OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRT-NISTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. H ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSBH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJBVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA STEV. 4. TELEFON 35-JJ. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. //
XXI. LETNIK.
V LJUBLJANI 22. DECEMBRA 1938
ŠTEV. 24.
O generacijah
Po zakonu prirode ene generacije odhajajo, ko druge šele nastopajo. Nekatere nas zapuščajo ob času, ki jim je določen prav po teh prirodnih zakonih, a druge preje. Pri prvih kot pri drugih pa se dogaja, da ostajajo družbi dolžne, ker niso izpolnile svojih dolžnosti napram njej. Ljudje so razumna bitja, in čeprav je življenje minljivo, so dolžni, da s svojim delom koristijo sebi in celoti, kajti, v kolikor so družabne prilike boljše, toliko je tudi življenje posameznikov boljše in ugodnejše.
Človek ne sme biti do družbe sebičen in ravnodušen. Zanimati ga morajo vsi družabni pojavi, ne samo zato, ker pričakuje od njih kako materielno korist, temveč zato, ker obstoja poleg materi-jelnega sveta tudi duhovni svet, ki je gibalo kulturnega razvoja. Poedinca mika le osebna sreča in blagostanje, socialna in druga splošna vprašanja ne upošteva, kaj še, da bi skušal najti zanje pravilno rešitev.
Današnje generacije so dolžne, da razvijajo duhovno življenje sebi in svojim naslednikom. Morajo to izvesti zlasti v interesu naslednikov, ki se bodo lažje prebili skozi življenje, če bodo dobro pripravljeni. Starejša generacija mora najti način in sredstva, da se kulturni nivo in vzgoja mlajše generacije postavita na dostojno višino. Opozarjamo na pazljivo čitanje časopisov in knjig. Značilno za mlajšo generacijo je, da rada čita le detektivske in podobne romane, ki so ji že popolnoma pokvarili okus in moralo. Dobra dela najboljših pisateljev, ki so pisana s toplino in ljubeznijo in prežeta z konstruktivnimi idejami so od te mladine obsojena v pozabljenje.
Obrtnike iz prejšnje generacije je odlikovala močna volja in želja, da čim več koristijo splošnosti. Pri spominu nanje moramo priznati, da so storili mnogo koristnega in niso štedili s časom in javno razglašali svojih žrtev.
V	solidarnosti je bila njihova moč. Spoštovanje starejših je bilo močno razvito in želja, da se mladim pravilno pomaga pri delu in se jih usposablja za samostojno delo je bila velika in iskrena. Njihova ambicija je hotela nekaj ustvariti in zapustiti vidno sled svojega dela. Po pravici lahko rečemo, da so prejšnje generacije ustvarjale dela trajne vrednosti.
Generacije, ki bodo kmalu odšle, imajo častno dolžnost, da mlajšo generacijo pripravijo in usposobijo za bodoče samostojno delo. Kakor bo ta mladina pripravljena, taka bo država in tako bo obrtništvo. Delo v tej smeri nalagata dolžnost do družbe in tudi dolžnost do družine, za katero vsakdo najbolj želi, da bo srečna in zadovoljna.
Ob splošni želji in vzvišeni ambiciji, da bodo potomci zadovoljnejši od prednikov, morajo starejši in mlajši korakati skupno, skupnim ciljem nasproti.
Vse one, ki so koledar sprejeli, opozarjamo na življenj* sko zavarovanje v višini din 1.008.-", ki je zvezano samo z enim pogojeni: da koledar čimprej plačajo. Kdor kole-darčka še ni plačal, naj to stori takoj. Zlasti pa naj pazi, da ne bo zamudil roka za plačilo naročnine. Denar nam nakažite po položnici, ki je bila koledarčku prilo-žcna’ Uprava „Obrt. koledarja 1939“ Ljubljana, Sv. Petra c. 4
Propaganda obrtniških izdelkov
Zopet se je približal božič, družinski praznik in praznik notranjega in zunanjega ravnovesja, ko se v bežnem trenutku s polno zavestjo ozremo v pretekle dni, pričakujoč veselejših in boljših. Božični prazniki, ki simbolizirajo splošno povezanost vsega občestva, so najbolj primerni, da si pogledamo odkrito v oči in si povemo svoje težave. Naj bodo tudi obrtnikom božični prazniki simbol strpnosti med vsemi stanovskimi tovariši. Vse težnje naj nas povežejo trdno med seboj, da bi se zbudili iz mrtvila in storili vsi in vsak svojo dolžnost do svojega stanu.
