AÑO (LETO) XXL (15) No. (štev.) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8. februarja (febrero) 1962
P« honfevenei
v Punta del Siste
V.	uruguayskem letoviškem kraju Punta del Este se je 22. januarja začela 8. konferenca zunanjih ministrov
21.	ameriških držav, ki so od Kanade na severu pa vse do Ognjene zemlje v Argentini povezane v Odboru ameriških držav. Na dnevnem redu je bilo samo vprašanje bodočega odnosa ameriških držav de Kube, ki jo je Castro vključil v blok komunističnih držav ter je tako postala odskočna deska za širjenje komunistične prevratnosti na ameriški polobli.
Ob začetku konference in med njenim trajanjem so iz Havane radijski valovi razširjali kričeče izjave komunističnih Kubancev s Castrom na čelu proti ameriškemu „imperializmu“ v Južni Ameriki. Pristaši Castrovega komunističnega režima so v posameznih ameriških državah, zlasti v tistih, ki so znane po svojem odločnem zadržanju proti sedanji komunistični diktaturi na Kubi, začeli povzročati izgrede ih pogrome, da bi tako vplivali na zunanje ministre teh držav, da bi omilili svoje zadržanje do Kube in glasovali proti sankcijam proti Kubi, ali pa se vsaj vzdržali glasovanja.
Izgredi, ki so jih povzročali komunisti in Castrovci po nekaterih državah so zahtevali tudi več človeških žrtev. Tako je bilo v Venezueli 32 mrtvih. Nemiri so pa bili tudi v Brazilu, Peruju, Čilu, Meksiku in Sl Salvadorju. V bolivijski prestolnici je bilo v spopadu med policijo in komunisti 33 ranjenih. Spričo takega stanja, so bili zastopniki nekaterih držav na konferenci povsem zbegani. Tako je n. pr. eden od bolivijskih delegatov zatrjeval argentinskemu tovarišu: „Če bom glasoval za sankcije proti Kubi, je bolje, da se ne vrnem domov, ker bi me po vrnitvi obesili na steber cestne svetilke.“
V takem vzdušju se je konferenca začela, nadaljevala in tudi zaključila.
Predlagala jo je Kolumbija, majhna srednjeameriška država, ki se čuti močno ogroženo zaradi Castrovega rovarjenja proti njej. Njen predlog je z obema rokama pograbila ameriška vlada in z velikimi diplomatskimi napori pripravila sestanek. Ameriški zunanji minister Rusk je prišel v Punta del Este z jasno določenim ciljem: doseči izgon Kube iz Organizacije ameriških držav in preprečiti njeno nadaljnje komunistično rovarjenje po ameriški polobli. ZDA so za svoj predlog dobile popolno zaslombo 12. latinsko-ameri-ških držav, od katerih sta Peru in Paraguay v Južni Ameriki, ostale — Kolumbija, Costa Rica, Dominikanska republika, El Salvador, Guatemala, Haiti, Honduras, Nicaragua, Panama in Venezuela pa so v Srednji Ameriki.
Temu bloku se je postavil nasproti blok južnoam. držav, tkzv. trojice ABC — Argentina, Brazil in Čile ter Bolivija in republiki Ekvador ter Meksiko. Uruguay —• država gostiteljica konference, je sklenila, da bo do zadnjega čakala, na katero stran naj se nagne.
Po šestih dneh neprestanih razgovorov in posvetov je bilo jasno, da si na konferenci stojita nasproti oba bloka z določenimi zahtevami in cilji: Blok 12. držav z ZDA na čelu je zahteval izgon Kube iz Organizacije ame-rikih držav in uvedbo sankcij proti njej, da bi onemogočili nadaljnje rovarjenje komunistov po ameriških državah, blok šestih držav z Argentino na čelu si je bil z blokom dvanajstih držav edin v tem, da je treba obsoditi komunistični režim na Kubi in preprečiti njegovo razdiralno delavnost, ni pa bil za njeno izključitev iz Org. ameriških držav zato, ker da zunanji ministri nimajo pravne osnove za izgon kake države iz sklopa ostalih ameriških držav. Zato se je pri glasovanju o resolucijah zgodilo tole: Vse članice Organizacije ameriških držav — razen Kube seveda — so glasovale za obsodbo Castrovega komunističnega režima, prav tako za odstranitev Kube iz varnostnega odbora ameriških držav, pri glasovanju o izključitvi Kube iz Organizacije ameriških držav so se pa iz že navedenih razlogov vzdržale glasovanja Argentina, Brazil, Čile, Bolivija, Ekvador in Meksiko.
ZDA so si sicer pridobile potrebno dvetretjinsko večino glasov za akcijo proti Kubi, toda države, ki so se glaso-
^aiova fore* maske
Sklicanje Vafč kanskega vesoljnega zbora
Sovjetski komunizem je objavil novo vojno napoved Zahodu in njegovi ideologiji, ko je „Pravda“ objavila dolg govor Mihaela Suslova, teoretika sovjetskega prezidija, v katerem je dejal, da je „mirno sožitje z zahodno ideologijo nemogoče.'“
Vrhovni sovjetski komunistični ideolog Suslov je tudi napadel bivšega sc-vjelskega predsednika Molotova in ga označil za krivoverca in razdiralca komunistične, skupnosti.
Suslov je imel govor 30. januarja na zborovanju ravnateljev in profesorjev sovjetskih gimnazij, ki ga je Kremelj sklical zato, da bi začel med prebivalstvom še bolj širiti komunistično doktrine-, ki jo je. začrtal Hrušesv na
22.	kongresu sovjetske KP lanskega oktobra.	,
„V . današnjem svetu,“ je dejal Suslov, „se bijeta dve ideologiji, komunistična in buržujska. Ker so hoteli oslabiti delovanje, ki je bilo začrtano na
22.	kongresu, so sovražniki socialističnega (komunističnega) tabora okrepili protikomunistično propagando.“
Nadalje je dejal, da je objava skle-
pov mednarodnih kongresov KP leta 1957 in 1960 „opozorila na izbruh revizionizma in dogmatizma med najbolj nestabilnimi deli mednarodnega delavskega gibanja. Med nekaterimi ljudstvi ZSSR še vedno obstojajo ostanki kapitalizma.
Ali je mirno sožitje naše socialistične ideologije s takimi izrastki možno ? Nemogoče, ne da bi izdali koristi komunizma. Iz česa obstaja buržuazna ideologija? Je zagrizen protikomunizem, sramotno obrekovanje socializma, propaganda vojaške napadalnosti, ideološka obramba sistema skrite sužnosti in kolonialističnega pohlepa.
Ali je možno sožitje, tudi samo začasno, s tako ideologijo? Je nemogoče, niti v mislih ne. Če bi se zgodilo, bi polagoma prišlo do ideološke razorožitve komunizma.
Mirno sožitje pomeni samo začasno se odpovedati dejanski vojni, reševati najtežje probleme med državami s pogajanji in gospodarsko tekmovati z njimi. V ideološkem pogledu pa mirnega sožitja komunizma z zahodno ideologijo ni.“
v
Sluha - sovjetska ovozavna
Preteklo nedeljo je Castro pozval v Havano kubansko prebivalstvo na veliko zborovanje, na katerem je znova napadel ZDA in „njenih 13 kolonij“ — mislil je na 13 držav, ki :s0 v Punta del Este glasovale za sankcije proti Kubi —. in prečital sporočilo Hruščeva, da so „sovjetski narodi vedno z vami, naši dragi kubanski bratje.“ Napadel je Kennedyja, ker je izdal odlok o popolni prepovedi trgovanja med ZDA in Kubo in tako Castru odvzel nadaljnih 12 milijonov dolarjev letnega dohodka. Na zborovanju se je zbralo po kubanskih poročilih ok. 1 milijon ljudi (vsak šesti Kubanec) ter je Castro kričal, da to pomeni, da je „njegova vlada najbolj demokratična vlada na ameriškem kontinentu.“
Medtem so v Washingtonu objavili poročilo o nagrmadenju sovjetskega orožja na Kubi v času od novembra 1960 do avgusta 1961. Iz ZSSR je Castro v tem času dobil že nad 100 milijonov dolarjev v orožju in drugega vojaškega materiala ter ima danes Kuba med drugim tudi med 50 in 100 sovjetskih reakcijskih letal Mig, v kratkem pa bo debila še bombnike in kratkolet-ne rakete.
S pošiljanjem orožja je ZSSR'lanskega avgusta prenehala zato, da so mogli sovjetski inštruktorji medtem uriti kubansko vojaštvo s tem orožjem. Staro orožje, s katerim je bila doslej Castrova vojska oborožena, pa je ku-
banska vlada začela pošiljati gverilskim oddelkom Latinsko Ameriko.
Svet OAD se je sestal v sredo, 7. t. m. v Washingtonu ter je začel razpravljati o sklepih konference zunanjih ministrov OAD v Punta del Este, da jih bo spravil v dejanja. Med sklepi je, kakor je znane, tudi sklep o preprečitvi pošiljanja kubanskega orožja v druge ameriške države.
Ameriška obveščevalna služba je ugotovila, da je Castro dobil iz sovjetskega bloka doslej naslednje količine orožja: Med 50 in 100 reakcijskih Migov; 150 do 200 srednjih in težkih tankov; 50 do 100 oklop.uh vozil; 500 do 1000 poljskih topov; 500 do 1000 protiletalskih topov; 500 minometalcev;
200.000	pušk, strojnic in brzostrelk;
4.000	tovornikov in drugih vozil. Castro je iz komunističnega bloka dtobil tul helikopterje, prevozna letala in dvomotorna letala za potniški promet.
Doslej ZSSR ni poslala Castru vojnih ladij in reakcijskih bombnikov. V kratkem pa bo začel dobivati tudi bombnike, pomorske edinice in verjetno tudi kratkoletne rakete, toda brez atomskih nabojev.
Mesečno pripluje v kubanska pristanišča 25 do 30 komunističnih ladij, iz katerih_ raztovarjajo poleg običajnega blaga tudi orožje.
Medtem ko je Kuba ena izmed manjših ameriških držav, pa je sedaj med' njimi najbolj oborožena.
Sv. oče Janez XXIII. je v petek, 2. t. m. objavil, da sklicuje 2. vatikanski vesoljni zbor za 11. oktobra t. 1. V tozadevnem nagovoru je Janez XXIII., ki ga nekateri že označujejo kot „papeža edinosti“, izrazil upanje, da bo vesoljni zbor okrepil katoliško Cerkev in pripomogel k ohranitvi miru.
Vesoljni zbor bo prvi v devetdesetih letih ter ga Janez XXIII. navezuje na papeža Celestina in njegov vesoljni zbor v Efezu leta 431, ki je takrat pozval krščanske sile na tesno združitev, kakor jih danes Janez XXIII. poziva na združitev proti grožnjam brezbožnega komunizma.
Janez XXIII. je postavil datum 11.
oktobra kot spomin na efeški vesoljni zbor, ki je proglasil božje materinstvo Device Marije.
Sedanji 2. vatikanski vesoljni zbor b0 21. vesoljni zbor v zgodovini katoliške Cerkve. Zadnji vatikanski zbor je bil leta 1869, ki pa je bil prekinjen, ko> so nacionalistične italijanske sile okupirale Rim. Sedanji vatikanski vesoljni zbor bo v baziliki Sv. .Petra ter se bo na njem zbralo ok. 3000 cerkvenih dostojanstvenikov. Bo en0 največjih in odločilnih zborovanj v zgodovini katoliške Cerkve.
