? turškega bur-keža? slišati pesnice malih gledališč pariških? biti pri telovadni predstavi Ciganov? dati si praviti arabsko povest od kakega slepca? iti v grško gledališče? slišati pridigo imana? videti, kje sultan mimo hodi? — le vprašaj pa reci: vsi narodi so ti na službo: Armenec, da te obrije, Jud, da ti osvetli škornje, Turek, da te vozi v ladiji, Zamorec, da te tare v kopeli, Grk, da ti postreže s kavo, — vsi pa, da te ogoljufajo. Ako si žejen, dobiš sladoleda napravljenega iz Olimpskega snega; ako te je volja, moreš piti vodo iz Nila, kakor sultan; ako si slabega želodca, dobiš vode iz Evfrata; ako si razdražljivih živcev, vode Dunavske. Moreš jesti kakor Arabec v puščavi ali kakor razkošnik v „iuaison doree". Za počivanje imaš pokopališša; da se orna miš, most sultanke Valide; da prebiješ uedeljo Knežje otoke; da vidiš malo Azijo, brdo Bulgurlu; da vidiš Zlati rog, imaš turen galatski; da vidiš vse, stolp seraskijerski. Mesto je bolj posebno, nego lepo. Reči, ki ti nikdar skupaj niso prišle na misel, tukaj ti hodijo pred oči. Iz Skadra odhaja karavana v Meko in že- lezniški vlak v liruso, v staro prestolnico; mej skrivnostnimi zidovi starega Seraja drči železnica v Sredeč, turški vojaki spremljajo katoliškega duhovna, nosečega sveto popotnico; ljudstvo se zabavlja na pokopališčih; življenje, smrt, nasludnost, vse se preleta in meša. Tu je londonska delavnost, vzhodna postopavost in lenoba; nenavadno razvito javno življenje, in nepredrljiva skrivnota privatnega življenja; neomejena vlada in najveća sloboda. Prve dni ne zapopadeš nič; človek misli, vsaki čas mora prenehati uerednost, vsak čas mora počiti prevrat. Vsak večer vrača jočem u se domov, zdi se ti, da se vračaš s kakega potovanja. Vsako jutro se vprašaš : „.Ie li res tukaj blizu JŠtainbul?" Ne veš, kaj se ti mota po glavi, misel podi misel, želje se kopičijo, čas beži; tukaj bi hotel ostati vse svoje žive uni, pa bi vendar rad otlišel jutri zjutraj. In kadar ti je opisati to zmes? časih me prime nejevolja, da bi vse knjige in vsa pisma, ki jih imam pred seboj na mizi, pograbil pa skozi okno vun vrgel. (Dal,e prili.) preveliko mobilnih glavnic, povsod še lahko opazimo nujno prizadevanje, da se t" varno nalože. Te dobe ne smejo pustiti preteči deželni zbor in finančni politiki, da njene prednosti v polnej meri porabijo v prid dežele v njeni stiski. Sedaj, ko je tako rekoč denar po ceni, ni težko deželi Kranjski, da pri absolutnej varnosti, kojo more dati, dobi posojila po 4°l0, da tako svoj 5°/0ni dolg v 4°/0 ni spremeni. Ako stopi na mesto dosedanjega 5°/0 nega zemljiščno odveznega dolga vsled Hnančne operacije 4% en dolg, ki bi se od 1. 1887 dol. 1913 v letnih obrokih poravnaval, — kar nujno priporočamo deželni upravi, da se za to poganja, — in ki naj hi tako navstal, da se vzame posojilo pri kacem finančnem zavodu, sestavljala bi se potrebščina v popla-čanje dolga za l. 1887 do 1913 tako-le: Posojilo.......gl. 4 302.340 - 4°/0ne obresti od tega za čas od 1887 do 1013 ....... obrestljiva državna posojila do konca 1. 1886 ....... 5% ne obresti od tega do konca 1. 1886 ......... 5% ne tekoče obresti od obrest-ljivih državnih posojil do popla- čanja leta 1894 ...... neobrestljivi dolg državi . . _.__ skupaj . . . gl. 8,850.46008 Pokritje te potrebščine bilo bi lahko tedaj sledeče, in sicer z ozirom na okoliščino, da se mora po sestavku deželnega odbora skupni dolg do 1. 1907 poplačati, najprvo za dobo od l- 1887 do 1. 1907: 1. 12°/0 na deželna naklada na neposredni davek .... 2. 20°/g deželna naklada na posredni davek .... 3. 9 obrokov državne pod pore za čas od 1887 do 1895 po gl. 175.000 = .... 4. premembne davščine v istem času......._ ____ skupaj . . . gl. 7,039.947-47'/, Ker mora za isto dobo 1887 do 1907 po zgorajšnem sestavku deželnega odbora dežela 1,416.493 60 694.400- 173.58352 165.831 50 1,037.81 1 46 gl. 3,394.125 — „ 1,496.376- — „ 1,575.000- — „ 574.446-471/" znesek oziroma po odbitku prehodne točke v znesku in preliminova-nih neprevid-Ijivih dohodkov v znesku . . gl. 8 821.763-47 Va gl. 041.441 -- i.OOO — 650.441 — gl. 8,171.322-471/-. „ 7,039.947-471/., gl. 1,131.375 — „ 7,039.947- — gl. 1,S 10.5 13-08" Samo ob sebi se razumeva, da bi se moral ta projekt tako ožitvoriti, da bi se v nobenem oziru katerakoli pravica ne žalila. Glede zemljiščno-odveznega dolga imajo pravice nasproti deželi Kranjski država in posestniki zemljiščno odveznih obligacij. Kake pravice ima država? Država je v prvi vrsti deželni upnik. Kot taka ima, kakor že zgoraj pokazano, pravico terjati, da se jej najmanj od 1. 