Ti prazniki so karakterizirani z lepim in koristnim običajem. Starši obdarujejo na sv. večer svoje malčke z raznovrstnimi igračkami in drugimi praktičnimi predmeti. Tudi odrasli si darujejo tega dne darila. Običaj poklanjanja daril za božič in Novo leto je močno razširjen tudi po naših krajih, tako da se poslovni tempo v tem času hudo poveča. Čas pred božičem je naj-povoljnejM psihološki moment, da se občinstvo opozori na predmete in izdelke, ki sicer med letom niso deležni posebnega zanimanja. Potrebno je, da se tega psihološkega momenta zavedajo tudi naši obrtniki.
Kdor pozna slabe poslovne prilike našega domačega obrtnika mu je takoj jasno, da je prav čas pred božičem in Novim letom najboljši, da se v širokih obrtniških krogih vzbudi smisel za reklamo. Kamor se ozremo, povsod naletimo na ogromno in razkošno reklamo industrijskih in trgovskih podjetij. V kino reklamah prevladujejo reklame velike industrije in trgovine, a prav redke so reklame obrtništva. To so momenti, ki so nas napotili, da s temi vrsticami opozorimo obrtnike na veliko vrednost in pomen reklame, a prav posebno na važnost božične in novoletne propagande za obrtniške izdelke.
Pred velikim razmahom moderne industrije in trgovine so imeli obrtniki svoje delavnice v najprometnejših delih mesta. Pospešeni razvoj kapitalizma je zavrl obrtnikovo delavnot, mnogokrat povzročil osiromašeni e istega in ga prisilil, da se je preselil na periferijo. Vsled tega položaja obrtniških delavnic v mestih in večjih krajih kljub pridnim rokam in skrbno izdelanim predmetom, zaželjeno povpraševanje po obrtniških izdelkih in njihova prodaja stalno padata.
Temu se da pomagati! Za obrtnikovo spretnost, lepoto in trajno vrednost njegovih izdelkov mora izvedeti po-vpraševalec in kupec. Istih sredstev in metod kot industrija in trgovina se mora v konkurenčnem boju posluževati tudi obrtnik.
V	prvi vrsti se mora zavedati, da je tisti čas mimo nas, ko je bilo dovolj, da
je bil obrtnik v svojem poslu strokovnjak. V sistemu svobodne konkurence, ki vlada danes, mora vsakdo ponujati in razširjati svoje izdelke, da tako na spreten in lojalen način privabi odjemalca. To spoznanje še ni prodrlo med obrtništvo in ono vse preveč pričakuje od resolucij, predlogov in zaščitnih ukrepov državne obrtne politike. Obrtniška delavnost se lahko v današnjem kapitalističnem sistemu obdrži in napreduje edino na način, da se v konkurenci poslužuje uspešnih in v praksf preizkušenih sredstev svojih tekmecev.
Najenostavnejše in najpotrebnejše sredstvo reklame je izložbeno okno. Okusno in spretno urejeno izložbeno okno je najvernejša slika o sposobnostih in prednostih njegovega lastnika. Danes se da že z malimi žrtvami urediti lepo izložbo, a kljub temu imamo mnogo neokusnih in slabo ali nič razsvetljenih reklamnih izložb, s katerimi dosežemo prav obratno kot želimo. Ne moremo si ustvariti dobrega mnenja o obrtniku, ki ima svoje izložbeno okno zaprašeno, v katerem se nabira vsakovrstna nesnaga, morda celo leto dni mrtve muhe in se izdelki in predmeti redko ali sploh ne menjajo. Taka okna odbijajo! Izložbeno okno mora biti ogledalo dela, sposobnosti, podjetnosti in samozavesti vsakega posameznika. Vsakdo nima prilike, da bi aranžiral lastno izložbeno okno. Taki obrtniki'rešujejo ta problem tako, da najamejo večje izložbe ali celo prostore v središču mesta, v katerih potem skupno razstavljajo predmete ene ali več obrtnih strok.
Prostor nam ne dopušča, da bi se podrobno bavili z najraznovrstnejšimi reklamnimi pripomočki. Omenimo naj le in naglasimo, da naj ima vsak obrtnik pri napisu nad svojo delavnico pravilno in čitljivo označeno svoje ime in priimek ter svojo obrtno stroko.
V	mestih igra veliko, če morda ne največjo vlogo kino-reklama. Tiskana reklama pri dnevnem in še prav posebno pri stanovsko-strokpvnem časopisju pa je višek propagande za obrtniške izdelke.