I Z
TEDNA
vanja vzdržale predstavljajo dve tretjini prebivalstva latinske Amerike. ZDA so bile prepričane, da jih bo podprla zlasti Argentina, če bi se bila odločila Argentina za takojšen izgon Kube iz Organizacije ameriških držav, bi ji gotovo sledil Čile in za sabo bi potegnila še eno ali pa dve državi iz tkzv. bloka šesterih držav in bi Brazil ter Meksiko ostali osamljeni državi. Toda vsakokrat, ko so ZDA stegnile roko za pomoč, Argentine ni bilo v bližini. Vsled takega zadržanja držav tega bloka so bili člani ameriške delegacije zelo presenečeni.
Predstavniki nekaterih latinskoameriških držav so že prišli v Punta del Este s prepričanjem, da bo konferenca napravila več slabega kakor dobrega. Zatrjevali so, da bo Castro imel po konferenci več izgovorov za še večje rovarjenje, zlasti proti tistim državam, ki so glasovale z ZDA za izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav. Drugi se sedaj izgovarjajo, da zaradi takega poteka in zaključka konference niso krive latinskoameriške države, pač pa ZDA, češ da je bila konferenca prezgodaj sklicana, da ni bila dobro pripravljena in podobno.
Naravnost ostro je ocenil vodilni sili šestih držav, ki so se vzdržale glasovanja o sankcijah proti Kubi, tisti član ameriške delegacije, ki je dejal: „Med sabo smo našli dva mrtva velikana“. Ugotovil je tudi: „Ameriški kontinent je prišel v Punta del Este med seboj ■razdeljen in prav tak je iz Punta del Este tudi odšel.
NOVI SOVJETSKI PREDLOGI GLEDE BERLINA
Ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson se je pretekli četrtek sestal na kratek razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in z njim razpravljal o možnostih rešitve berlinskega problema. Na tem sestanku je Thompson sporočil Gromiku — bil je to tretji sestanek med obema v letošnjem letu — da ameriška vlada zavrača sovjetski predlog, da bi Berlir postal neodvisna država, ki bi bil vključen kot nov član v OZN obenem z Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
Ta sovjetski predlog je Gromiko dal Thompsonu na prejšnjem sestanku med obema, ki je bil 12. januarja t. 1. Hru-ščev je ta predlog dal kct „novo variacijo naših naporov, da bi zahodni Berlin postal svobodno mesto.“
Za ZDA in zaveznike je tudi ta sovjetski predlog prav tako ¡nesprejemljiv, kakor so bili vsi dosedanji.
Zahodnorremška vlada je ob tej priložnosti izjavila, da tudi ne pristaja na takšno rešitev berlinskega vprašanja in da te sovjetske predloge smatra samo za novo sovjetsko formulo, da bi Moskva pretrgala obstoječe politične in gospodarske zveze zahodnega Beilina z Zahodno Nemčijo in privedla do priznanja vzhodnonemškega režima.
ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za 1962 v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom!
če ga še nimate, naročite ga še danes. Stane samo 330 pesov. .
V	zvezi z zadnjimi izgredi in pogromi, ki so jih povzročali komunisti in castrovci po raznih mestih Venezuele zaradi odločnega nastopa venezuelske vlade proti sed. komunistični kubanski vladi na zadnji konferenci zunanjih ministrov ameriških držav, so varnostne oblasti odkrile velike količine orožja, ki so ga imeli pripravljenega prevratniki. 'V. mestu Turimiquire, v državi Sucre, so imeli celo taborišče za vežbanje gverilcev. Policija in vojaške oblasti so zaprle veliko število komunistov in Castrovih agentov.
Na Kubi Castro strelja svoje politične nasprotnike. To je delal celo med trajanjem zadnje konference zunanjih ministrov ameriških držav, nadaljuje pa s pobijanjem borcev za svobode- tudi po tej konferenci. Tako je v zadnjih dneh dal med drugimi ustreliti vodjo združenega katoliškega gibanja Braulia Ama-dorja Quesado in ustanovitelja gibanja 26 julij Henrika Canta.
Na Kubi morajo ljudje zaradi Castra, ki je to bogato držav-o spravil čisto v sovjetski politični in gospodarski blok, trpeti pomanjkanje najrazličnejših stvari, ki jih potrebuje človek za vsakdanje življenje. Vlada se za -to dosti ne zmeni, pač pa razmetuje denar za komunistično propagando. Tako je te dni razpisala 2.330 štipendij za srednje-in visokošolce za učenje ruskega jezika.
Predsednik venezuelske krščansko krščansko demokratske skupine COPEI dr. Rafael Caldera, ki igra kot predsednik venezuelskega parlamenta važno vlogo v venezuelskem političnem in parlamentarnem življenju, se mudi na obisku v Zahcdni Nemčiji. V Bonnu ga je sprejel zahodnonemški kancler in vodja nemške kršč. dem. stranke dr-Adenauer.
Guverner brazilske države Guana-bara Lacerda, odločen borec proti komunizmu, je izjavil, da sta Quadros in sedanji levičarskousmerjeni predsednik Goulart napravila v državi tako politično in. gospodarsko zmed'o, da se postavljata samo dve izbiri: ali vojaška diktatura, ali pa „ljudska“ republika.
Biv. brazilski predsednik dr. Kubieek in njegov predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah maršal Teixeira Lett sta obsodila neodločno zadržanje sedanje brazilske vlade na zadnji konferenci ameriških zunanjih ministrov v Punta del Este.
Predsednik ZDA Kennedyy je podpisal odredbo o prepovedi uvažanja blaga iz Kube. Iz ZDA je pa iz človeko-. ljubnih razlogov še naprej dovoljen izvoz živil in zdravil na Kubo.
Predsednik ZDA J. Kennedy bo še pred poletjem obiskal Mehiko. V načrtu ima obisk tudi Argentine. Datum obiska pa še ni določen.
ZDA bodo v letu 1962 Izdale 5-500 milijonov dolarjev kot pomoč gospodarsko nerazvitim državam.
Brat severnoameriškega predsednika, njegov pravosodni minister, Robert Kennedy je na potovanju okoli sveta prišel na enotedenski obisk na Japonsko. V Tokiu so mu pripravili navdušen sprejem.
Clement Attlee, biv. angl. laboristi-čni' predsednik vlade in prvak te politične skupine si je zdravstveno stanje v bolnisn'ci že toliko izboljšal, da je izven življenjske nevarnosti. Imel je hude bolečine v želodcu in trpel tudi zaradi oslabelega srca.
V	britanskem parlamentu se je v ponedeljek začela važna zunanjepolitična debata zaradi nedavnih izjav zunanjega ministra lorda Home-a o krizi
V TEDEN
zaupanja v OZN in glede podeljevanja novih ustavnih pravic Rodeziji. Nezadovoljni poslanci so to priložnost izrabili tudi za napade na predsednika vlade zaradi njegove nedavne odredbe o zamrznjenju delavskih plač.
V Karlsruhe v Zahodni Nemčiji s» zaprli nevarno nemško vohunko dr. Uršulo Marnenninger, ki je že od leta 1956 dajala važna sporočila o delovanju in izsledkih Euratcha vzhodnonemški komunistični vladi.
De Gaullova napoved, da bo v kratkem dosegel pomiritev Alžira in da bo to francosko področje v Afriki dobilo neodvisnosti, je med skrajnimi francoskimi nacienalisti-koloni v Alžiru povzročila še večje nasprotovanje izvedbi njegovih načrtov, člani francoske tajne vojske so v Alžiru izvedli več drznih napadov. Zasedli so celo poslopje lista L’Echo d’Oran v Oranu in so prisilili urednike in tiskarno, da so izdali posebno revolucionarno izdanje tega . lista, v katerem napovedujejo, da me bodo nikdar pristali, da bi Alžir prenehal biti sestavni del Francije.
Italijanska krščanska demokracija je prejšnji teden zaključila v Neaplju petdnevni kongres ter odobrila predlog glavnega tajnika stranke Aida Moro-a in predsednika Famfanija o naslonu stranke na levico. Se pravi, dobila odobritev za sodelovanje te stranke z Ne-nnijevimi socialisti. V Italiji je. krščan-sko-demokratska stranka vladala zadnjih 18 mesecev s pomočjo socialnih demokratov, lib.eralcev in republikancev. Levo krilo stranke si je že več let na<aj prizadevalo za ustvaritev sre-dinsko-levičarske vlade, pa v svojih naporih ni uspelo. Sedaj je za ta predlog dobilo večino glasov na kongresu. Predsednik Fanfani je dejal, da stranka s sprejetjem podpore Nennijevih socialistov v parlamentu ne bo zapustila svoje zunanje politične smeri ter še naprej odklanja vsako sodelovanje s komunisti in fašisti.
Trije bivši italijanski predsedniki kršč. demokratske stranke so sedanjega predsednika Fanfanija opozarjali na nevarnost, v katero spravlja s svojo novo politiko stranko in Italijo. Tako je Giuseppe Pella naglašal, da je naslon na socialiste nevarna stvar, Mario Scel-ba vidi v novi Fanfanijevi politiki izročanje Italije socialistom-komunstom, Tambroni pa je opozarjal Fanfanija, da so Nennijevci javno izjavili, da šo proti sedanjemu italijanskemu zunanjepolitičnemu kurzu.
Na zatrjevanje Morovih in Fanfa-nijevih pristašev, da je Nenni nedavno izjavil, da je prekinil zveze s komunistično stranko, nasprotniki paktiranja stranke z Nennijevci naglašajo, da je Nenni res dejal, da nima yeč zvez s komunisti, toda tedaj je izustil tudi tole krilatico: Ločeno korakamo zato, da bomo skupaj udarili.
P0 kongresu je Fanfani dal ostavko vlade. Predsednik republike Gronchi zaradi bolezni s konzultacijami še ni začel. Je pa gotovo, da bo Amintore Fanfani zopet sestavil koalicijsko vlado krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev. Nennijevi socialisti v vladi ne bodo zastopani, pač pa jo bodo v parlamentu in senatu podpirali.
Tito je znova na obisku pri Naserju v Egiptu.
V Jugoslaviji so zaradi mraza umrle
3 osebe.
Komunistična Kitajska namerava
kupiti več potniških letal na reakcijski pogon v Angliji. Tam jih dobi pod ugodnejšimi plačilnimi pogoji kot pa v Sovjetski zvezi.
/
Sl&venshii izseljenski
Izid slovenske knjige je vedno pomemben dogodek. Priča in potrjuje, da se slovenski narod kulturno vedno bolj razvija, raste in vsestransko razrašča in poganja korenine vedno globlje v osrčje in bistvo slovenstva in mu zagotavlja trdnejšo bodočnots.
Če je bilo s slovensko knjigo že doma tako, kaj naj rečemo še le o slovenski knjigi v izseljenstvu! Že doma nas je malo, v izseljenstvu pa v pri-meriz drugimi izseljenskimi nadodnost-nimi skupinami še manj. Pa imamo tako dobro organizirano kulturno življenje, da smo ga lahko veseli. Zlasti s svojimi knjižnimi izdajami smo daleč pred vsemi ostalimi emigrantskimi skupinami.
Ob pogledu na množico dobrih slovenskih knjig, ki so doslej izšle v izseljenstvu, in med katerimi zavzema najvidnejše in najpomembnejše mesto Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije, s.e bo marsikomu porodilo vprašanje, kako je bilo mogoče pri tako malem številu slovenskih izseljencev izdati tako lepa književna dela. To vprašanje je tem bolj upravičeno, če kdo pogleda samo za trenutek v izložbe velikih založb in v njih ugotovi, da so n. pr. knjige dvakrat, trikrat manjše kot je Zbornik Sv. Slovenije v španskem, nemškem, angleškem ali italijanskem jeziku, čeprav so izšle v velikih nakladah, dva do trikrat in še večkrat dražje, kot pa je Zbornik ali kaka druga slov. knjiga.
Kje je tisti čudež, ki omogoča, d'a slovenski izseljenci redno vsako leto dobivajo tako dragocena knjižna darila po tako mizkih cenah?
Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven! Pri izdajanju slovenskih knjig za slovenske ljudi v svetu nas ne vodijo trgovski razlogi. Niso ti razlogi merodajni za izdajanje slovenskih knjig! Kajti, če bi bilo tako, potem bodite prepričani, da nobene slovenske knjige ne bi bilo v izseljenstvu iz enostavnega razloga, ker bi bila predraga im se njeno izdajanje iz trgovskih razlogov ne bi izplačalo-
Samo ljubezen do lepe slovenske besede, do slovenskih ljudi v svetu nam narekuje, da nadaljujemo delo, ki smo si ga postavili ob prihodu v nove dežele: da imajo slovensko branje sredi tujega sveta rojaki sami in njihovi otroci! Da pa so slovenske izseljenske knjige v primeri s cenami knjig velikih narodov tako poceni, omogočajo samo trud, velike osebne in materialne žrtve, idealizem, požrtvovalnost in nesebičnost tistih, ki z izdajanjem slovenskih knjig ne iščejo nobenih osebnih koristi, ampak to delajo samo iz ljubezni do svobodne slovenske besede, za katero bi radi dosegli, da ne bi nikdar umrla, ampak živela iz roda v red.
eudez
To je tisti slov. izseljenski čudež!
Da se pa lahko dogaja iz leta v leto naprej, se moramo zahvaliti tistim slovenskim rojakom, ki slovenske knjige in liste ter časopisje naročajo, kupujejo in širijo mčd< slovenske ljudi. Na ta način nam omogočajo, da lahko zberemo z velikimi težavami skupaj toliko sredstev, da z njimi plačamo tiskarske in ostale stroške. Ti pa so veliki. Iz leta v leto postajajo večji in je zato izdajanje slovenske knjige v izseljenstvu združen0 z vedno večjimi težavami.
Da bi dosegli, da slovenska knjiga tudi ob povečanju tiskarskih stroškov za slovenske ljudi ne bi bila predraga in da bi si jo lahko nabavil prav vsakdo med nami, smo se obrnili na slovenske podjetnike, samostojne obrtnike, industrialce, trgovce, kulturne, gospodarske in druge ustanove s prošnjo, naj bi nas v našem prizadevanju pri izdajanju cenenih slovenskih knjig podpirali z naročilom objave oglasov.
Moramo priznati, da smo s to akcijo naleteli na precejšnje razumevanje. Ponekod je »bilo celo tolikšno, da smo naravnost veseli tako velike narodne zavednosti in čuta odgovornosti za še večjo povezavo slovenske skupnosti z lepo slovensko’ knjigo. N. pr. v Mendozi v Argentini! Malo več kot 300 vseh Slovencev je samo tam, pa so nam priskočili na pomoč pri izdajanju letošnjega. Zbornika skoro vsi tamošnji slovenski podjetniki, obrtniki ter društva. In slovenski rojaki iz Kanade! Globoko smo jim hvaležni za pomoč, ki nam jo že nekaj let izkazujejo s tem, da nam zaupajo objavo oglasov za svoja podjetja. Prav tako vsem ostalim. Bodite prepričani, da ste s tem izvršili tudi dobro delo za slovenske ljudi, za slovenski nared, saj ste omogočili v pre-rejšnji meri, ne samo, da je knjiga izšla, ampak, da je izšla tudi po tako nizki ceni.
Pri izdaji Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije za leto 1962 so nas pa z objavo oglasov podprla naslednja slovenska podjetja in ustanove:
V Argentini: Korenina, S. A., T. y P., Zedinjena Slovenija (Društvo Slovencev), Slovenska kulturna akcija, Duhovno življenje, Vestnik, Slovenski fantovski cdsek v Mendozi, Slovenska 'dekliška organizacija x Mendozi, Društvo Slovencev v Mendozi, Slov. planinsko društvo v Argentini, Naš dom v San Justu, Slovenski dom v San Martinu, . Ivan Mušič, Vigor S. A. C e I., Muebles Emona, Maks Borštnik, Slovenska mizama, Cortes Conde-Krem-žar-Magister, MEGOR, Slovenska hranilnica, Bled (P. Novak), Mercado Bizovik, Mari,oquineria Florida, Bajda Peter in sinovi v Mendozi, Drava (D.
Havelka), Bazar Armando (F. Tomazin), Stavbinsko tesarstvo (Ludvik in Maks Ovčjak), Krojaška delavnica Triglav (St. Grebenc v Mendozi), Peter Capuder, fino krc-jaštvo za dame in gospode, C. A. C. E. S., dr. Lojze Berce, Tiskarna Herman Zupan, avtomehanična delavnica Janez Brula, šeme-Bido-vec, Bucarri & Galletti (zastopnik L. Novak).
Iz Kanade: Jože Kastelic, gradbenik, Ivan Kavčič, gradbenik, Slo-Can Centre, Hranilnica in posojilnice, Fran Electric, zid. podjetje Janez Tratnik in stavbno podjetje Triglav.
Poimensko smo jih navedli da se
KAJ PRAVITE
V 3. številki letošnje Svobodne Slovenije je v zaglavju „Kaj pravite?“ neki Dias napisal .nekaj opazk k radijskim oddajam tvrdke Buecari y Galletti. Prav bi bilo, če bi se oglasili neposredno prizadeti (Jadran SRL kot izdajatelj plošč in g. Lojze Novak kot sestavljavec programov radijskih oddaj) in pojasnili svoje stališče. Jaz bi rad' pojasnil le par stvari, da bo vse postavljeno na pravo mesto.
1.	Odločno osporavam Diasu trditev, da bi slovenska društva (zlasti pevski zbori) morala pomagati podjetju Buccari in Galletti pri njegovih trgo-vsko-propagandnih radijskih oddajah. Imamo v isti stroki dovolj slovenskih podjetij, ki so bolj potrebna propagande. Naši zbori in posamezniki pa naj delajo za tuje podjetje?
2-	:,,Sltella d’argento“ (slovensko Zvezda srebrna) ni laška popevka, ampak meksikanska. Če jo v slovenski oddaji pojo slovensko, me prav nič ne moti. Pred' par dnevi so jo' peli v nemščini v nemški radijski oddaji, pa doslej v nobenem tukajšnjih nemških dnevnikov nisem zasledil, da bi se kdo zaradi tega zgražal. Sicer pa: Mnogi današnji štiridesetletnih so v italijanskih taboriščih in tudi po ulicah večnega Rima pred 15. leti Zvezdo srebrno kaj radi prepevali. Zakaj bi nam naj sedaj postala naenkrat zoprna? Uboga Srebrna zvlezda! Vse mogoče tuje popevčice in glasbeno šaro lahko prenesemo v Bumarjevih oddajah (navedem le znano Jutri — Morgen, čiv-čiv itd. na ploščah, ali pa razne Drvarske — Holžhacker — koračnice in valčke v dvomljivih priredbah in izvedbah harmonikarja), le ti si nam v spodtiko. — Bodimo dosledni in odklanjajmo vse, kar ni 100% slovenskega izvora, ali pa rajši molčimo, da ne bomo vzbujali videza pristranosti.
3.	Naše slovenske glasbene umetnine (ne: umetnije v glasbi!), izvajane pred tuj.O' publiko, bi delale čast vsej naši emigraciji in narodu, kateremu pripadamo. Tako prav trdi Diaš in se popolnoma strinjam z njim, le ‘
jim na ta način javno zahvalimo za razumevanje, ki so ga pokazali za naše prizadevanje za izdajanje slovenske knjige in za njihovo dragoceno pomoč za kritje velikih stroškov, ki so združeni z izdajo- tako reprezentativnega dela kot je Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije.
Vse naprošamo, da nam dosedanjo naklonjenost ohranijo še za bodoče, ostale slovenske podjetnike in kulturne ustanove pa, da se tudi oni pridružijo zboru tistih, ki smatrajo za svojo narodno dolžnost, da del svojih dohodkov odmerijo tudi za izdajo slovenske knjige v izseljenstvu.
da dodam dopolnitev: Lahko smo veseli, ker so naši kulturni delavci in skupine v tej smeri res ogromno naredili. Če bi to delo morala opravljati le borna radijska propagandna oddaja trgovskega podjetja, ki misli na svoje uspehe, ne pa na sloves slovenskega imena, — kje bi ostalo zapisano slovensko ime! Nisem toliko zaostal (Dias rajši pravi „atrasado“), d'a ne bi poznal opravljenega dela na tem polju. Zato hvaležno izrekam priznanje temu delu in vse prizadete pozivam: Naprej v delu za sloves našega imena in naše kulturne delavnosti — a po dosedanjih tirnicah! Tehnično in programsko slabo pripravljene in izvedene radijske oddaje naj še naprej služijo za propagando trgovskim podjetjem, ne pa slovenskemu imenu in njegovi kulturi.
Hvala Vam, g. urednik, za objavo teh vrstic in želim Vam c-bilo uspeho-v pri prizadevanju za čiščenje pojmov med nami.
Opazovalec
P.	S. Pravkar sem bral pismo iz Severne Amerike (Cleveland, 22. januarja), v katerem pišejo, da so pri slovenski oddaji na Božič izvajali ploščb iz Argentine „Zvezda srebrna“, in pisec pravi: „Tu je pesem Zveza srebrna zelo priljubljena in slovenska radijska oddaja je dobilo največ telefonskih klicev, da bi jo radi še slišali.“
SMRT DVEH SLOV. DUHOVNIKOV
Iz Italije nam sporočajo, da je v Južnem Tirolu umrl bivši Črnomeljski dekan Pavlin Bitnar. Njegovega pogreba se je udeležilo' več slovenskih duhovnikov.
Iz Slovenije je pa prišla novica, da je v Ljubljani, 27. jan. t. 1. umrl stolni ■kanonik dr. Tomaž Klinar.
Pok. dr. Klinar je po 2. svetovni vojni več let živel na Koroškem ter je deloval v dušnem pastirstvu v Bla-čah in št. Pavlu na Zilji. Pred1 nekaj meseci se je vrnil v domovino, kjer ■so se mu iztekli zadnji trenutki življenja. Naj počiva v miru!
V	v
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigeaeije	2
D.	Cvetkovič o interniranju ter izgonu dr. Stojadinoviča
O 'smrti biv. predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča v Buenos Airesu,, o kateri smo poročali ‘v Sv. Sloveniji, je objavila nekrolog tudi miincheriska Iskra, glasilo ljutičev-skega gibanja. Biv. predsednik jugosl. vlade Dragiša Cvetkovič, ki je prišel na ta položaj po zrušenju Stojadinovi-čeve vlade, je smatral, da nekatere navedbe v nekrologu niso ¡točne. Tako zlasti ne tiste, ki se nanašajo na internacijo dr. Stojadinoviča in na njegov poznejši izgon, odnosno kot pravi Cvetkovič na njegov „odhod“ v inozemstvo.
Ker je o teh vprašanjih v javnosti še precej nejasnosti, mislimo, -da je prav, da bralcem lista povemo, kako to ■stvar prikazuje Dragiša Cvetkovič.