1895 naprej poplača njen dolg z domačini nakladami, ki so v točki 3. pogodbe z dne 29. aprila 1876 do končanega izžrebovanja določene (16°/0 na neposredni in 20% na posredni davek). Po izraČunjenji deželnega odbora poravnati bi se mogel erarijalni dolg, ako se ostane pri tem plačilnem načinu, do leta 1907, in sicer do leta 1904 obrestljivi dolg in obresti, mej tem ko bi prišel neobrestljivi v letih 1905, 1906 in 1907 na vrsto. (Dalje prih.) -kupa]..... v ostalem znesku . . plačati, sledi po proračunu zaklada pred ležečega projekta v znesku ........ za deželo Kranjsko razbreme- njenje v znesku..... v letih 18b7 do 1907 Ker pa potrebščina.......gl. 8,850.460 08 znaša, pokriti bi se imel ir. primerjanja z zneskom .... sledeči ostanek ako se razdeli na daljnih 7 let do leta 1914, tako-le: 1. daljnih 7 obrokov 12°/n ne deželne naklade na neposredne davke.....gl. 1,131.375-— 2. 7 obrokov 20°/0 deželne naklade na posredne davke „ 198.792- — 8. ostali dolg državi leta 1814.......... 180.349.- skupaj . . . gl. 1.810.516 — Projekt, ki si ga nasproti onemu deželnega odbora z dne 1. decembra 1885 ostaviti dovoljujemo, je v svoji celoti sledeči. Z jedenkratnim vkupniin izžrebanjem imele bi se nazaj vzeti vse 5% ne zemljiščno-od vezne obligacije, ki so sedaj v prometu. Zgoditi bi se moralo tO za časa, kadar se bodo leta 1887 te obveznice prvi pot izžrebovale. Izplačevanje teh izžrebanih obligacij izvršiti bi moral finančen zavod, kojemu bi imela dežela nove ravno tako opravljene, toda 4% ne zemljiščno-odvezne obligacije mesto 5%mh al pari izročiti, in katere bi se imele po določiti se imajočeni plačilnem načrtu, ki bi moral zgoraj.šnej sestavi primeren biti, z izžrebovanjem do leta 1813 poravnati. Politični razgled. \ o i i.i ii J e de/i* I c. V Ljubljani 18. novembra Predvčerajšnja seja odseka za vnanje zadeve OKcrske delegacije bila je jako burna. Grof Andrassv je hudo krili koval Kalnokv-jevo politiko On je preverjen, da je zveza z Nemčijo najboljše jamstvo za evropski mir. Zalibog ta zveza ni več to, kar je bila, odkar se jej je pridružila še Rusija. To je bilo škodljivo za Nemčijo in Avstrijo. Nenaravna zveza dveh držav, ki imata iste interese, z državo z nasprotnimi interesi, ni več imponovala Evropi. To je uzrok, da knez Bismarck ni mogel odstraniti t.ežkoč v Bolgariji. Dokler se bode Avstrija držala programa, kateri je razvil Tisza, sme se zmirom zanašati na Nemčijo. Andrassv ju se zdi, da Kalnokv ni dovolj pojasnil, kaka je sedaj ncrnško-avstrijska zveza. Dokler je bila naša zveza z Nemčijo dvocarska zveza, je bilo vse dobro, ko je pa tri carska postala, je pa navstal nered in negotovost. Avstrija si je slabo izkoristila zvezo z Nemčijo. Sama ni ničesar storila, zanašala se je vedno na Nemčijo, da vse za njo stori, kar pa ni dolžnost zaveznikova. Andrassv pravi, da prej ne bode reda v orijentu, dokler si Rusija ne prisvoji Bolgarske, kar se ve da bi po njegovem mnenji škodovalo Avstriji, ali pa, kadar se Rusiji odvzame vsaka prednost v Bolgariji. Kalnokv mu je na to odgovoril, da Rusija nema nobenih pred pravic v Bdgariji in da hoče on vedno delati na to, da se ohrani Berolinski dogovor in av tonomija Bolgarske. Grof Zichy je pripovedoval o ruskih agitacijah v Srbiji in Črni gori. Vedel je povedati o nekem sovetu črnogorskih vojvod, v kate rem se je sklenilo, da Karadjordjevič odstopi svoje pravice na srbski prestol knezu Nikiti. Zichy želi balkansko federacijo in priporoča Kalnokv-ju, da bi to stvar preudaril. Grof Albert Apponvi pravi, da naše vnanje ministerstvo varuje samo obliko. Rusija je mej tem že dosegla faktične uspehe. Vse, kar se sedaj godi, so le nasledki shoda v Skiernie-vicah. Tem se je sklenilo, da se carske vlasti hočejo držati dogovorov. Zaradi tega Avstrija ni mogla ničesar storiti za zjedinenje obeh Bolgarij, ko se je Rusija postavila na stališče Berolinske pogodbe. Zlasti sedaj ta program nič več ne ugaja, ko je Rusija pregnala bolgarskega kneza, katerega politika je nam ugajala, in hoče odstraniti one elemente, ki se poganjajo za samostojnost Bolgarske. Ogerska želi miru in ni sovražnica Rusije, toda hoče varovati svojo čast. iVšl*i vodja Itieger se je hudo zameril Poljakom. Proti Praškemu dopisniku v Varšavi izhajajočega „Wieka" se je izjavil, da simpatizuje z Rusijo, ter izrekel