Obrtniki sami so v največji meri dolžni, da kupujejo obrtniške izdelke za božična in novoletna darila. Težko je apelirati na kupovalce, da kupujejo samo obrtniške izdelke, če bodo obrtniki sami kupovali industrijske izdelke. Kupovanje obrtniških izdelkov za božična in novoletna darila bi bila pot samopomoči, ki bi najbolje predočila in dokazala, kako je razvita stanovska zavest obrtništva.
Obrtniški svet bi lahko mirno gledal v bodočnost, ker bi bil to znak visoke zavesti in solidarnosti med obrtništvom!
Obrtniški dan
Obrtništvo Kraljevine Jugoslavije je proslavilo 1. december ne samo kot praznik narodnega in državnegai ujedi-njenja temveč tudi kot svoj obrtniški praznik. S tem je obrtništvo ostalo zvesto svoji tradiciji in podčrtalo neraz-družljivo zvezo med stanovskimi in nacionalnimi težnjami.
V	enem in istem trenutku je bilo po širni naši kraljevini vse obrtništvo prežeto z istimi mislimi in čustvi, vsa njihova .pažnja je bila posvečena istim problemom in neprilikam, duhovno in
moralno edinstvo je bilo popolno. Mnogo je težkoč, ki se ponavljajo skozi desetletja. Poedinec in ves obrtniški forum sta neumorno delala na tem, da jih preprečita s skupnimi napori.
Imamo pa tudi mnogo problemov, ki jih obrtništvo ne more rešiti samo in za katere je potrebna intervencija in pomoč države. Ker so merodajni faktorji preobremenjeni z drugim delom, je obrtništvo smatralo za svojo dolžnost, da jih redno opozarja nase in na svoje probleme ter je zato mnogokrat
^^sti zadniih dveh tednov_
V začetku meseca decembra so vladni ukrepi proti delavskim voditeljem v Franciji izzvali novo stavkovno gibanje. V Franciji je bilo v zadnjem času 250.000 brezposelnih, zaradi zapore tovarn pa je njihovo število naraslo na 750.000.
Narodno predstavništvo je soglasno izvolilo dr. Emila Hacha za predsednika Čehoslovaške republike. Novi predsednik je bil pred izvolitvijo predsednik najvišjega upravnega sodišča v Pragi. Njemu se ima zahvaliti judika-tura upravnega sodišča v Pragi, da je dosegla tako visoko raven in zaslovela daleč izven mej republike. Usoda je sedaj poklicala tega moža na najvišje mesto njegovega naroda in države in upati je, da bo njegova predsedniška doba prinesla bratski Čehoslovaški obnovo po preživeti katastrofi.
Za predsednika nove čehoslovaške vlade v Pragi je bil imenovan Rudolf Beran, prvak agrarne stranke, ki ima za cilj čim tesnejšo naslonitev republike na Nemčijo. Vsi inozemski listi so ob izvolitvi novega predsednika in imenovanju nove vlade s predsednikom Beranom na čelu naglasili, da nastaja v srednji Evropi nova država in da pravzaprav ne gre za obnovo, marveč za izgraditev docela nove Čehoslovaške republike. Veliko važnost pripisujejo dejstvu, da je na čelu sedanje vlade Beran in naglašajo, da je to najboljše merilo za presojo novih poti, po katerih bo odslej stopala Čehoslovaška republika.
Nemška vlada izjavlja, da smatra sedanje nemško-francoske meje za kon-čnoveljavne. V tem smislu sta, oba zunanja ministra podpisala pogodbo, v kateri je izražena volja za medsebojno spoštovanje in miroljubno sodelovanje, ki bo važen korak na poti k splošnemu pomirjenju.
V Sofiji je bila pretekli mesec odprta velika umetniško-obrtniška razstava. Organizacijo in priprave za razstavo je omogočilo ministrstvo za trgovino. Glavni državni savez obrtnih združenj v Jugoslaviji je poslal na to razstavo svoje zastopnike. Velika skupina obrtnikov iz Beograda je organizirala potovanje v Bolgarijo v svrho ogleda te razstave.
V tujski sezoni je število gostov letos precej nazadovalo. Več ali manj so zaradi nenormalnih letošnjih razmer prizadeta vsa naša kopališča in letovišča
v	severni Sloveniji. Mirno lahko rečemo, da so povzročili vreme, anšlus in vojna nevarnost našemu narodnemu gospodarstvu v sev. Sloveniji nad 14 milij. škode.