V uvodu Cvetkovič navaja, da se je s Stojadinovičem poznal že od začetka njegove politične delavnosti, z njim se je nato dobil v narodni skupščini leta 1927. Pravi, d'a je bil tedaj Stojadino-vič pri kralju Aleksandru v nemilosti in da je Cvetkovič ponovno skušal pri .kralju posredovati v Stojadinovičevo korist. Med šestojanuarskim režimom je z njim sodeloval z ostalo- opozicijo. Pravi, da je Stojadinovič tedaj zastopal .celo republikanske ideje. Ob sestavljanju Jevtičeve vlade, da je z njim zastopal mnenje, da je treba prenehati z abstinenčno politiko glavnega odbora radikalne stranke. Dalje Cvetkovič navaja, da je junija meseca Stojadinovič z glavnim odborom radikalne stranke ustanovil Jugoslovansko radikalno za-jednico (netočno, kajti Jugoslovanska radikalna .zajednica je bila ustanovljena šele avgusta 1935, 24. junija 1935 je Stojadinovič šele postal predsednik. Op. p.) ter da je bil Cvetkovič proti tej
kombinaciji, ker je bil prepričan, da se bo zaradi osebnih ambicij razbila. Prav tako navaja, da je kot predsednik po<-slanskega kluba svetoval Stojadinoviču, naj ne forsira konkoddata in da ga je v tem vprašanju podprl posebno dr. Korošec, za katerega so „govorili, d'a je iniciator vseh tedanjih žalostnih dogodkov, ki so se odigrali v Beogradu v zvezi s tem vprašanjem, kar pa ni bilo res. Nato pa nadaljuje.
„Vse to je privedlo do- vedno večjega razhoda med menoj in Stojadinovičem, ki je dobil svojo končno obliko v vprašanju sporazuma s Hrvati.
Ko sem prevzel vlado skupno z d'r. Korošcem in dr. Spahom, smo dr. Stojadinoviču svetovali, naj ostane na čelu Jugoslovanske radikalne zajednice in naj čaka na svoj čas. On na to ni pristal, ampak je preko svoje soproge Avguste Stojadinovič vzdrževal ' tajne zveze z nemškim poslanikom von Here-ncm. Temu je Avgusta Stoj.adinovic izročila razna poročila in mu predala v varstvo tudi tajni Stojadinovičev arhiv in vse, kar je bilo nevarno za varnost naše države in za ohranitev dobrih sosedskih odnosov z Nemčijo in Italijo.
Grof Ciano je nekoč v razgovoru z našim poslanikom v Rimu B. Hristicem izjavil dobesedne tole: „Lahko Vam izjavim, da mi želimo, da se Stojadinovič vrne na oblast in da Berlin nima niti malo zaupanja v kneza Pavla. Po Sto-jadinovičevem padcu se je vaša politika čisto spremenila.“ Na moj odgovor,-pravi Hristic, me je Ciano prekinil z izjavo, da so inteli Francozi v nekem vagonu, ki je bil zaplenjen v Charite-sur Loire, vse dokumente, iz katerih je razvidno, da smo mi vodili čisto drugo politiko. „Sedaj je vse znano,“ je zaključil svojo izjavo Ciano.
Maršal Gcering je pošiljal Stojadinoviču taka sporočila, da je vse to privedlo vlado do tega, da je sklenila internirati dr. Stojadinoviča. Kadar je v nevarnosti varnost države, tudi najbolj demokratske države izdajajo slične administrativne odredbe o internaciji politikov. To .smo videli v Angliji v slučaju Gandija, in Nehruja in to vidimo danes v Franciji. Rešitev in varnost države sta najvišja zakona.
Stojadinovič je tudi v internaciji nadaljeval škodljivo akcijo pri Nemčiji in Italiji. To nalogo je opravljala njegova soproga, ki je po rodu Nemka, Nekega dne sta na podlagi oštarijskega govoričenja d'r. Branka čubriloviča (levičarsko usmerjeni prvak zemljoradniške stranke — op. p.) sta obiskala prvega namestnika meno in zunanjega ministra nemški in italijanski poslanik v Beogradu, ter sta nas opozorila, da se pripravlja umor dr. Stojadinoviča. Na-glašala sta, da bosta smatrala vlado za odgovorno, če bi se to res zgodilo. Takih intervencij nisem mogel dopustiti, ker to predstavlja direktno vmešavanje tujih držav v naše notranje zadeve.
Po tem dogodku je ga. Avgusta Stojadinovič zaprosila dr. Dragi Jevre-moviča, biv. .narodnega poslanika, naj govori z menoj in naj pri meni doseže, da bi dr. Stojadinovič lahko odpotoval v inozemstvo. Jaz sem na to pristal in pripomnil, da hi Stojadinovič lahko odpotoval na Krf, odkoder je njegova soproga. Tudi z vso družino. Ga. Stoja-dii.ovičeva je odpotovala v Ilidže, kjer je bil dr. Stojadinovič interniran, ter se z njim sporazumela. Dr. Stojadinovič je izrazil željo, da bi raje odšel v Švico, kakor pa v Grčijo. Iz več razlogov nisem pristal na 0dhod v Švico, pač pa sem izdal naročilo, da se da dV. Stojadinoviču izda potni list, preko grškega veleposlanika v Beogradu pa zaprosil, da mu grška vlada da politični azil. Tako je Stojadinovič z jugoslovanskim. potnim listom in grško
vizo zapustil Jugoslavijo. Zaradi njegove osebne varnosti sem odredil, da ga morata do meje' spremljati dva uradnika Uprave mesta (beograjska policija, op. p.). Kar pa se je pozneje dogajalo v zvezi s Stojadinovičem, to ni bilo več v moji moči.
Izjava Winsto-na Churchilla v londonskem parlamentu, da je jugoslovanska vlada zahtevala internacijo Stojadinoviča na otoku Mauricius, ne odgovarja resnici. Sicer pa dobro vemo za stališče g. Churchilla tudi do tiste vlada, lci je Jugoslavijo pahnila v vojno po nagovoru Anglije in ža njen račun, da bi takim, izjavam mogli posvečati pozornost. Simptomatično pa je, da je g. Churchill med drugim v zvezi s, Stojadinovičem poudaril, da morajo z njim na otoku Mauriciusu postopati tako, kot je običajno postopanje z osebo, ki ima tak položaj in prejemke, ki jih ima britanski polkovnik.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da se naša država odnosno njena vlada v ničemer ni ponižala v zvezi z interniranjem dr. Stojadinoviča, kot to navaja pisec članka v Iskri, ampak je storila samo svojo dolžnost.
Stojadinovič je bil brez dvoma sposoben človek v svojem, v strokovnih zadevah, toda v političnem pogledu ni imel potrebnega čuta za mero, kako daleč človek more in sme iti — osnovni pogoj za pravilno in pravično vodstvo državne politike.
Poskus dr. Stojadinoviča, da s pomočjo zelenih srajc uvede v Jugoslaviji režim po Hitlerjevem in Mussolinijevem vzoru, kar je tudi v resnici privedlo do njegovega padca z oblasti, kot znani njegovi razgovori in pogajanja s poglavnikom Paveličem v Argentini poleg vseh drugih njegovih strokovnih kvalifikacij jasno pekazujejo njegovo slabo politično zrelost.
'Obžalujem, da sem moral — ker sem pač bil izzvan — malo odstopiti od' staregd. rimskega pregovora De mortuis oiihil nisi behe.“
ARGENTINA
Dve stvari sta bili, ki sta prejšnji teden povzročili v vrstah argent. oboroženih sil veliko vznemirjenje: postavitev Perona za poslanskega kandidata justicialističnega bloka za Bs. Aires in za viceguvernerja v prov. Bs. Aires ter zadržanje argent. delegacije na zadnji konferenci zun. min. 21 ameriških držav v Punta del Eeste v Uruguayu,
■Glede akcije peronistov So drž. tajniki vojaških resorov kmalu prišli na čisto. Od notr. ministra so zahtevali podrobna poročila o njihovem delovanju, nato pa so z njim in min. za narodno obrambo znova potrdili, da oborožene sile in vlada ne odstopajo od načel osvobodilne revolucije. Zato ne more biti govora o Peronovi vrnitvi, njegovi rehabilitaciji, kakor tudi ne o rehabilitaciji vodilnih osebnosti njegovega režima.
Resnejša zadeva je pa bila z zadržanjem argent. delegacije na ameriški konferenci. Argent. vojska, letalstvo in mornarica so mnenja, da je zun. minister dr. Carcano napravil ugledu Argentine v svetu neizmerno škodo s tem, da ni s Severno Ameriko in ostalimi državami glasoval za izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav. V takem zadržanju argent. delegacije vidijo na delu tajne sile, ki argentinsko zunanjo politiko usmerjajo v tkzv. tretjo pozicijo t. j. v nevtralni blok. Na to: pa po svoji odločni usmerjenosti proti komunizmu ne pristajajo, ker bi to bilo tudi proti argent. tradiciji. Zato so imeli drž. tajniki zo vojsko, letalstvo in mornarico vrsto razgovorov, na katerih so ugotovili, da so vsi v gornjem vprašanju enakih misli in da bodo za rešitev tega spornega vprašanja nastopali enotno. O svojih razgovorih in odločitvah so drž, tajniki sproti obveščali vse garnizije in pomorske ter letalske baze v notranjosti republike. Vse so bile solidarne z njimi.
Svoje odločitve so drž. tajniki vojaških resorov strnili v naslednje zahteve: zun. politika se mora spremeniti tako, da bo v skladu -s smerjo zun. politike demokratskih držav zahodnega bloka. Argentina mora takoj prekiniti odnese s Kubo, zun. minister, vsi člani ■ argent. delegacije na zadnji ameriški konferenci pa morajo biti odstranjeni, kakor tudi vsi tisti višji uradniki v zun. ministrstvu, ki so vplivali na spremembo argent. zunanje politike.
Te zahteve so drž. tajniki vojaških resorov pismeno sporočli predsedniku vlade. Z njim so imeli zatem tudi daljše razgovore. Na enem takih sestankov, je zunanji minister podrobno poročal o poteku ameriške konference. Listi so pisali, da je bila napetost posebno velika v četrtek in petek. Predsednik je vztrajal pri svojem stališču: Zun. min. je postopal pravilno, ker se je držal njegovih pismenih navodil. Tam pa je bilo zapisano, da es mora držati zakona. Po njegovčm mnenju po mednarodnem pravu zun. ministri ne morejo izključiti kake države iz Odbora am. držav. Državni tajniki vojaških resorov pa niso tega mnenja in zagovarjajo-svoje že omenjeno stališče. Takega mnenja so tudi biv. predsednik revoluč. vlade gen. Aramburu, vojni - minister v revcluc. vladi gen. Osori0 Ararta, biv. glavni poveljnik gen. Toranzo Montero ter opozic. politiki.
Pa so našli rešitev. To je potrdilo uradno poročilo, ki je bilo izdano v petek ponoči. .Navaja, da se je na povabilo predsednika sestal kabinet za zunanjo varnost (minister za narodno obrambo, za zun. zadeve ter tajniki vojaških resorov) ter notr. minister kot predsednik kabineta za ■notranjo varnost. Po presoji zun. politike v zvezi z
8.	ameriško 'konferenco, je predsednik izdal poročilo, v katerem naglasa, da Argentina stoji na stališču, da je sedanji kubanski marksistično-leninistični režim povsem nezdružljiv z rriedame-riškim sistemom in da povezava tega režima s komunističnim blokom ruši solidarnost in enotnost ameriške poloble. Je tudi nezdružljiv s cilji Org. am. držav. Zato je bila argent. vlada od vsega početka zato, da Kubo izločijo iz medam eriškega sistema po določilih mednarodnega prava. Od' devetih resolucij, ni glasovala samo za dve. Bo pa Argentina sedaj v celoti izpolnila zahteve vseh resolucij. Zato bo zun. min. takoj vzel v presojo revizijo odnosov s Kubo in se mora prekinitev odnosov med obema državama izvršiti v najkrajšem času. V zvezi s tem je argent. veleposlanik na Kubi že dobil naročilo, da mora odpotovati iz te države.