nado, da bode Rusija, dosledno nadaljujoč Kaulbarsovo politiko, zopet pridobila prejšnji upliv v Bolgariji. Avstriji bi to ne bilo ravno ugodno, vender zaradi tega ne bode začela vojne z Rusijo, v kate rej bi bila osamljena. Itusija je orjak, katerega je možno premagati, a ne uničiti, kar je pokazala vojna z Napoleonom I. in krimska vojna. Nadalje se je Itieger izjavil, da so ruski Poljaki v gmotnem oziru na boljem, kakor gališki. Poljski listi sedaj zaradi te izjave napadajo Kiegra, češ, da je pokazal, da Staročehi neso nič bolji od Mlailo-čehov. % ii a ii j e rža v e. Položaj v ISolgari.ji je vedno b Ij kritičen. Narod je v strahu, kuj bode, ko bode vlada zavrnila zahtevanje generala Kaulbarsa, da noj odstavi Plovdivskega vojaškega poveljnika. Bolgarska vlada sedaj Kaulbarsu ne misli več prijenjati, ker je prepričana, da bi jej to nič ne pomagalo. Kaulbars bi kmalu zopet kaj dmzega zahteval. Plovdivski vojaški poveljnik je Kaulbarsu nekda zoprn, ker je preprečil z vojaško silo ustajo v Plovdivu. Bolgari se boje, da bode sedaj Rusija zasela Bolgarsko. Na Avstrijo se nič dosti ne zanašajo, ie manj pa na Anglijo. Vse kaže, da ICu.sija zastran Ifiolgnrije nič ne misli odjenjati. V soboto bil je v Peterburgu vojaški so vet, ki se je posvetoval o vojaške j organizaciji Bolgarske. Predsedoval mu je predsednik velicega generalnega štaba Obručev. Posvetovanja so se udeležili načelnik akademije generalnega štab* Dragomirov, bivša bolgarska ministra generala knez Kantakuzen in Sobolev, general Kuropatkin in več druzih vojaških veljakov. 0 okupaciji Bolgarije se neso razgovarjali, ker se nadejajo, da se bode brez okupacije vse v Bolgariji za Ruse ugodno zasukalo. Odobravali so postopanje generala Kaulbarsa. Ko bode knez mingrelski postal knez bolgarski, sklenilo se je, da pojdejo v Bolgarijo vsi častniki, ki so prej bili služili v bolgarski vojski, razen onih, ki so simpatizovali s knezom Aleksandrom. Kantakuzen hode zopet vojni minist-T. Etu*It i hsti pišejo, da Kalnokv jevo kritiko-vanje Kaulbars-ove misije presega vse meje ter je razžaljivo za Rusijo. „Novoje Vremja" pravi, da se sedaj vidi, da imajo Rusi prav, če sovražijo Avstrijo. „Novosti" pravijo, da je naloga diplomacije sedaj skoro končana. Diplomatiena pogajanja bi se sedaj ne strinjala z narodno dostojnostjo. Ako res hoče Avstrija bolgarsko nezavisnost z orožjem braniti, je za ruski narod tudi prišel čas, da se potegne za svojo zgodovinsko nalogo v orijentu. Drugi listi pišejo v tem zmislu, samo da nekoliko mirneje. „Piccolo" piše, da Italija 1886. lota ne bode ponavljala zmot iz 1882. leta, kajti to bi bilo za njo osodepolno. Ker se Italija ni udeležila angleške okupacije Egipta, pomanjšala se je njena moč ob Sredozemskem morji, ko bi se sedaj ne udeležila avstro-angleškega postopanja proti Rusiji, zgubila bi vso veljavo. Italija v Bolgariji nema nikacih neposrednih koristi j, a braniti mora tam pridobitve civilizacije. Italijo morajo voditi interesi, ki so skupni vsem ci-vilizovanim narodom. Robiiantova dolžnost je usto-piti v anglo-avstrijsko zvezo, ko bi se sklenila, da pokaže, da je Italija jeden idavnih faktorjev evropske politike. — „Corriere della Sera" pa misli, da se angleški listi prezgodaj vesele Kalnokv-jevega govora. Rusija bode Avst iji dovolila prisvojen je Bosne in Hercegovine, dovolila jej celo pomakniti se do Soluna, Avstrija bode pa potem priznala Rusiji pred-pravice v Bolgariji. Anglija ni zanesljiva, tedaj za avstrijsko politiko ni merodajna. Italijanski li^ti sploh tako ne hvalijo Kalnoky-jevega govora, kakor nemški in angleški, če tudi odobravajo madjarsko protirusko politiko. Kaki so odnošaji mej ICusijo in TureiJO, se nič gotovega ne ve. Angleški listi trdijo, da so zmirom slabši, drugi pa drugače. Nek Dunajski list trdi, da se je res sklenila mej Rusijo in Turčijo tajna zveza in je prva dovolila poslednjej neke olajšave pri plačevanji vojne odškodnine. Da razmere mej Rusi in Turki neso posebno slabe, kaže to, da turški oficijozni listi napadajo bolgarsko regentstvo. Dopisi. Iz Mjh-u herg«t 16. novembra. [Izv. dop.j Dne 14. t. m. se je v našem, do sedaj še zapuščenem okraji redka narodna slovesnost praznovala. Otvorila se je namreč na Remšniku dvorazredna narodna šola ter se pri/.i d slovesno blagoslovil. Ljudstvo, privabljeno po zvonenji in pokanji mož-narjev, se je v ogromnem številu nabralo. Posebno veselje pa nas je naudalo, ko smo poizvedeli, da bode