Železnica med Sevnico in Tržiščem je bila ta mesec izročena prometu. Proga je sicer kratka, tem večja pa je njena važnost, ker pomeni začetek železniške zveze Slovenije z morjem. Istočasno se je zgradil tudi železniški most čez Savo pri Sevnici. Gospodarski pomen te proge je velik, zlasti, če se bo zboljšala stara žel. proga do Trebnjega, da bo tako vsa proga sposobna za brzovozni promet. Pravi in popolni pomen pa bo dobila proga Sevnica — Tržišče — Trebnje takrat, ko bo izpopolnjena z železnico Črnomelj — Vrbovško.
V Laškem že posluje gostilničarska pivovarna. Težave, ki so jih morali gostilničarji premagati pred pričetkom obratovanja pivovarne so bile številne. Omenimo naj le, da je v zadnjem hipu hotel postati gospodar židovski kapital, a se mu je ta namera kljub vabam ponesrečila, kar je ^asluga naših zavednih gostilničarjev. Dostavljamo, da pivovarna toči naravnost izvrstno pivo in si je s tem zagotovila ne le obstoj ampak tudi lep napredek.
samo sestavilo predloge za rešitev težkih gospodarskih vprašanj.
Obrtništvo je na ta praznik izneslo resolucijo pri vseh združenjih, ki je bila sprejeta od celokupnega obrtništva.
V	tej resoluciji ponavlja svoje glavne zahteve. Od uresničenja teh zahtev je odvisna boljša in lepša bodočnost našega obrtništva. Ti problemi in zahteve imajo mnogo širši značaj, kot se to na prvi pogled sklepa. Oni so daleč od tega, da bi bili v nasprotju s splošnimi interesi, ker bi jih v takem slučaju obrtništvo ne postavljalo, še manj pa, da bi se za njihovo rešitev obračalo do onih, čigar sveta dolžnost je, da postopajo v smislu splošnih interesov. Ne samo, da so obrtniški problemi v skladu s splošnimi, oni so celo njihov sestavni del, razume se v kolikor so dobro, pravilno in dalekovidno pojmovani.
Z ozirom na značaj in važnost obrtniških problemov bi človek po pravici
pričakoval, da se bodo reševali čimpre-je in to brez posebnih korakov in intervencij obrtniških predstavnikov. Tisti, ki imajo dolžnost, da skrbijo za ugoditev splošnih interesov so v prvi vrsti poklicani, da to store po čutu dolžnosti in iz lastne inicijative.
O priliki praznovanja svojega praznika je jugoslovansko obrtništvo po vsej Jugoslaviji izneslo svoje probleme in ponovilo predloge in zahteve za njihovo čimprejšnjo rešitev. Obrtništvo zvesto in vdano izpolnjuje vse svoje dolžnosti do države in se vedno in povsod trudi za njeno samostojnost in čim večjo prosperiteto, mnogokrat tudi z najtežjimi žrtvami. Na državi je, da s svoje strani izpolni svoje dolžnosti, ki jih ima do obrtništva. To ji nalagata ne samo interes velikega družabnega sloja, do katerega ne sme biti indiferentna, ampak tudi njen lastni, ki ga sme še toliko manj zanemarjati.
Ko prestopamo v 22. leto našega stanovskega lista
0 vprašanju socialnega zavarovanja obrtnikov
Vprašanje zavarovanja obrtnikov zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt se je razpravljalo dosedaj skozi vrsto let na številnih skupščinah obrtnikov, a do danes še ni rešeno. V glavnem ni rešeno vsled tega, ker so se obrtniki sami bali stroškov takega zavarovanja. Ta bojazen ni upravičena. Čeprav vsi vemo, da je materijelni položaj obrtnikov danes po dolgoletni krizi zelo slab, vendar so brez ozira na to, danes prav oni preobremenjeni z vsemogočimi dajatvami davčnega in socialnega značaja. Ta bremena se še povečavajo in ko se z ene strani obrtniško zavarovanje odlaga z izgovorom, da v tem času obrtniki ne zmorejo plačila razmeroma malih prispevkov za tako zavarovanje, se z druge strani brez vsakega vprašanja naslovljenega na obrtnika in njegove organizacije uvajajo nove vrste zavarovanja delavcev. Tako je n. pr. obrtniško pomožno osebje zavarovano zoper onemoglost, starost in smrt, brez ozira na to ali bo naš obrtnik zmogel te nove dajatve delavskega zavarovanja ali ne.
V	posmeh temu, ko obrtniki ne morejo oživotvoriti svojega zavarovanja, vsled neodločnega zadržanja in ugovora, da niso zmožni plačati prispevkov za svoje zavarovanje, jim je istočasno predpisano, da morajo plačevati prispevke za penzijsko in invalidsko zavarovanje svojih delavcev.