Z zadržanjem argent. delegacije v Punta del Este se je bavil tudi predsednik dr. Frondizi v zadnjem govoru, ki ga je imel prejšnjo soboto ob začetku del pri graditvi predora pod reko Parana med mestoma Parana in Sta Fe ter je odločno zavračal kritika svoje notranje in zunanje politike.
ilovice iz SCcoettij-e^
-- ■ ' ' . - '11
PREOSNOVA GIMNAZIJ V SLOVENIJI
V	Sloveniji je po raznih spremembah, ki sc jih sedanji oblastniki izvršili v ustroju sednjega šolstva, gimnazija ostala še vedno najbolj razširjena šola.
V	letu 1918-19 je bilo v Sloveniji 20 gimnazij s 4914 učenci, in 28 srednjih strokovnih šol s 1282 učenci, leta 1939-40 je: bilo 18 gimnazij s 4349 dijaki ter 16 srednjih strokovnih šol, v šolskem letu 1960-61 je pa bilo v Sloveniji 27 gimnazij s 7700 učenci. Gimnazije so v Brežicah, Celju, Črnomlju, Idriji, na Jesenicah, Kamniku, Kočevju, Kopru (2), Mariboru (2), Kranju, Ljubljani (5), Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Piranu, Ptuju, Postojni, na Ravnah, Stični, Škofji Loki in Trbovljah. Letos obiskuje slovenske gimnazije 9036 dijakov in dijakinj.
Odkar so sedanji prosvetni organi vključili nižjo gimnazijo v redno osemletno osnovno šolo in tako program osnovnošolske izobrazbe poenotili za vse kraje v državi, ima gimnazija le štiri letnike. O programu za te letnike so v zadnjih letih mnogo razpravljali. Ob reformi „vsebinske podobe“ so bili v Sloveniji drugačnega mnenja kot v drugih republikah, kjer so uveljavili dualistični način učnega programa, t. j. takega, v katerem ločijo pouk v dve veji: ena bolj poudarja družbene predmete, druga pa bolj tehnične.
Ob reformi gimnazije je bilo v Sloveniji precej polemike o tem, ali naj gimnazija še naprej ostaen splošno izobraževalna šola, ali pa naj se vključi v sistem strokovnih šel kot zaključna strokovna • šola. Zagovorniki spremeni-tve gimnazije v strokovne šole so navajali, da bi bila prednost takega gimnazijskega sistema v tem, da bi absol-ventje tako reformirane gimnazije dobili strokovno izobrazbo srednje šole ter bi se takoj lahko vključili v svoje stroke. Pa je zmagalo stališče, naj gimnazija ostane še naprej šola, ki bo učencu dala potrebno splošno izobrazbo. To stališče je v ljubljanskem parlamentu zagovarjal predstavnik izvršnega sveta LRS Vlado Majhen. Med drugim je navajal, da naj gimnazija organizira različne oblike študija za državljane v delovnem razmerju. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je splošno izobraževanje odraslih neogibno. Doseganje vse višje strokovnosti, čeprav v istem poklicu, pogosto ni mogoče brez poglobljene splošne izobrazbe, ki- je temeljni pogoj za specializirano višjo stitkov-nost. Takim ljudem naj pomaga gimnazija s tistimi. področji i-z splošne izobrazbe, ki so zanje nad vse pomembne. Gimnazija naj pomaga tudi odraslim iz proizvodnje, ki- se žele vključiti v visokošolski študij. Z vključevanjem visokokvalificiranih -delavcev v visokošolski študij smo dosegli minimalne uspehe. Izkušnje kažejo, da bi ‘ strokovno visokokvalificirani delavci- laže usvajali znanje na visokih šolah, ko hi pred vpisom obvladali določeno splošno izobraževalno vsebino gimnazije.
Pri določanju vzgo-jno-izohraževal-nih nalog reformirane gimnazije se bila po izjavi Vladka Majhna merodajna tri . temeljna načela: reforma splošne izobrazbe — pri kateri se je treba ozi-
rati na razširitev splošne izobrazbe In reformo vsakega predmeta posebej, drugo načelo naj bo, da -gimnazija osta-u'8 tudi zaključna šola in tretje, da se tesneje vključi v komuno.
Resolucijo o vlogi in nalogah tako preosnovane gimnazije v vzgojrao-izc-braževalnem sistemu je sprejela ljudska skupščina LRS na 23. zasedanju dne 20. decembra 1961.
Titova 70-letnica
Rdeči komunistični- vladar v Jugoslaviji maršal Josip Broz Tito bo letos- 70 let star. V Jugoslaviji se že sedaj pripravljajo, kako bi čim bolj slovesno proslavili ta življenjski jubilej svojega komunističnega diktatorja. V Zagrebu pri tamošnjem časopisnem založništvu pripravljajo reprezentativno knjigo o Titovem življenju in delu od leta- 1892 do najnovejših dni. Za izdanje knjige so sestavili poseben uredniški, odbor, člani tega odbora so po vsej državi pregledali vse fotoarhive, kakor tudi nekatere privatne zbirke Titovih slik in tudi preučili vsa objavljena Titova dkla. Za knjigo so odbrali 800 slik velikega formata, teksta bo pa kakih 200 strani. Knjiga b-o izšla v srbskem in hrvatskem jeziku, nato pa v ostalih jezikih.
Naraščanj« avtomobilskega prometa v
Ljubljani
V	Ljubljani je začel avtomobilski promet tako- naraščati, da za osebne avtomobile nimajo več zadosti garaž. L. 1959 je bilo v Ljubljani 3.910 -osebnih avtomobilov. Tedaj so napovedali, da bo imela slovenska prestolnica leta 1970 8980 motornih vozil, leta 1990 pa 20.500. Podatki iz lanskega tretjega-četrtletja pa -so prekoračili vsa predvidevanja, kajti v mestu so našteli že 5.550 osebnih avtomobilov. Seveda za tolikšno število avtomobilov v mestu ni zadosti razpoložljivih garaž. Zato- so na občini mnenja, da bo mogoče vprašanje parkirnih prostorov ter garaž za shrambo avtomobilov mogoče rešiti samo z graditvijo večnadstropnih garaž.
V	Jugoslaviji imajo 18.800 slepcev. To so ugotovili na IV. kongresu Zveze slepih. Jugoslavije v Skc-plju, v kateri je včlanjenih 17.200 . članov.
”„Na robu življenje“ je naslov knjigi, v kateri so objavljena tri dela iz zapiiščine Ldjza Kraigherja in sicer dva avtobiografska spisa „V hribih“ in „Fragment iz dachauskih ječ“ ter „Večer pred bajko v hribih“. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
Ena od ljubljanskih občin Ljubljani Bežigrad namerava Posavje preurediti v veliko izletniško središče. Na Savi nameravajo zgraditi velika m-odeima kopališča, restavmcij-o. z veliko zmogljivostjo z zaprtimi in odprtimi prostori, razen tega pa še velik hotel. Na savskem bregu mislijo zgraditi tudi več plavalnih bazenov, v katere mislijo napeljati odpadno vodo iz tovarne Belinka, ki je popolnoma čista in ima temperaturo 26 stopinj C. Voda v teh bazenih bi kopalno sezono podaljšala. Levi breg Save — t. j. na črnuški strani mislijo proglasiti zla narodni park, ki bi bil določen za sprehode. Raztezal naj bi se pa od Tacna do šent Vida.
V	Ljubljani je bila v decembru razstava sodobne a-meriške umetnosti. Je to
• potujoča razstava ter je bila pred Ljub-
Ijano že v Beogradu, Skoplju, Zagrebu in Mariboru. Zbral jo je newyorški Gu-ggenheimov muzej s sodelovanjem še drugih ameriških muzejev. Razstava ni dala celotnega pregleda sodobnega ameriškega slikarstva, ampak samo ene prevladujoče smeri v njem: tkzv. abstraktni ekspresionizem.
Tovarna celuloze v Medvodah in Papirnice v Vevčah so se združile v nov obrat Tovarna celuloze in papirja Vevče Medvode.
V	ljubljanski ljudski -skupščini so sprejeli nov zakon o knjižnicah ter zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LRS. K obema zakonskima osnutkoma je poslancem dajal pojasnila predstavnik izvršnega sveta Beno Zupančič.
V	Sloveniji s-o lani pridelali kakih 1000 ton manj hmelja kot 1960, ko je hmeljski pridelek dosegel količino 4200 ton. Je pa zato kakovost lanskega hmeljskega pridelka mnogo boljša, kot pa je bila leta 1960.
V	Sloveniji se je nedavno mudil na študijskem obisku profesor slavistike na univerzi v Cambridgeu v Angliji dr. Robert Ayty. Izjavil je, -da je slavistična veda v Angliji razmeroma- še mlada. V glavnem se je razvila šele po drugi svetovni vojni. Sedaj poučujejo slavistiko na 10 angleških univerzah. Gl-avna pozornost velja ruščini, srbohrvaščino pa poučujejo na univerzah v Londonu, Oxfordu, Cambridgeu in Nottinghamu, -slovenščino pa v povezavi s srbohrvaščino na univerzi v Londonu.
V. mariborska kulturna revija 'e
bila lani vrsta najrazličnejših kulturnih prireditev v drugem največjem slovenskem mestu.
Kulturno revijo so začeli z izvedbo Arničeve simfonije „Vojna- in mir“. Zatem so se pa- prireditve vrstile kar naprej. Tako so 1. oktobra na Gradišču v Slov. goricah odkrili spominsko ploščo pisatelju Ivanu Cankarju, Lojzu Kraigherju in Ivu Brnčiču, naslednji dan je bila v Mariboru otvoritev kar. štirih razstav. V študijski knjižnici Je bila razstava ob 100 letnici mariborske čitalnice, v Umetnostni galeriji razstava krajevnih likovnih umetnikov, Jože Onič je pripravil razstavo tekstila in gobeline, pokrajinski muzej pa razstavo panjskih končnic. 8. oktobra je bila v gledališču razstava „Krstne predstave slov. dramskih, opernih in baletnih <fe! v SNG Maribor od 1945 do danes“;. 9.
X.	so v študijski knjižnici odprli razstavo „Taborišča, in internacije v slov. literaturi“, 22. oktobra pa v Osankarici na Pohorju razstavo pohorskega bataljona.
Glasbeni program je poleg že omenjene Arničeve sinfonije še obsegal: 5. X. klavirski večer Acija Bertonclja, 14. X. „Štiri gr-obijane“ v izvedbi opernega ansambla, 17. X. koncert učiteljskega pevskega zbora Slavko Osterc in 17. X. moškega zbora Svobode ter 20. X. nastop mladih -glasbenikov: Neme Hohnjec — klavir, Alojza MorJeja — čelo in Draga Goloba — oboa z orkestrom mariborske filharmonije.
Mariborska drama je pripravila premieri iger Borisa Grabnarja „Mimo načrta“ (8. X.) in komedije Dragutina Dcbričanina „Skupno stanovanje“ (21. X.) Nastopali so tudi amaterski igralci Svobode in- so 15. X. uprizorili Držičevo komedijo „Tripče de Utolče“, s katero so prejeli tudi nagrado mesta Hvara.
Zanimiva je bila tudi prireditev 7. X.
v Kazinski dyorani „Beseda v mariborski čitalniei“.
Vse te prireditve so spremljala predavanja in javni pogovori o problemih mariborskega kulturnega življenja.
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani so nedavno razstavljali slikarji Bogdan Berčič, rodil se je v Ljubljani 1. 1926 in- tam tudi dokončal Akademijo upodabljajočih umetnosti — 14 podob, Aleks Horvat, rojen 1929 v Sarajevu, študij slikarstva dokončal v Ljubljani — 10 olj in Izidor Urbančič, Ljubljančan, star 36 let, doštudiral slikarstvo v Ljubljani — 12 olj. Borčič je do-slej razstavljal v Jugoslaviji, Italiji, Švici in Japonski. Horvat na razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani in Urbančič po jugoslovanskih mestih ter Nemčiji.