pri tej slovesnosti prisoten velecenjeni gosp. Hribar iz Ljubljane, kot pooblaščenec glavnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda. Da so se udje občinskega in krajnega šolskega sveta zelo radovali, čuvši veselo vest, da jim je omenjeni odbor 1000 glil. za še ostale stroške posodil, s tem, da ima na tej šoli biti poučni jezik slovenski, je umevno. Vsa slavnost vršila se je tako: Ob 1I->10. so se učenci z godbo na čelu pod vodstvom župnika g. J. Žmavca in učiteljev podali v cerkev, kjer se je „veniw odpel. Iz cerkve bil je sprevod k okrašeni šoli, katere prizid se je blagoslovil. Od tod so se vsi vrnili v cerkev k maši. Po božji službi so se učenci, njih stariši, občinski in šolski odborniki ter veliko ljudstva v lepo okrašeni šolski sobi zbrali. Tukaj poprime najprej g. župnik besedo, pozdravlja navzočne ter razklada poslušalcem težave pri neobhodnem razširjanji šole, omenja podpornikov tega podjetja, v prvej vrsti presvetlega cesarja, družbe sv. Cirila in Metoda in občane, ki so tudi veliko žrtovali. Za župnikom stopi na oder nadučitelj g. J. Smole. Ta nagovori učence in stariše. Slednje spodbuja, da bi otroke redno v šolo pošiljali, posebno pa si želi podpore pri težavnem svojem poslu. Za njim se v jako gladkem in jedrnatem govoru obrača velecenjeni gosp. Hribar k učencem, opozarjajoč jih na veliko korist v šoli pridobljenih znanostij, jim na srce polaga, učiteljem pokorni biti, v obče pa želi, da bi kdaj pošteni udje človeške družbe in narodni značaji postali. Nadalje spodbuja učitelje, naj bi svoj težavni poklic vestno izpolnjevali ter največje zadoščenje imeli v zvesto izpolnjenih dolžnostih, ko. nečno ogovori zbrane goste ter jim razlaga pomen in veliko važnost družbe sv. Cirila in Metoda, opozarjajoč je, da bi se tega piepotrebnega društva oklenili, ga podpirali ter vsekdar kazali pred vsem svetom, da >-o zavedni Slovenci. Ljudstvo je vsakemu govorniku z živio-klici pritrjevalo. Deklamacije učencev in cesarska pesen bili bo zadnji del oficijalne slavnosti. Učence so Šolski prijatelji s kruhom in vinom pogostili, pridnejše učence pa je blagodušni g. Hribar obdaril s slovenskimi knjigami, v spomin na to slavnost. Gostje in udje občinskega in šolskega odbora zbrali so se k skupnemu obedu, pri katerem je bilo mnogo raznih napitnic. N lii-šliogji 16. novembra. [Izv. dop ] Res. čudno je to, da se iz našega mesteca zdaj tako malo bere po časopisih. Človek, nekdaj toliko in toliko novic čitajoč v „Slovenskem Narodu", „Slo-vemi" in družili listih, misli v resnici, da smo pri nas najedenkrat vsi zaspali. Toda vsi tisti, ki tako menijo, se malo motijo. Se ve, da vsake malenkosti ne obesimo na veliki zvon, kar bi to tuji svet prav nalo zanimalo . . . Pač, na misel so mi prišli nekateri dopisi „od Save", tikajoči se Krškega mesta v obče in našega »bralnega društva" posebej. No, ni še tako nevarno za naše bralno društvo — ne, vsaj je še vse pri starem. Imeli smo tekom leta tudi dovolj veselic — in časopisov je še vedno na izbir. Imel sem priliko opazovati že več let sem, da je v društvu mnogo tacih listov, katerih — razen par gospodov društvenikov — nihče ne pogleda — še manj pa bere! Nesmo mari z vsem potrebnim dobro preskrbljeni? Krški pevci slavčki tudi še neso zginili in obmolknili, akoravno pravih ni več pri nas, kakor morebiti nekateri „nekdanji Krčanje" slutijo. Pred kratkim so se dvakrat oglasili in sicer v polnem številu: pri pogrebu ranjcega g. Ant. Zupanca, okr. komisarja, in na večer pred praznikom vseh vernih duš na pokopališči, kar je Krško občinstvo izvestno razveselilo. — Zdaj začne pevski zbor v zimskem času zopet z rednimi vajami in obligatnimi pevskimi večeri, kojih vsi prav željno pričakujemo Danes naj pa še svetu poročam natančneje o novem „godbenem klubu" na Krškem. Dolgo se je o tej zadevi govorilo in ugibalo, bode li kaj, ali ne? Zadnji čas se je nam vendar posrečilo „dile-t it nt n i godbeni klub" ustanoviti. Največo zaslugo za to ima g. vladni koncipist Viktor Parma, po Slovenskem dobro poznat mojster na goslih. Ta gospod se je toliko časa trudil, da je pridobil za ta vzvišen namen dovolj podpore v denarjih, pa tudi potrebnih rnočij za godbo, kajti klub šteje že 20 godcev. Zadnji so tako le razvrščeni: štirje igrajo gosli L, štirje gosli IL, dva vijolo, dva cello. dva kontrabas, jeden piščalko (flavto), dva klarinet, jeden rog (Waldhorn), jeden tamburo piccolo (mali boben), in jeden veliki boben in