Zbornice so se vedno trudile, da potom združenj zainteresirajo vse obrtništvo o važnosti te koristne zamisli, da bi vsi obrtniki spoznali, kako in v koliko je tako zavarovanje dobro in koristno ne samo za njih same, ampak tudi za njihove družinske člane. Vsi, ki morda še danes vsled nerazumevanja gledajo na ta problem od strani in ga omalovažujejo, ne mislijo na svojo, niti na bodočnost svoje družine. Oni ne
marajo plačevati prispevkov za obrtniško zavarovanje, da bi tako istočasno zavarovali tudi svoje najbližje v družini, a nihče jih ne vpraša za zavarovanje pomočnikov, ker te zavarovati morajo. Izgleda, da je takemu obrtniku zavarovanje njegovega delavca važnejše in bliže, kot zavarovanje lastnega otroka.
Dejstvo je, da imamo danes v drža-
vi	izvedeno delavsko, penzijsko in invalidsko zavarovanje kakor tudi zavarovanje privatnih nameščencev in da je po krivdi obrtnikov samih odložena izvedba obrtniškega zavarovanja. Iz dega dejstva naj tudi tisti obrtniki, ki so dosedaj nasprotovali temu zavarovanju izluščijo poučen nauk. Potrebno je, da se vsi obrtniki združijo kot en mož v tem vprašanju in energično zahtevajo pravico, ki jim je dana po zakonu, da svojo starost in delavno nesposobnost zavarujejo kot najbolj znajo. S tem bo zasigurana tudi bodočnost njih samih in njihovih družin ter dana nova pot za razmah obrtniškega dela in ustvarjanja.
Na ponovno energično zahtevo predstavnikov obrtništva iz vse države je odredil pred kratkim časom minister trgovine in industrije, da se čimpreje izdela uredba o socialnem zavarovanju obrtnikov. Osnutek uredbe je bil v začetku tega meseca gotov. Komisija za izdelavo tega osnutka je v posebni konferenci tekst uredbe temeljito proučila in sklenila, da se načrt uredbe tiska in pošlje preko pristojnih Zbornic vsem združenjem obrtnikov v pretres.
Tako bodo v najkrajšem času vsa združenja obrtnikov imela priliko, da pristopijo k proučevanju tega njihovega življenjsko važnega vprašanja. Na obrtništvu samem je torej, ali se bo njihovo zavarovanje izpeljalo ali ne.
Narodno gospodarstvo v HI. tromesečju
Iz poročila Narodne banke.
Pod vplivom mednarodne politične napetosti, zlasti v septembru, je naša gospodarska delavnost nekoliko zaostala. Vpliv te zaostritve se je kaj naglo pokazal v dviganju hranilnih vlog, ker pa se je splošni položaj izboljšal že v začetku oktobra, ni imelo to dejstvo večjih posledic za naše gospodarstvo.
Na splošno je naše letošnje gospodarstvo v primeri z lanskim napredovalo, samo v zunanji trgovini in prometu naletimo na nazadovanje. Obseg zunanje trgovine v III. tromesečju se je zmanjšal v primeri z lanskim za 25#/o, promet rečne plovbe za 23°/», promet na efektnih borzah za 5.5#/o, zato pa je topil-niška proizvodnja narastla za 6.80/#, rudarska pa za 5.5®/o. Državni dohodki so narastli za 4.9%.
Hranilne vloge so se povečale od 11.531 na 11.790 milijonov dinarjev.
Likvidnost denarnih zavodov je bila zagotovljena z dvigom meničnih posojil pri Narodni banke.
Mednarodni dogodki so negativno vplivali tudi na sezonsko poživitev po-
slov v industrijski delavnosti. Celotne-nega vpliva pa ni mogoče oceniti, ker je bila kulminacija napetosti med tretjim in četrtim četrtletjem.
Notranja potrošnja gozdnih proizvodov se je okrepila vsled živahne stavbne delavnosti. Tudi zunanji trg kaže malenkostno izboljšanje. Mlini izkazu' jejo napredek. Potreba po pšenični moki je bila velika, na kar je tudi mnogo vplivala politična zaostrenost, ker so si nekatere države preskrbele velike zaloge za slučaj vojne.
Potrošnja sladkorja je narastla v zvezi s sezonskimi potrebami. Predelava in izvoz mesa izkazujeta porast na-pram prejšnjim tromesečjem.