Ljubljansko „Delo“ poroča, da po statističnih podatkih izvoz slovenske knjige zelo narašča. Računajo, da pokupijo v inozemstvu vsako leto 30 do 40% več slovenskih knjig. V letu 1960 je znašal izkupiček izvoza slovenskih knjig v tujino 38 milijonov dinarjev, ugotavlja isti list in pripominja: „To dokazuje, da rojaki v drugih deželah radi segajo po domači knjigi, ki bi se — pravijo ljudje, ki se ukvarjajo v prodaji [knjig v druge države — med njimi lahko še bolj uveljavila“.
Tri slovenska knjigotrška podjetja in sicer Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, ki opravljajo izvoz knjig, „si prizadevajo v svetu zbuditi čim večje zanimanje za leposlovna in. znanstvena dela- domačih avtorjev. Hkrati skrbijo za to, da so interesenti obveščeni o založniški dejavnosti ter razpošiljajo po svetu kataloge, prospekte in sezname vseh knjig, ki izidejo v Sloveniji“. Največ slovenskih knjig prodajo v Združene države, zatem sledita Zapadna Nemčija in Kanada, „omeniti pa velja še Trst in Celovec, kjer si domača knjiga uspešno utira pot med slovenski živelj“. Največ kupujejo v inozemstvu izvirna domača dela, med' katerimi „prednjačijo. Ivan Cankar, F. S. Finžgar,
SLOVENCI V
BUENOS AIRES	j
Družabna prireditev verske revije Duhovno, življenje v nedeljo, dne 4. t.
,m- je tudi letos zbrala veliko rojakov na. slovenski pristavi v Moron-Caste-
larju. . v:
Opoldne je. bila , na pristavi- maša, ki jc je imel g. dr. Starc. V popoldanskih urah se je razvijal ostali del prireditve: Na- pristavi so odprli razstavo slovenskega verskega tiska, na športnem delu pristave -so pa bile živahne tekme otrok šolskih tečajev iz Morona, San Justa Ramos Mejie in fantov iz Adrogueja.
Pri srečolovu je zadela g-lavni dobitek — šivalni stroj — Verica Lah, pri nagradnem žrebanju s plačano naročnino za leto 1962 so pa bili izžrebani;
1. dobitek: radio, Rev. Štefan Novak, Tristan Suarez; 2. dobitek: slika Marije Pomagaj, Remec Andrej, USA;
3. dobitek: kos rjavega blaga, Belec Pavle, J. L. Suarez; 4. dobitek: kompot-ni servis iz keramike: Rakovec Jože, Moron; 5. dobitek: pokrajinska slika, Grabnar Jože, Ramos. Mejia; 6. dobitek: ženska pletena jopica, Tutovac Matko, Moran; 7. dobitek: brivski aparat, Andrej Lovše, Berazategui; 8. dobitek: kos sivega blaga, Štefan Žigon, Rosario;
9. dobitek: knjiga Dhaulagiri, Malovrh
S o ds tr o *?
Pod komunistično oblastjo je sodna oblast v LR Sloveniji urejena takole: V Ljubljani je vrhovno sodišče, v republiki je pa še 7 okrožnih sodišč in 3.8 okrajnih sodišč.
Sodišča so razvrščena po Sloveniji takole:
Vrhovno sodišče LR Slovenije, Ljubljana.
I. Okrožno sodišče Ljubljana
■Pod njegovo pristojnost spadajo: 1. Okrajno sodišče Grosuplje za občini Grosuplje in Ivančna gorica; 2- Okrajno sodišče Kamnik za občino Kamnik; 3. Okrajno sodišče Domžale za občino Domžale; 4. Okrajno sodišče Kranj za občini Kranj in Tržič; 5. Okrajno sodišče Kočevje za o,bčihi Kočevje in Ribnica; 6. Okrajno sodišče Ljubljana za občine Dobrova pri Ljubljani, Litija, Ljubi jana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubi jana-Pol j e, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljaira-šentvid, Ljubljana-šiška. Logatec, Medvode in Vrhnikaa 7. Okrajno sodišče Radovljica za občine Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica; 8. Okrajno sodišče Rakek za občini Cerknica in Loška dolina; 9. Okrajno sodišče Škofja Loka za občine Škofja Loka, Železniki in Žiri; 10. Okrajno sodišče Trbovlje za
*§> I O V © *1 IJ I
občine Hrastnik, Trbovlje in. Zagorje ob Savi.
II. Okrožno sodišče Celje
Njegova pristojnost se razteza na:
11.	Okrajno sodišče Celje za -občine Celje. Laško, Šentjur pri Celju in Žalec;
12.	Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah za občino Šmarje pri Jelšah; 13. Okrajno sodišče Šoštanj za občini Mozirje in Šoštanj; 14. Okrajno sodišče Slov. Konjice.
III. Okrožno sodišče Novo mesto Pristojno je za: 15. Okrajno sodišče Brežice za občino Brežice; 16. Okrajno sodišče Metlika za občini Črnomelj in Metlika; 17. Okrajno sodišče Novo mest« za občini Novo mesto in žužemberk;-18. Okrajno sodišče Trebnje za občino Trebnje; 19. Okrajno sodišče Videm-Krško za občini Senovo in Videm-Krško-; 20. Okrajno sodišče Sevnica za občino Sevnica..
IV. Okrožno sodišče Mar bor
Njegova pristojnost sega na: 21. Okrajno sodišče Maribor za občine Lenart, Maribor-Cemte-r, Maribor-Ta.bor in Ma.robar-Tezno; 22. Okrajno sodišče Ptuj za obč no Ptuj; 23. Okrajno 'sodišče Slovenj Gradec za občine Dravo-
| grad, Radlje ob Dravi, Ravne na Koro-j škem in ¡Slovenj Gradec; 24. Okrajno ! sodišče Slovenska Bistrica za občino I Slovenska Bistrica; 25. Okrajno sodišče | Ormož za občino Orrriož.
I ,	-	•	...	'	•	.'/ ' •,,	’»■_/,	’
V. Okrožno sodišče Nova Gorita
Pristojna je za: 26. Okrajno sodišče Nova Gorica za občine Dobrovo, Kanal in Nova Gorica; 27. Okraan-o sodiščet Idrija za, občino- Idrija; 28. Okrajno sodišče Ajdovič na za občino Ajdovščina; 29. Okrajno sodišče Tolmin za občine Bovec, Kobarid in Tolmin.
VI.	Okrožno sodišče Koper
Ima pod seboj: 30. Okrajno sodišče Ilirska B:s'(T ca za občino. Ilirska Bistrica; 31. Okrajno- sodišče Koper -za občino Koper; 32. Okra.jno sodišče Piran za občini Izola in Piran; 33. Okrajno sodišče Postojna za občino Postojna; 34. Okrajno sodišče S-ožana za občini ¡Hrpelje in Sežana.
VII.	Okrožno sodišče Murska Sobota
V njegovo pristojnost spadajo: 35. Okrajno sodišče Murska Sobota za občine Beltinci, Murska Sobota in P-s-trovci-šalovei; 36. Okrajno sodišče Len; dava za občino Lendava; 37. Okrajno sodišče Ljutomer za občino Ljutomer; 38. Okro jno , sodišče Gornja Radgona za občino Gornja, Radgona.
KOROŠKA
Koroška dijaška zveza
Slovenski dijaki in dijakinje so tudi na • Koroškem pričeli z organiziranim delom. Že nekaj časa je bilo čuti, d'a slovenski dijaki in dijakinje pripravljajo ustanovitev lastne organizacije, v kateri bodo mogli razvijati svoje mlade sile. Pred božičem je prišlo tudi do formalne ustanovitve dijaške organizacije, do „Koroške dijaške zveze“. Namen dijaške zveze je, kakor sledi i-z organizacijskih pravil, združevati slovenske dijake, jih usposabljati za kulturno delo med koroškimi Slovenci na osnovi krščanskih načel, izpopolnjevati njihc-vo splošno izobrazbo, jih idejno vzgajati ter poglabljati njihovo državljansko in narodrio zavest. Glavna skrb Zveze bo torej pripravljati in usposabljati se za kuitudno poslanstvo, ki je namenjeno slovenskemu izobražencu na Koroškem. Poleg tega pa bo Zveza poudarjala tudi pomen dobre in solidne šolske študijske podlage, da bo vsak član mogel strokovno in poklicno v polni meri izvrševati svoje dolžnosti.
Zanimanje za Koroško dijaško zvezo. ki si je zastavila velike cilje, je bilo veliko in je razveseljivo dejstvo, da ss je zbralo na ustanovnem občnem zboru
Vsak teden ena
BOM ŠEL NA PLANINCE
Narodna
Bom šel na planince, na strme vrhe, bom slišal od daleč zagorske zvone.
Zagorski zvonovi, premilo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso.
Pa če jo nesejo, le naj jo neso, saj dolgo ne bode, da pojdem za njo.
Zvoniti bom pustil, kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze.
Fran Levstik, Josip Jurčič in drugi, verze“.
Umrli so. V Ljubljani: Andrej Cunja, uslužb. podjetja Slovenija Les, Frančiška Kristl, roj. Rahne, Ana Pretnar, roj. Vule, Jože Pogačar, Herbert Gruen, književnik in novinar, Karel Mlakar, Tončka Pauer, Ivana Židan, dri Viktor Tiller, prof. v p., Valentin Ko-bav, upok., Alojzij Kržišnik, šol. upravitelj v p., Ivan Benedik, Olga Ferjan, Antonija Cedilnik in Peter Ignatnjev, uslužb. steklarne v Hrastniku, Ivan Cu-let v Hrastniku, Alojzij Jurc v Koroški Beli, Jože Bolta, po-s. v Hrastju, Franc Rozman, strojnik v tiskarni v Kranju, Ivan Merkan-del v Izoli, Janez Mavsar iz Plešivice, Tine Čretnik v Štorah, Lino Sinkovič v Piranu, Alojz Koželj v 'Vevčah, Vera Tanek'g, u-čit. v p. v Krški vasi, Jože Mlakar, član marib. drame v Mariboru, Jože Lederer, por. v p. v Slov. Ko-njicah, Rudolf Mlakar, obratovodja pekarne na Dolgem polju v Celju, Frančiška Klopčič, roj. Drolc v Kranju, Ivan Kapus, veterinar v p. v Radovljici In Ljudmila Škot, roj. Krek v Dobrovi.
ARGENTINI
'Pavel, San Justo; 10. dobitek: usnjena listnica: Koder Janez, Ramos Mejia-SAN MARTIN
Prvi javni nastop novega- slovanskega orkestra je bil v -soboto, 3. ¡februarja, v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Novi orkester, ki si je nadel ime „Triglav-Jazz“, sestavljajo: -brata Benedičiča, brata Gruma in Kunčič. Sicer so tu in tam že preje-nastopili, toda svoj prvi samostojni nastop so imeli. šele. preteklo soboto, v San Martinu. Nastop je uspel. Videti ja bilo, da so se mladi igralci na ta svoj nastop skrbno pripravili in so žabo doživeli pri občinstvu dober in topel sprejem. Postrežba na tej prireditvi je bila v rokah Slovenskega doma in je bila tudi to- pot odlična.
Vzajemni podporni sklad Slovenskega doma v San Martina je podporna ustanova, ki daje podporo ob smrti člana v znesku 6000 pesov, ob smrti svojca' pa 2000.—-. Pravico do- te podpore ima samo tisti- član, ki ima ob smrti že vplačan letni prispevek v znesku 100.— pesov za ta sklad. Pozivamo in prosimo vse člane, naj v svojem lastnem interesu takoj poravnajo ta prispevek za 1. 1962 pri običajnih pobiralcih ali odbornikih Slov. doma.
nad 100 fantov in deklet. Vsi ti se zavedajo, da so potrebne v koroškem slovenskem življenju nove, mlade moči, ki bodo mogle ohraniti in obnoviti vrednote, ki so jih prejšnji redovi ustvarili-. Za vse t0 delo, za katerega jé treba mnogo idealizma, se bodo slovenski di-jeki pridno pripravljali, da bodo mogli ob svojem času postaviti celega mc-ža.