činele. Tudi smo že priskrbljeni s potrebnim godbenim orodjem. Da smo pa sploh mogli vse to napraviti, se moramo zahvaliti zavednemu meščanstvu Krškemu in nekaterim zunanjim gospodom, ki so nas za ta blag namen podpirali z doneski v denarjih. Pred vsem se je pa odlikovala blagorodna gospa Josipi na Hočevar, ki je nam darovala 200 gld., kakor je cenjeni „Slovenski Narod" že omenjal. Hvala Vam vsem, ki ste kaj darovali! Začetek je storjen in upamo, da bode to novo podvzetje mnogo dobrega sadu rodilo. Mladina bode imela najlepšo priložnost, izvežbati se v muziki, kar jej bode gotovo v korist. Vsaj vsi dobro vemo, da ni boljšega pripomočka za blažitev mladih src, nego petje in dobro ubrana godba. Če tudi ne koj v za četku, naj godbeno vodstvo vsaj pozneje skrbi za to, da se bode naša mladež izobraževala v godbi. Tu in tam nekateri predbacivajo novemu društvu političen namen (še celo „Dolenjske novice" so v zadnjej številki prinesle o tej zadevi neko neosnovano novico!) Tem vsem naj jedenkrat za vselej javno povem le toliko: „Ud je godbenega kluba — brez ozira na narodnost — smo zapisali na svoj barjak: gojitev lepe muzike in vmes tudi slovensko petje". Pelo se bode kakor do zdaj, izključljivo slovensko! Toliko v pojasnilo onim, ki nemajo do godbenega kluba pravega zaupanja. Druga mesta, drugi kraji bi bili ponosni, ko bi imeli mej seboj toliko pevskih in v godbi izobraženih močij! Svet pa naj nikakor ne misli, da imamo pri nas — Bog ve — koliko tacih nezaupnežev! Kaj še! Malo jih je in še ti bodo zginili, kedar se prepričajo, da sem v denašnjem dopisu vse po res- nici in pravici — in natančno poročal. Prihodnjič kaj druzega. Ud godbenega kluba Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Dekani pri Kopru za zgradbo farovža 200 gld. — (Iz Senožeč) 17. novembra: Pri današnji volitvi bila sta voljena kot volilna moža za deželni zbor gg.: župan Karol Demšar in posest' nik Fr. pl. Garzarolli; poslanca za državni zbor pa bodo volili gg.: Demšer Karol, pl. Garzarolli Fr. in posestnik Josip Meden. — Kot uneti rodoljubi, sigurni smo si, volili bodo neustrašeno. Disciplina pri naših volitvah je tako izvrstna, da malo kje. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Zatičini) poslala je vodstvu izkaz o svojem stanji, iz katerega radostno razvidimo lep uspeh v kratkem času. Posebno pohvalo zasluži zbog rodoljubnega truda g. notar Ivan Plantan, ki je poleg tega, da je takoj uplatil pokroviteljsko vsoto 100 gld., kot pooblaščenec in prvomestnik največ članov pridobil, iz lastnega poravnal tudi vse ustanovne troške. Slava vrlemu rodoljubu! Vivat sequen8! — (Beljak in okolica.) Vsem p. n. gospodom in g-jspem, ki se nameravajo udeležiti prvega rednega zbora poddružnice sv. Cirila in Metoda „Beljak in okolica", ki bode v nedeljo 21. t. m. v St. Lenartu ob 4. uri popoludne v Majričevej gostilni, se naznanja, da je zadnja železniška postaja. „Firnitz". — (Dva litra vina v 6 minutah z žlico pojedel) je včeraj v krčmi pri „cvajerji" na sv. Petra predmestji vsled stave nek postrešček. Ko je to dovršil, bil je še popolnem trezen, pojedel hitro nekoliko kruha, potem pa se ponudil, da za stavo še tretji liter vina z žlico poje. A gostje, ki so prvo stavo izgubili, neso več stavili in postrešček ni imel prilike, da bi svoje zdravje še jedenkrat stavil v nevarnost — (Znani Josip Prelesti i k,) bil je pretekli petek izpuščen iz Aradske trdnjave. Obsojen je bil zaradi ponarejanja bankovcev na 20 let, a cesar mu je 5 let odpustil. V ječi si je z delom prislužil 272 gld. 85 kr., katera vsota se mu je pri odhodu izplačala. Tako čitamo v „Temesvarer Zei-tung" z dne 13. t. m., katero nam je prijateljska roka doposlala. — (Vabilo k veselici) katero priredi delavsko društvo v Idriji dne 21. t. m. pri „Zvezdi". Spored: 1. Dav. Jenko: „Naprej", godba. 2. A. Foerster: „Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešani zbor. 3. G Donlzftti: Ouvertura k operi „Don Pasipiale", godba. 4. Ant. Nedved: „Pozdravljam te gorenjska stran", moški zbor. 5. W. Balfe: Diver-tissement iz opere „Ciganka", godba. 6. A. Foerster: „Zdrava Marija", mešani zbor. 7. „Venec češko-slovanskih pesnij", godba. 8. A. Nedved: „V ljubem si ostala kraji", moški zbor. 9 Rubens: Pesen iz opere „11 Domino noro", godba. 10. Gr. Ri-har: „Žalostili glas zvonov", moški zbor. II. A. Ab-senger: „Dijaške pesni", godba. 12. Tombola, listki po 10 kr. 13. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 10 kr., /a neude 20 kr., ženski spol prost. Čisti dohodek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda, torej se radodarnosti ne stavijo meje. K obilni udeležbi najuljudnejše vabi odbor. — (Grozen umor.) K včerajšnji notici pod tem naslovom dodati nam je še nekoliki podrob-nostij. Trupla umorjenega Frana Malusa še neso dobili. V torek iskali so ga ves dan po Savi, a voda je prevelika, da bi bilo kaj uspeha pričakovati, tudi je že preteklo 16 dnij, odkar je bilo truplo v Savo vrženo. Vsem občinskim uradom ob Savi dal se je nalog, naj pazijo če se kje najdejo ostanki umorjenega. Proti morilcema nadaljuje se preiskava. Terezija Malus trdovratno taji ter neče o umoru ničesar znati, zanikava, da je sploh peljala se v Zagreb in da se je truplo njenega moža vrglo v vodo. V jedno mer trdi, da je njen mož šel v Ameriko, ker je vedno o Ameriki govoril. Terezija Malus je energična ženska, 29 let stara, čednega lica. Sojega lahkomišljenega, a dobrosrčnega moža je nekda smrtno čitila, tem ljubši pa jej je bil Anton Geršak. Terezija Malus je rodom Hrvatica, iz Gredice pri Klanjci. Anton Geršak je čvrst lep fant, 23 let star, in je kakor se vidi žrtev grešno svoje ljubezni. Geršak je vse priznal. Soproga svojo ljube ubil je spečega. Useka! ga je dvakrat s sekiro na vrat. S ciničnim smehom pripoveduje vse podrobnosti umora. Videč, da trupla ne bode mogel spraviti v vrečo, ki jo je Terezija Malus prinesla, odsekal mu je roke in noge, potem pa — je šlo. Gršak trdi, da mu razen Terezije Malus nihče ni pomagal, kar je pa malo verjetno, kajti zaboj s truplom imel je vsaj 70 kilogramov in tega bi jeden človek ne spravil 4 kilometre daleč, vrhu tega pa je dokazano, da je morilca nekdo v hotelu obiskal. Gršak to zanikava in pravi, da je v hotel k njemu prišel le postrešček, kateri je umorjenega obleko starinarju prodal. Doslej tudi ni jasno, kako se ie umorjenega truplo spravilo preko Sotle. Umorjenega hiša je tako na strmem, da se z vozom ne more do nje, najbližji most pa je jedno uro oddaljen. Skoro je gotovo torej, da je morilcema še kdo pomagal. Kdo, pokazala bode preiskava. — (Iz Polhovega Gradca,) kjer cveto sedaj vse navadniše pomladanske cvetice, prinesel ram je danes prijatelj našemu listu tudi lepo cvetoč grah. Koncem druge tretjine novembra izvestno velika redkost. — (Velikanska trta) je v Božakovem pri Metliki pri hiši Martina Vukšiniea. Kakor pišejo „ Dolenjske Novice" imela je brez tega, kar se je pred trgatvijo grozdja vzelo, še 56 litrov mošta. Trta je zdaj stara 19 let. Jeden grozd tehtal je 1 ki. 10 dkg — (Premembe v Lavantinski škofiji.) Premeščeni so gg. kaplani: Josip Rostaher iz Šmar-tina pri Slov. Gradci v Šmarije pri Jelšah; Miha Šmid iz Ljubnega v Vitanje ; Fran Pečnik iz Luč v Ljubno. Kaplanija v Lučah ostane izpraznjena. Razpisana je župnija v Lembahu do 21. dec. t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 18. novembra. Ogerske delegacije pomorski odsek vsprejel je ves mornarice tikajoči se proračun. V teku debate poudarjal podadmiral važnost in rabljivost torpe-dovk, katere so za blokade grških obalij avstrijskim vojnim ladijam izvrstno služile. London 18. novembra. Vlada dovolila shod socijalistov prihodnjo nedeljo. Oblastva bodo imela vojake s strelivom na razpolaganje. Deputacija socijalistov dobila dovoljenje, da sme k Salisburvju, toda brez večjega spremstva ljudi j. Kolonj 17. novembra. Popoludne zrušila se v novem mestu novo dozidana čvete-ronadstropna hiša. 17 osob podsutih, od teh 3 mrtve, 3 teško, 5 lahko ranjenih. Kaj je z ostalimi, se še ne ve. Ognjegasci in vojaki pospravljajo razvaline. Slabo gradivo prouzročilo je nesrečo. TTabilo. P. n. gospode člane čitalniškega zbora opozorujemo na skušnjo v petek 9. t. m. z ozirom na besedo dne . m. Naj izvolijo se udeležiti ^ omenjene skušnje vsi gg. pevci. Odbor. Po s I im o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, {sn—3) skupno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo pr».ti sabasanju. — 1 škatljiea k 1") pil 15 kr, 1 zavoj = 12U pil 1 glđ. a. v. — Pred ponarejanjem ae fuko KVMri. — Pristne ao aaino, če ima vsaka Skatl j ir.i rnduče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,Nvetl Leopold" in našo firmo lekarna »»pri »V. Leopoldu". Dunaj, meslo, Ecke der Npiegel- uud l*lankeiiK*it*se. Dobivajo se v lekarni <<• Pic-coli. Poslano. JiTeisog-iTolji-v©! Sto besedo začenja se anonsa v današnje'! številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-n izumljeno sredstvo, Koborantium ilase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, ffolobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila temveč opozarjamo p. n. čit itelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s lem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Meteorologijo poročilo. 