URN_NBN_SI_DOC-TMOBT5NG

Dvajset let Društva bibliotekarjev Slovenije Govor republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Toma Martelanca na slavnostnem zborovanju v Celju 13. oktobra 1967 Dejavnost D ruštva bibliotekarjev Slovenije je tesno povezana z vse­ mi važnejšim i m ejniki v povojni zgodovini slovenskega knjižničarstva, s takim i m ejniki, kot so: oblikovanje naše »nacionalke« — Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, obnavljanje in ustanavljanje ljud­ skih, študijskih in osrednjih specialnih knjižnic, ustanovitev Zveze dru­ štev bibliotekarjev Jugoslavije pred dvajsetim i leti, ustanovitev central­ nega kataloga, m edknjižnična izposoja, tečaji za izpopolnjevanje poklic­ nega knjižničarskega kad ra p ri NUK, strokovni izpiti za zvanja iz knjiž­ ničarske stroke, uvedba študija s področja knjižničarstva n a Pedagoški akadem iji, sodelovanje p ri izdelavi republiškega zakona o knjižnicah, pri razvijanju m atične službe in stroke, p ri uvajanju sam oupravnih odnosov v knjižnicah. Društvo bibliotekarjev Slovenije je igralo po­ m em bno vlogo tudi pri preobrazbi svojih članov v sodobne knjižničarje, ki jim obdelava knjig in knjižničnega gradiva ni edini nam en, temveč je v središču njihovega dela — bralec. Treba je poudariti, da se je društvo s posluhom in z razum evanjem vključevalo v tokove našega družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja, da ni želelo, ne hotelo stati ob strani, temveč si je vselej priza­ devalo n a jti svoje m esto v naši socialistični skupnosti. Zato velja na današnji dan izreči zahvalo vsem tistim delavcem, ki so leta in leta delovali v društvu, brez gmotne nagrade, toda z veliko dobre volje, in tako pomagali, da društvo, ki šteje več ko 400 članov, lahko uspešno deluje brez profesionalnega aparata. Društvo bibliotekarjev Slovenije je najvidnejšo vlogo odigralo pred­ vsem s tem, da je pom agalo uvajati napredne zamisli v knjižničarstvo, da je prispevalo k njegovi kakovostni rasti in da je s posebno zavze­ to stjo skrbelo za strokovno povzdigo svojega članstva. Knjižnice so sestavni, neločljivi del kulture slehernega naroda. Zlasti to velja za m ajhen narod, saj m u domača, sam onikla um etniška beseda 5