Gostovanje mariborske opere v celovškem gledališču. Mariborska opera, ki jo vodi dirigent Jakov Cipci, je gostovala v Celovcu koncem n-ovembra. Nastopila je z znano Dvoržakovo opero Rusalka in moderno slovensko opero Mirka Poliča Deseti brat. Z obema predstavama je Mariborska opera zelo navdušila vse Korošce-, ne samo Slovence, čeprav so bili ti večinski gledalci. Deseti brat Mirka Poliča je kljub temu, -da je to romantična zgodba, zelo moderna kompozicija, glasba je deloma originalna deloma oprta na folkloro. Poleg tega pa j« precej zahtevna -tako za pevce kot za orkester in dirigenta. Je na Deseti brat vsebinsko „popravljen“, d-a ima bolj „režimsko moto“, kjer jje' Lovro JRJvas nosilec „prekucuških idej“, graščak Marijan pa jé zagrizen predstavnik zastarelega reda, ki mu je usojen konec...
SLOVENCI PO SVETU
BRAZIL	|
Dosedanji profesor latinščine v nadškofijskem malem semenišču v Sao Roque Rev. Alojzij Ilc iz Ribnice na Dol. je bil imenovan za župnika fare Najsvetejšega Zakramenta v Sao Paulo. Istočasno je postal Rev. Viktor Pristov vikar pomočnik te župnije. Novi župnik je bil umeščen 28. jan. ob 10 dop. Slovesnost umestitve je opravil ed'en od štirih pomožnih škofov, ki je poverjen za imenovanje župnikov. Lepo' je govoril o slovenskih duhovnikih, ki so prišli delovat v Brazil. Župnija leži v zemljepisnem središču 4 milijonskega velemesta v bližini narodnega parka, kjer se prirejajo mednarodne razstave. Imenovanje na tako centralno župnijo priča o velikem ugledu, ki si ga je Rev. Ilc s petletnim delovanjem v nadškofiji pridobil. Novi župnik se je takoj lotil priprav za gradnjo nove cerkve, ki bo dolga 80 m. Pod nj0 bo prav tako obsežna dvorana, ki naj bi bila gotova še letos. Zemljišče za stavbo je stalo 12 milijonov cruzeirov (četrt milijona dolarjev). — Poleg množice domačinov se je zbralo c-b umestitvi tudi izredno število slovenskih rojakov, čeprav je bilo imenovanje v časnikih objavljeno le dva dni popreje. Podelitve te pomembne fare slovenskemu duhovniku se veselijo Slovenci v Sao Paulo zlasti zato, ker jim bosta nova cerkev in dvorana v bližnji prihodnjcsti služili za versko in prosvetno središče, kjer se bodo počutili kakor na svojem. Pri izboru lege župnije je odločal tudi ozir do slovenske skupnosti, ki ji je kardinal vseskozi zelo naklonjen. Naslov č. g. Ilca je odslej: Rúa Tutóia 1125, Ibirapuera, Sao Paulo, S. P., Brasil.
V Campiñas sta se 27. januarja poročila Tereza Dolenc iz Krope in Karel Prito. Na poroko je prišlo tudi več rojakov iz Sao Paula.
Istotam se je rodila Ivani Lombar iz Krope in Janezu Brentenyani drugoro-jenka Marija.
KANADA
Torontski nadškof kardinal McGui-gan je emigrantskim skupinam, ki žive na področju torontske nadškofije zelo naklonjen. Zlasti Slovenci so deležni njegove posebne naklonjenosti. Pokazal jo je zlasti ob nastanku slovenskih župnij v Torontu in graditvi obeh slovenskih farnih cerkva. Za novo leto se je zbralo predstavništvo emigrantskih skupin ter je kardinalu v njihovem imenu izreklo novoletna voščila. Slovensko skupino župnije Brezjanske Matere božje so zastopali dr. Srečo Pregelj, France Jan in njegova žena ga. Marija, kot predstavnica Kat. ženske
lige. — Slovenske vernike iz župnije Brezmadežne so pa zastopali Ivan Marn, Franc Osredkar kc-t tajnik slovenskega cerkvenega odbora in njegova žena ga. Mara kot predsednica Kat. ženske lige.
V	župniji Brezjanske Matere božje se število župljanov vedno veča. To najbolje dokazuje statistika rojstev v minulem letu, ki pove, da so imeli v tej fari 131' krstov, 70 deklic in 61 fantičkov. Porok v župni cerkvi je bilo 74. Nekaj župljanov se je poročilo v ZDA. Umrli so lani samo 4 župljani in 2 ne-župljana. Zaradi naraščanja števila župljanov in razmaha verskega ter prosvetnega življenja in zlasti zaradi vedno naraščajočega števila otrok, ki prihajajo v slovensko šolo, so začeli postajati dosedanji prostori okoli farne cerkve žs pretesni. Zato misli vodstvo župnije za nakup novih prostorov. V ta namen je za letošnje leto pripravilo velik srečolov, ki bo 24. junija t. 1. na slovenskem letovišču.
V	župnijski dvorani je bil 27. januarja prvi skupni sestanek aktivnih in pomožnih članov Marijine Legije. Kljub
• slabemu vremenu je bila udeležba kar lepa. Glavna govornika sta bila aktivni član Rado Krevs in duhovni vodja Stanko Boljka. Sestanek je vodil predsednik Anton Skubic.
Slovenski rojaki v Kanadi pripravljajo razstavo slovenskega tiska. Bo v dvorani župnije Brezjanske Matere božje. Organizira jo Slovensko kat. prosvetno društvo Baraga. Odprli jo bodo 24. februarja t. 1. Prireditelji so na razstavo povabili okoli 20 izdajateljev časopisov, revij in knjig. Razstava razdeljena na dva dela. Prvi del bo obsegal knjige, revije in liste, ki jih bo mogoče na razstavi tudi kupiti odn. naročiti, v drugem delu bodo pa listi in revije ter knjige samo na ogled'. Razstava ima namen pokazati kaj v svobodnem svetu slovenska politična emigracija premore na kulturnem, znanstvenem, socialnem, verskem, literarnem in časnikarskem področju. Začela se bo v soboto, 24. februarja s kulturnim večerom, ki bo posvečen slovenski besedi.
Igralci obeh slovenskih župr.ij v Torontu so v režiji Antona Ponikvarja naštudirali duhovito komedijo Charle-jcva teta. Prva uprizoritev jc bila na* povedana za nedeljo, 4. februarja, v župnijski dvorani župnije Brezmadežne, ponovitev pa 11. februarja v župniji Brezjanske Matere božje.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
IVAN PREGELJ
yy
/ A /
Ha počitnice

Bilo je prve dni meseca avgusta v letu 1847. Ljubljanske latinske šole so se bile končale in šolarji sc se porazgubili na vse strani, vsak na svoj dom. Med zadnjimi, ki se je še mudil v mestu, je bil Kračmanov Matija z Bele na Korenjakom pod Storžcem. Peto šolo, rekli so ji poetika, je bil izdelal, pa je imel še nekaj opravka s poučevanjem drugih. Ko je vse vestno opravil, je zvečer zložil knjige in perilo v skrinjico, nalepil nanjo svoj naslov, pripravil potno torbo, vtaknil vanjo drobno knjigo, Prešernove poezije, in dobršen se-šitek nepopisanega papirja, nekaj prigrizka in pijače. Nato se je priporočil gospodinji, ženi barvarja Gestrina na Poljanah, naj ga skliče kar se dd zgodaj, in legel. Mati Gestrinova mu je ustregla, ga zbudila ob prvi zori, še preden je zazvonilo jutro po ljubljanskih cerkvah, in mu šla kuhat zajtrk. Ni maral, pa je moral zajeti. Žena pa je medtem zgovorno jemala slovo: „Matija, pa zbogom! Očeta pa mater lepo pozdravite! In če s tem ali onim pri nas niste bili zadovoljni, kajne, Matija, tu naj ostane in pozabljeno naj bo, kaj bi doma pravili!“
„Tudi kaj tožiti ne bi imel,“ je pre-srčno odvrnil dijak, „sebe pač, ki mi odpustite, če sem bil nereden in v napoto; saj sprevidim, kakšen križ je z nami šolarji.“
Dijak je vzel pokrivalo in palico, obesil torbo čez rame in odprl vrata. Bil je na cesti. Zazvonilo je v šenklav-žu jutro- in dijak se je odkril. Pa je molil kaj razmišljeno. šolsko poslopje mu je budilo spomine. Ozrl se je po oknih. Mežala so in se svetila v prvem soncu. Za trenutek se mu je zazdelo, da vidi za enim obličje svojega najljubšega učitelja, gospoda Luke Martinjaka. Pa ni videl nič, a je bil vendar vesel. Kakor je bil gospod Luka v šoli naročil, je na-
redil. Sešil si je papirja v zvezek, d'a bi vanj dnevno pisal vse, kar bi doma na počitnicah lepega slišal in doživel. Razigrano je zamahnil z roko proti oknom in dejal polglasno: „Zbogom, gospod Luka!“
Nato je šel, stopil v cerkev in zavil potem čez špitalski most pred frančiškane. Mimo Maliča je spel nato proti školcjatora. Tam se je obrnil proti šiški. Skozi drevje mu je sijal izpod hriba v jutmjem soncu Cekinov grad. Nekaj spominov na zadnje ljubljanske sprehode mu je vzdramilo dušo. Obšla ga je skoraj nekakšna bridkost, žalost slovesa po Ljubljani. Ozrl se je. Iz rahle megle se je kakor iz tančice razmota-valo mesto. Poredno živo je kipel nad pozaspanimi strehami, ki so lovile šum cerkvenih zvonov, grad nad mestom. Kakor otok je rasel iz zelenja, megle in pesmi, ki so jo peli zvonovi. V mestu se je budila ulica, mestna kuhinja, trg in gostilna. Tukaj zunaj ob Cekinovem gradu je bila že dežela, deželska cesta, rosa v travi, ob cesti so bili vrtovi, njive, pristave in hosta...
„Zbogom, Ljubljana!“ je vzkliknil dijak presrčno. „Saj nisem vedel, da si tako lepa.“
Kakor dober šolar, ki je hotel v mestu ustreči ljubemu profesc-rju, gospodu Martinjaku, je pomislil na dnevnik v torbi. Iskal je pri sebi besed’, da bi jih zapisal Ljubljani za slovo. Nič takega ni našel, nič presrčnejšega. Le prejšnje je ponovil v drugo in tretje: „Saj nisem vedel, da si tako lepa. Zbogom, Ljubljana!“
„Oha!“ ga je vzdramil nenadho sredi hitre hoje glasen vzklik. ,Festina lente, počasi, moj fant!“
Dijak je bil zavil od šišenske cerkve tesno ob hišnem vogalu pa se je zaletel priletnemu, domače dobroduiš-
PO ŠPORTNEM SVETU
Velik uspeh slovenskega športnika.
Konec decembra je bila v Oberstdorfu prva večja mednarodna smuška skakalna prireditev. Startalo je kar 65 tekmovalcev iz 12 držav. Jugoslavijo so zastopali trije Slovenci: državni prvak Jemc, Oman in Pečar. Jemc se je odlično odrezal: skočil je 73,5 m in 74 m (najdaljši skok na tekmovanju) in dobil oceno 219,5 točk ter si osvojil drugo mesto, prvo je zasedel Finec Kirjo-nen s 226,5 točkami (73.5, 73 m). Oman ie zasedel 23. mesto z 206 točkami, Pečar pa 35. s 199.