9 Cas opazovanju Stanje barometra v mm. Toiu-peratu i Ve-tro\ i Neb • Mokri na v mm. 17 nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 785*60 ti m. 785-15 as. 73 •0,'t aira. 10" 0 120*0 9-21' 0 brezv. si. zab. si. /.ah. megla d. ias. obi. P.")Om«. dežja. Sred-iia temperatura 7*7°, za P.T nad normalom. Tržne cem* v EJtinlJaiil dne 17. novembra t. 1. -'i kr Špeh povojen, kgr. f\. kr. Pšenica, hktl. . . . »i 83 - sit 1 Rež, • • • \ Surovo maslo, . . — 901 Ječmen, ji * • * i n Jajce, jedno » • • • — li Oves, •_> 7ii Mleko, liter .... — 9 Ajda, 4 2 a Goveje meso, kgr. — 64 Proso, ii ♦ • • 4 aa Telečje — 56 Koruza, » ♦ • • 4 71 Svinjsko „ H — 58 Krumpir, •2 Kostmnovo „ „ — 30 Leca, 10 - Grah, 10 — Golob...... — 17 Fižol, 10 — Seno, 1O0 kilo . . a 78 Maslo, Mast, kgr. . — BO Sl.im.t, „ . . Drva trda, 4 (~) metr. 2 68 — H 10 Speh frišen, „ — 69 „ mehka, , a 4—1 3Duna3slssi "borza, dn«5 18. novembra t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo ) Srebrna renta 250 gld. 100 gld. 5° „ marčna renta..... Akcije narodne banke . . . Kreditne akcije..... London ..... Srebro........ . Napol. ..... C. kr. cekini ... Nemške marke .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrska zlata renta 4 „ Ogrska papirna renta 5°/« 6*.p štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rrg. srečke b";u 100 gld Zemlj. obč. avBtr. 4 1 , ■ , zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele. ce Kreditno srečke.....100 g Rudoltove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-druat velj. 170 gld. a. v. 83 gld. 70 kr 8 70 114 - 05 101 n 20 979 - 286 90 125 0 70 • 9 It 94«/, 5 1 94 61 i 65 132 n — 171 75 103 35 92 75 105 rt 50 118 ■ 40 124 1 — 99 n 25 178 — 18 75 114 25 214 — c,. . :c:OCOOOCOCOCO.;0()OOOOOQOOOCOOOOOO V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrznicah knjiga: Zlatorog. \PlCLTLLTLSk.a /J t'CL IJ L C Ct SfiSill jR. Batitnbachi Z dovoljenjem pisateljevim in zaloiitikovnn preloiil ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2g-ld. Anton Funtek, dobro poznat po svojih izvornih pesniikih proivvodih, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Baumbachove poezije « Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denalnjega dni ohranila pri t>seh pastirjih v dot/h triglavskega pogorja, prekrasno darilo. A"njiiica, kaj bogato in najr/egantneje opremljena, hode gotovo vse rodoljube zeld obradostila, ki imajo srce: in smisel za ta pesniiki umotvor, t'egar dejanje se vrli na rtalem roman Hžnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmaijr & Fecl. Bambcra v Ljubljani. ocooooooooooooooooooocooooccoooocccC (717-6) V „NARODNI v LJUBLJANI TISKARNI" je i7šla kiij'gt: l*a^ri% v Ameriki. Francoski spisal lienv Lefebvre. Poslovenil 8*. 535 strani j Roman. Stat nominis unibra Ml. pošti 70 kr. Stane dO kr., po Išče tte dobro ohranjen liarmonij. Ponudbe vsprejema vodstvo deške ljudske šole v suolji Loki. (851—2) in Tina. Najboljše in tzkušenejše sredstvo za to je ^aristna. francoska GA T Tp TD rn A (Osteocolle sans odeur AUIjI« 1 il pour clarifler). Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri .V . 1 I ;i t*l 11121 ll ti-ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840— 2) Takoj delujočo Uspeh zajamčen. lr/co|//7>//7io ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešnb. izpulih in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem moči em utrenji ZHJamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. CaJ-i^olioli v I trnu. f I'J uhlju ni se dobiva pri g. #>lt ■«-•*!» !9Mnhr»u t v Trstu A. Praxmartr, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Peki lekar J. Gmeiner ; v Celji Ed. PelU- v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kaap. Iioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: orijentalsko lepotiluo sredstvo, ki nar-ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase cena 85 kr. ItT NI sleparija! *W (701—17j Eau de Hebe, kateri je v notarskih pisarnah že služil in ima dobre sve-dočbu ter lepo pisavo, vsprejmem takoj ali pa 1. decembra. Mesečna plača 30 gld. V