Indeks cen na veliko je tekom tromesečja kazal neenakomerno premikanje. V juliju in avgustu so cene popuščale, v septembru pa so se zopet popravile in kazale zadovoljivo tendenco, ki se je javljala v povišanju cen poljskih proizvodov na eni in popuščanju cen industrijskih izdelkov na drugi strani. Indeks cen na malo pa tekom tega tromesečja ni kazal znatnih sprememb.
Prihodnja številka »Obrtnega Vestnika« izide z Novim letom. Ob zaključku 21. letnika nas veže iskrena dolžnost, da se iz vsega srca zahvalimo svojim prijateljem, naročnikom in dopisnikom za njihovo celoletno požrtvovalno prizadevanje in pomoč. Vsakomur posebej nam je nemogoče, da se zahvalimo, zato naj sprejmejo teh par odkritosrčnih zahvalnih besed v veri, da veže naše delo v eno obrtniško družino mnogo poštenih in značajnih obrtnikov, ki bi dali za našo sveto obrtniško stvar roko v ogenj. Ne vemo še kakšni časi nas čakajo, na vsak način pa ostane pred nami še mnogo ledine nepre-orane. Upamo, da smo prestali najhujšo dobo svetovne krize, in da gremo tudi mi obrtniki novemu upanju nasproti. To nas bo še bolj okrepilo pri delu za napredek in razvoj našega stanovskega tiska. Ko bomo zbrani po svojih domovih v krogu svoje družine, posvetimo vsaj en trenutek tudi našemu tisku z obljubo, da bomo ob letu imeli v našem stanovskem listu tudi pravega prijatelja obrtniških družin, ki bo naša srca še tesneje povezal. Stremeč za tem ciljem želita uprava in uredništvo vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in inserentom vesel Božič!
Naročnina za 1. 1939 ostane neizpre-menjena! Kljub povečanim stroškom
O dimnikarski obrti v Švici in Italiji
Zveza dimnikarskih mojstrov kot centralna organizacija švicarskih dimnikarjev je razčlenjena v 16 sekcij, ki obsegajo kot kantonalne sekcije dimnikarjev enega, odnosno več kantonov. Izdaja člansko glasilo »Švicarski dimnikarski list« in ima 572 članov. Pretežni del Švicarske je razdeljen v okrožja, le majhen del zavzema tudi posebno delo, katerega prevzemajo dimnikarji direktno od lastnikov poslopij, kjer se dimnikarja pozove, ne glede na to v katerem okrožju prebiva.
V	nekaterih kantonih je čiščenje ognjišč še prosto. V splošnem pa čistijo švicarski dimnikarji vse dimnikarske objekte. Obligatorno čiščenje dimnikov obstoja samo v dveh kantonih (Bern in Aargau). Vsak kanton ima svoje lastne policijske dimnikarske odredbe in ni v tem pogledu nikake enotnosti. V Švici sploh ne obstoja zakon o obrti, zato tudi dimnikarska obrt ni urejena zakonskim potom, na tak način kot pri nas.
Italijanski dimnikarji so obvezno vpisani v organizaciji državne obrtne stranke ter tvorijo del »raznih poklicev«, ker jih je tako malo, da se ne bi izplačalo združiti jih v posamezno zvezo. Ne obstoja sploh nikaka ureditev tega poklica. Samo v nekaterih provincialnih mestih so dolžni hišni gospodarji, da po nekajkrat letno očistijo dimnike, ne da bi se morali držati tudi števila in terminov takega čiščenja. V mnogih provinci j ah Gornje Italije, kjer je ta poklic skoro popolnoma izginil — izvršujejo dimnikarska dela zidarji.
Ta dva primera nam dovolj nazorno odkrivata neurejenost dimnikarske obrti v drugih državah, dočim je pri nas dimnikarska obrt brez dvoma ena najbolje organiziranih, toda žal — mnogokrat premalo zaščitena.
Pričakujemo poročila še od drugod, nakar se še povrnemo k stvari.
Posvetovalnica
Imamo trgovine, ki se bavijo z prodajo cerkvenih potrebščin, kakor: kipov, oltarjev, križevih potov itd. V koliko smejo ti trgovci to robo prodajati? Ali smejo v časopisju in cenikih inse-rirati za kiparska dela?