Na umetnem drsališču v Ljubljani ped Cekinovim gradom, ki so ga uradno c-dnrii gredi decembra, je hokejski klub Ljubljana po ostri igri podlegel Belja-čanom « 3:4: ra Jesenicah na so se no-merili Jeseničani s sovjetskim klubom Šoartak. ki predstavlja sredino najkvalitetnejših sovjetskih moštev. Jeseničani so tekmo izgubili tudi s 3:4. Nekaj dni petem je isto moštvo v Ljubljani premagalo slovenske reprezentanco s, 7:0.
Prve smuške tekme v Sloveniji so bile 17. dec. v Planici, kjer so se pomerili tekači na progi na 8 km, članice, mlajši mladinci in mladinke pa na 4 km. Nastopilo je 45 tekmovalcev. Prvi ie bil med’ člani Gašper Kordež (Tr.) v času 29.10. pri članicah pa je prvo mesto -c svodi a Rekarjeva iz Mojstrane v času 17,16.
Na namiznotehniškem turnirju v Dugi resi na Hrvatskem se je pomerilo 16 najmočnejših jugoslovanskih igralcev. Urorinac in Ljubljančan Kern sta pripravila precejšnje presenečenje z osvojitvijo prvega in drugega mesta, kajti znani reprezentanti so precej razočarali.
Na 15. slovenskem namiznoteniškem prvenstvu, na katerem je nastopilo 141 tekmovalcev in tekmovalk, je naslov prvaka osvojil Teran iz Kranja, drugo mesto je zasedel Kern iz Ljubljane, na-[ slov prvakinje Pa je osvojila čadeževa, prav tako- iz Kranja, pred znanimi Pirčevo. Petračevo- in Plutovo .
Slovenski smučarji, ki bodo nastopili v alpskih disciplinah na svetovnem prvenstvu v Chamcnixu v Franciji, so imeli pri svojih pripravah precej težav. Snega ni bilo dovolj za primerne treninge. Zate- so imeli v načrtu odpotovati na trening v Cervinio v ItalPo. Vse je bilo že ori nravi j en o, celo kredit so imeli za 1.700.000 dinarjev, porabili pa so ga le 700.000. Z ostankom odobrenega kredita so nameravali oditi, na trening v Italijo. Zaprosili so pri Jugoslovanski zvezi organizacij za telesno kulturo za preostanek kredita. Od tam pa so jim odgovorili, da kredita ne bodo izplačali, dokler ne bo zvezni kapetan
l■a••a■••aall•a•aaaaaa■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa•
Po statističnih podatkih um» na Japonskem vsak peti prebivalec v dobi od 40 do 49 let za rakom. Polovico smrtnih primerov pa pripisujejo japoiv ski zdravniki raku na želodcu. Po ugotovitvah dr. Sato, je primerov raka na Japonskem več tam, kjer jedo bolj slano. Te domneve je podprl dr. Sato tudi s poskusi na belih miših, ki so po podkožnih injekcijah soli dobile rakasta oboljenja.
nemu možu v odptte roke. Odstopil je gibko in se opravičil.
„Festina lente!“ je ponovil gospod in svarilno dvignil prst. Tedaj ga je šolar spoznal in se znebil prve zadrege.
„Glej, prirodoslovec iz šiške," si je dejal, „Ferdinand Šmid. Slovit polžai je in :s polžarskim geslom me je prestregel, da ga nisem rogoborno podrl. Pa je zlato srce in z našim Martinjakom sta si dc-bra. Vljudno odzdravi, Matija, na lepi pozdrav!“
Tako je pomislil in pozdravil: „Fe-stindbo lente, počasi pojdem, učeni gospod, pa dobro jutro želim.“
Z leno besedo je udobrovoljil prijetnega gospoda.
„Studiosus, študent?“ je vprašal polžar. „Le kam se mu mudi, da je že na negah?“ — „Domov na počitnice,“ je povedal dijak.
..Svntaxista, četrtošolec, kajne?“ je poizvedoval Šmid.
„Poetices abiturus. petošolec iz Mar-tinjakovega razreda,“ je povedal šolar razločno. — „Ali pa jo vzel kaj na pot, da ne bo lačen?“
„Za prvo lakoto,“ je odgovoril dijak.
Prirodoslovec je segel k sebi in pomolil šolarju goldinar.
„Pa zakaj, gospod?“ je vprašal mladi.
„Za prvo žejo na prvo lakoto,“ je velel pokrovitelj Šmid.
*
Dijak je šel. Nekaj krati se je še ozrl za ljubeznivim in darežliivim gospodom in ga bil vesel. ..Ferdinand Šmid.“ je dejal sam pri sebi, „daroval mi je goldinar pa še dober svet, naj hodim počasi. Vivat, naj živi! Gosnod Martinjak hc- vesel, ko ho bral v mojem dnevniku o tem srečanju. Res, začetek ni slab."
Prožno in z veselim srcem jo je dijak ubiral po- cesti proti št. Vidu. Sonce je pilo zadnjo meglo s polja in grelo
poslal načrta priprave za alpske smučarje — za olimpiske igre, ki bodo leta 1964 in na za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1966! Iz takega odgovpra Zveze je čisto jasno, da ni za smučanje razumevanja; ni ga pa zato, ker v smuškem športu prvačijc le Slovenci.
OBVESTILA
Slovenska vas. V nedeljo, 11. februarja 1962, bo v društveni dvorani ob 17 deveti redni občni zbor društva „Slovenska vas“.
Na pustno nedeljo, 4. maea, bo v Slomškovem domu prijetna družabna prireditev.
SLOV. DOM V SAN MARTINU
ESLOVENA UBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Fajcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
bo imel na pustno soboto,
3. marca, zvečer v svojih prostorih
PUSTNO
PRIREDITEV
Igra slovenski orkester Triglav-Jazz
NAJNOVEJŠE HLADILNIKE
BLED
ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
AKO ŠE NISI?
Potem izboljšaj in Izpopolni svoj pletilni stroj z;
1. Avtomatično prestavo — „Variador de frontura“
2- Aparatom za avtomatično izbiro poljubnih volnenih barv — „Alistador de colores“
Id ti ga nudi domače podjetje BRATA PIBER San Justo, Pichincha 3973.
S tem si zagotoviš sigurno, stalno delo v vseh na trgu zahtevanih vzorcih, povečaš in izboljšaš produkcijo in prihrano na iglah.
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argent no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
SLOVENCI!
V hotelu PRIMAVERA Avda. Litro 2525 Mar del Plata T. E. 2-8425
dobite najboljša postrežbo po 'zmernih cenah. V letošnji sezoni so na razpolago tudi prenočišča Rojakom se priporočata
ZORA in DANICA
PRENOČIŠČA V MAR DEL PLATI
dobite z udobnostjo po zmerni ceni PRI DRUŽINI PANGOS
Po dogovoru tudi uporaba kuhinje in zelenjave z vrta. Kolektiv pred vrati, ki Vas pelje na kopališča. Priporoča se
LUDVIK PANGOS 3 de Febrero 4522 (za žel. postajo) Mar del Plata ^ ' * .........................
SIMON BAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 5. nadstr., pis. 6 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob _________sobotah)_________
občutno v pleča in hrbet. Plodna ravan je bila polna pridnih kmečkih ljudi, pa tudi cesta je bila živa. Dijak je proti svoji navadi pozdravljal in ljudje so odzdravljali. Občutil je izredno vljudnost in veselje iz pesmi, ki jo je znal po Valentinu Vodniku. Pesem si je obujal v spomin in usmerjal korak po tej prvi slovenski umetni pesmi, ki tako zdravo in močno' živi, da nikoli, pozabljena ne bo. „Od straže hrovaške gor sonce mi pride,“ se je jemalo besedje pdtnemu na ustnice, misel pa mu je šla za tem, kar pesem pripoveduje o zadovoljnem Kranjcu. Vesel pesmi in kraja in še ljudi, iz katerih jc- bila pesem doma, je občutil mlad'! učenjak: „Saj to je, da je našel Nobena nemška pesem tako ne pove kakor ta, ki naslika eno človeško lice za tisoč in tisoč sorodnih danes in za stoletja nazaj!“
Z nekakim čudno mehkim nasmehom si je popotni v teh mislih segel v torbo. Tam notri je nosil drobno knjigo, Prešernove Poezije, ki je bila šele nedavno izšla. Dijaka je opajala. Tačas pa je verjel in vedel drugače. „Prešeren,“ je dejal, „saj si mojster vseh mojstrov, a k srcu mi še nisi tako prirasel ko Valentin iz šiške. Opajaš, da glava in srce bolita, Valentin pa takih zdravil toči, da bi vriskal in pel.“
Osvobojeno in lahkd je vrgel glavo kvišku in zažvižgal brezskrbno v lepo jutro. Bil je pred vasjo.
„Kjer gospod Blaž Potočnik oveč pasejo,“ je dem! dijak sam pri sebi. Ne da bi vedel kdaj, mu je res stal gospod Blaž ob strani...
„Torej rhetor, šestošolec že? Pa z Bele Kračmanov Matija, bs? Ali na veš, kdo sem jaz?“ je vprašal šentvid-ski žunnik dijaka. Bil Je domače preprost, glasan, oblasten in veder. Pod pazduho je tiščal zanrafeno stensko uro, drugo manjšo je d'rža.l v roki. ..No, pa povej, če veš! Kaj le kimaš? Kdo sem?“
V dijaku ja zaigrala prirojena gorenjska šegavost in je dejal: „Ali naj
tako povem, kakor je zapisal doktor
Prešeren ?“
„Molči o njem!“ je vzkliknil navidezno nejevoljno gospod Potočnik. „Mož je učen, na ga je škoda. Grize. Ali naj bo sladak, če mu že tako gre na svetu, da Bog pomagaj!“ Prizanesljivo občutje je zvenelo iz njegovih besed.
Dijaka je župnikova beseda zresnila in je dejal, da pač ni tako strupena zbadljivka o Potočniku, ko doktor sam pove, da merijo njegove puščice na najvišje glave. Povedal je tudi, da dobro vč, kdo je gospod Blaž; omenil je učitelja Martinjaka, ki da je v razredu s solzami veselja prebiral njemu in vrstnikom Potočnikove pesmi iz čbelice in dejal, da je Blaž gotovo drugi, če je Valentin prvi.
„Lej ga, Luko,“ se je zasmejal duhovnik. „Tako torej me opravlja? Nu, on ve. Jaz vem drugače.“
Prijel je dijaka za rame in ga obrnil ter mu pokazal mlekarico, ki je prav tedaj šla mimo in peljala mleko. „Vidiš?“ je vzkliknil, „na vozičku vozi. Kakor kolovratom po Gorenjskem pravijo pemci, ker so s Češkega prišli, tako bi morali te vozičke imenovati Blaževe, zakaj moja iznajdba so in resnično: moje pesmi, še cerkvene, iti dem, bodo prešle, ti vozički pa ne bodo prešli!“
Tako je dejal in si sam prikimaval. Nato na je še govoril: „Takole, da me boš vsega poznal. Dohtar v Kranju me psuje, d'a ljudi v grob spravljam s svojo homeopatijo. Res je, pomagam, kolikor gre. Zdravim. Tu, vidiš, dve novi moji bolnici. V sklepe jima je šlo in v pljuča. Pa jih bom vendar spravil na noge. Kaj sem torej še? Urar!“
Veselo in čudaško ponosno je rožljal z urama dijaku ob desno in levo uho. Potem je dejal oblastno kakor gospodar na kmetih pastirju: „Zdaj poj deš pa z menoj v farovž!“
„Učitelj Martinjak,“ je mislil dijak sam zase, „če bom tako doživljal in. toliko, kakor sem začel, tri take zvezke dnevnika napolnim.“