Zatičini, dne 11. novembra. (833 —3) Ivan Plantan, c. kr. notar. Kisla voda, kopališče Radence s svojo jako obilo ..nalro-lithion-kislino". (iaroduvi poskusi so dokazali, da je ogljeno-^*SVW_ k'8U rlathion" pri %, ^»J'^V^ proti mi nnjholjj« Sw'*-IJ**r/> »JvJ1*^ n8j-n,0"jj* *C* *^S**««W zdravilo. Vsled obilnega ogljenokislika, uatrona, lithioua je rad vanjska kisla vod« kot. specifikum pri: pmtinu, kam nji v želodci, mehurji, ledvicah, zlati žili, hrarao-rici, braliora, zlatenici, želodčnih leseni li. kataru. Kopiji, nt»n»Tanja, rtsU-racija ttnn T'TnTt^Ztm^Ttjia^iJTM^T'^nHlnifeir vin Kni>pn v TrHtu, A. ISgOSOM v Gorici, t Celji in Mariboru v Vinki »poc. iru.ivnii. le*l Cvet zoper tr-^E ganje (G i c h t) po dr. .Tlali««!! A *SO kr., zoper protin ter revmali/em, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vite itd. V Bvojem učinku ____je nepresegljiv in hitro ter radikalno črhiirimaTff. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (749—6) II 14 Alt \ A TltVliO(/V zraven rotovža v Ljubljani dan po pošti. ■ LRazpošilja se vsak ( MB*«BmHm91M| ♦ 3 « °S 1 »N S' a tfg Da te o" m ' Cu . rt" t 9 3 5 1 1ZA '. > * a§ i I-w^a ■— "» * = 9 5' Od •• 5 5 5P S 0-2. 8 a? S C W m < ti H i* 5 a t3 p m o- w I 1|11 ^ m a- " v - -n m I 3 t> i ~ If " d; c_ft 3 rebanje prihodnji Hlesec. Glavni dobitek v gotovini l 10.000 5000«"-^ 20° o || 4788 (ioiiarnili (l(il)ilkov. Kinscem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ItmliiiiiM'šIsi. \Vj»il /iici^-iisse ii. (787—22) Izclatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. c. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji, priporoča petrolejske mizne in viseče svetilnice solidno ln oknsno narejene, po najnižjih fabričkih cenah. Solnčne in velikanske solnčne svetilke z Tiepreseg-ljiTTO svetloloo. (693 —5) POZOR: "W Z velikansko reklamo proslavljajo se s pompezno glasečimi se imeni petrolejske Bve-tilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici numajo nikake ali pa le majlino praktično vrednost. Om mjajoč to, moram opozarjat, da od nekdaj že pazljivo zasledujem vsak napredek v razsvetljavanji in res dobro prirejam občinstvu solidno in ceno, posebno treba omeniti, da so interesi kupujoeegu občinstva najbolje zavarovani pri staroilavnej In snanej firmi. ,,I>ltmar-svetilnl> vseh barvah. hlače iti telovnik. gami. 97 kr. 97 kr 1 moMliu *raj<» 1 par elegantnih iz finega Sifona, are- suknjeuib cev tona ali oksforda. Mev ZH doma. *J7 kr 97 kr. 1 ženska srajca z vezanjem iz najli nejšeura sifona. 97 kr. 97 kr. tt parov migovi- par« uogo«ic 1 yolnen Jopič za čle jedne barve uli za ženske, dobre moške in žt-nske. progaste. baze. i)~t 87 kr. 97 kr. tt prtičev »i brl- 1 dober iiamiztiitt prlitev. belih ali Mn)C posod iz si-pri, bel, damasten barvastih, datuastni vega platna s prog ali barvast. uzorec. J— 97 ^ 97 kr. 97 kr. ~ 1 ieusko ogri- 1 moNke bluče, ,1 predposteljuu' u|alo, veliko. prepioKit iz jute-l "97 ^ blaga, desinovana. ja jepui robci iz 97 kr. !fiuo Lyonske svile, 1 Huiodkiiik iz 1 v različnih barvah. varstvo proti mrazu, velike. 97 kr. 1 uiueteljna pipa iz morske pene priBtne morske pene s pokrovom. 97 kr. 1 /.cnslia pHblja- ča9 lino poslikana, modna. 97 kr. I bracelet, jako okrašen s kameni. ~9Tkr. 97 kr. 97 kr. ji prsi a 11 z 'orilan- 1 tirnst M'i'i/ica iz tom, ponarejeni ka-ometnega zlata s pri- meni. 97 kr. 1 volnene lalaco sistem Jiigerjevi za moške. ~~9rkr7 " 0 »lirac. krizust uzorec, obrobljene. 97 kr. 1 kuaela s 10 ko-madi angleških pri-stnobarvastih '/.e]>nili robcev v razi. barvah. 97 kr. :t ftali iz fine volne, v živili barvah, z resami. 97 kr. 1 užignlo z mehanično pripravo, da se samo prižge. 97 kr.~~ 1 nieduljoa, najnovejši faoon, s kameni. vezkom. t^ 97 kr. 1 zajeiualuica za a svečnika iz pri-jubo iz prist. Lon stnega Londonskega skega brit. srebra. britanija srebra. 9- fcr 1)7 kr. 6 iraucoHkih 12 kavinlli žličici uiizui noži iz pri- vilic iz prist. Lon iz pravega Loudou-lstnega Londonskega douskega britanija skega brit. srebra. I britanija srebra. I srebra 97 kr. tt žlic iz pristnega Londonskega britanija Brebra. 97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, I prstan iz brona s smaragdi, 1 par manšetnih gumb s patent, zaponko. Razpošilja se proti poštnemu povzetju; vse neugajajoče blago se zamenja ali se pa denar povrne. (835—2) Dunaj, 3. Okraji Iliutere ZoliaiiitNNlraNKe Nr. D. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' 503541