Odgovor: Trgovci, ki se bavijo z prodajo cerkvenih potrebščin (kipi, oltarji, križevi poti itd.) smejo te izdelke samo prodajati in ne sami izdelovati. Po obrtnem zakonu pa jim je dana možnost sprejemanja naročil za izdelavo poedinih v to stroko spadajočih del. Glede inseriranja v časopisju itd. kakor tudi posebnega oglašanja v svojih izložbenih oknih (n. pr. »Tu se sprejemajo naročila za vse cerkvene potrebščine«) imajo popolnoma proste roke. Jasno pa je, da takih in sploh nobenih
tiska, podraženju papirja itd., ostane naročnina za »Obrtni vestnik« še nadalje samo dinarjev 40.— letno, zato prosimo, da nam nakažete naročnino že v pričetku, najbolj prve dni prihodnjega leta na ček. položnico 10.860. Vse naročnike, ki so zaostali z naročnino, za tekoče leto in morebiti še za prejšnjo dobo, prosimo, da nam hkrati z letošnjim nakazilom pošljejo tudi zaostanke Upoštevajte naše dosedanje opomine, uvidite našo zadrego in nakažite nam zaostale zneske!
Ne delajte nam nepotrebnih stroškov za opomine! Bodite samozavestni in odločni in takoj izpolnite svojo dolžnost s tem, da poravnate zaostanek. Uprava »Obrtnega vestnika« pripravlja svojim naročnikom pod pogojem, da bodo redno plačevali naročnino, prav lepa presenečenja, ki bodo našemu stanovskemu tisku ob njegovem 22. letu rednega izhajanja v čast. Naročnina se lahko plačuje pri upravi tudi osebno.
Uredništvo sporoča, da bo na vsa vprašanja svojih naročnikov radevolje odgovarjalo glede vseh zadev stanovskega in strokovnega značaja. Zato pozivamo vse, ki imajo kakršno koli željo pri srcu, da pišejo na naš naslov, ali nas osebno obiščejo.
Uprava »Obrtnega vestnika« v Ljubljani, Sv. Petra c. 4, tel. 35-23
naročil ne smejo izdelovati sami, temveč jih morajo oddajati upravičenim rokodelcem.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je zavzela stališče in izdelala predlog, po katerem bi trgovci z cerkvenimi potrebščinami ne smeli sprejemati naročil za take izdelke. Vendar pa so upravna oblastva bila nasprotnega mnenja in so to pravico trgovcem potrdila.
Primer pa, da bi trgovec pri sprejemanju takih naročil ista tudi sam izdeloval in ne odajal za posel upravičenemu obrtniku v izdelavo, je po obrtnem zakonu nedopusten in kaznjiv.
Kdo še ni videl letošnjega obrtniškega koledarja ?
V	začetku tega meseca je izšel v založništvu Obrtniškega društva v Ljubljani (Sv. Petra c. 4.) »Obrtniški koledar« za leto 1939. Letošnja izdaja koledarja je vzbudila med obrtništvom živahno zanimanje in odobravanje, kar pričajo nešteti dopisi koledarjevih stalnih naročnikov. Koledar prinaša pregled vseh taks, davčnih navodil in na-meščenskih ter obrtnih zakonodajnih pripomočkov. Težko je vse popisati kaj je važnejše v koledarju, ker bi morali ponoviti od začetka vse, če bi želeli pokazati njegovo izbrano in pregledno vsebino. Ako še niste koledarja imeli prilike videti, vprašajte svojega prijatelja, da Vam ga pokaže, kajti koledar je že bil razposlan na vse stalne naročnike, ki pridno segajo po njem. Želimo opozoriti še one, ki koledarja niso prejeli, da si ga naroče, kajti uprava je rezervirala samo še nekaj izvodov za zamudnike, ki pa bodo kmalu pošli. Plača se po položnici na ček. št. 14.043. Cena koledarju je 12 dinarjev.
Oglasi
naj bodo pravilno urejeni in lahko čitljivi, tedaj
imaio
tudi vedno, če so priobčeni v odgovarjajočem listu in na pravem mestu, brez dvoma maksimalen uspeh. — Da si zagotovite tako uspešno in načrtno reklamo, Vam priporočamo, da se
vedno
obrnete radi podrobnejših informacij in proračuna za oglaševanje na oni list, ki Vam najbolj prija in odgovarja zahtevam Vaše reklame za Vaše podjetje. Tak premišljen oglas ima velik
uspeli
Strokovni list, ki pride v roke direktno onim interesentom, s katerimi ima trgovec in obrtnik poslovne stike, je pravo mesto za oglaševanje. Oglas
v Obrtnem Vestniku
ima dvojno, trojno vrednost, ker bodo z njegovim posredovanjem imeli štirikratno in devetkratno korist pri podjetju. Zahtevajte zato Se danes navodila in cenik za celoletno oglaševanje pri upravi Obrtnega vestnika.
Ljubljana, Sv. Petra c. 4., tel. 35-23.
Naš tisk
Vsaka živa skupnost, pokret ali ko« lektivna družba, ki želi svojega napredka in razvoja, zgradnjo in dvig svoje misli, je prisiljena, da izvaja čim živahnejšo agitacijo, da zagovarja svoje ideje, program in ščiti svoje koristi. Obstoja dvoje sredstev, katerih se poslužujemo za dosego teh ciljev: ustmena in pismena ali tiskana beseda. V času, v katerem živimo in posebno iz praktičnih razlogov, smo prisiljeni nasloniti se predvsem na tiskano besedo. Tiskana beseda ima vedno širšo publiciteto in trajno vrednost, ker se z njo lahko okoristi tudi bodočnost.
Obrtniški ipokret se je že od nekdaj dvigal s pomočjo tiskane besede, zato ji posveča največjo pozornost. O tem nam priča razmeroma visoko število obrtniških publikacij, ki bi bile združene in usmerjene v en cilj močno orožje v obrtnikovih rokah. Obrtniki imamo v »Obrtnem vestniku« svojega naj-izrazitejšega zagovornika. Obrtni vestnik je danes zaključil delo enoletnega neprekinjenega dvotedenskega periodičnega izhajanja. Na ta način je Obrtnemu vestniku dana potrebna aktualnost. V tej svoji dolžnosti se Obrtni vestnik najde vedno na pravem mestu, tako se mnogokrat njegova beseda ne sme tako glasiti, kakor bi se morala, to mu je celo mnogokrat v veliko oviro pri točnem izhajanju.
Z božično številko Obrtnega vestnika zaključujemo vsako leto izhajanje. Vselej, če želimo doseči nek smoter moramo pač posvetiti najvažnejšim zahtevam največ pozornosti. S svojo aktualno in sodobno poročevalsko službo je Obrtni vestnik brezdvoma dosegel potrebno popularnost, ne samo v obrtniških, temveč tudi v sorodnih gospodarskih krogih. To nam pričajo izjave naših naročnikov, pričajo pa nam tudi citati drugih listov, ki naš list navajajo za svoj vir ali celo povzemajo iz njegove vsebine. O ugledu ki ga uživa naš list priča tudi velika vrsta tu« zemskih in inozemskih strokovnih revij in časopisov, katere prejema uredništvo v zameno in s katero si bo polagoma ustvarilo koristno knjižnico, za sedaj pa vzdržuje z njimi čitalnico, dostopno vsem naročnikom in članom.
Sedaj pa še na vas zvesti čitalci in naročniki kratko vprašanje. Ali je sleherni od Vas, ki prejema vse leto na dom
»Obrtni vestnik« storil svojo dolžnost. Ali je rekel vsak: »Samo Obrtni vestnik« je za me in noben drug časopis. Sam bom gledal, da se bo izpopolnil, kajti z mojim sodelovanjem bom imel zavest, da sem sicer kot neviden člen v veliki obrtniški vrsti, toda dovolj merodajen, nekaj pripomogel k konsolidaciji in izboljšanju obrtniškega javnega udejstvovanja. Ali vas ni bilo malo sram, ko je Vaš vajenec prejemal tedensko svoj delavski list ter ga tudi v redu in brez godrnjanja plačal? Vi pa, samostojen mojster in ugleden obrtnik, ste vselej, ko je prišlo k Vam pi-j smeno opomin j evalno pismo slabe vo-, lje vse skupaj vrgli v koš, ali Vam ni bilo neprijetno odkloniti v navzočno« sti svojega pomočnika plačilo naročnine za Obrtni vestnik, ko je prišel k Vam naš inkasant?
Vemo, da je bil glavni vzrok Vaše nevolje, plačilo -bore 40 dinarjev za naročnino. To ne sme biti za nobenega obrtnika vzrok. Le poglejte kalkulacije za kakšno stroko. Vedno najdete v postavki za vzdrževanje delavnice vkalkuliran tudi znesek za strokovni in stanovski list. Sramota za vsakega obrtnika bi bila, da bi se tega ne zavedal. Zato boste v prihodnjem letu tudi pri najmanjši delavnosti, ki je morebiti posledica ravno v tem, da niste preko svojega lista informirani o
tem, kar bi moral vsak obrtnik vedeti — vkalulirali tudi znesek 40 dinarjev za letno naročnino Obrtnega vestnika. S tem zneskom boste plačali prepotrebno zavarovalnino za 5000 dinarjev, nadalje Vam bo odpadla vsaka skrb, da bi v dnevnikih, uradnih listih ali drugod prezrli kako važno uredbo, kakšen rok plačil i. sl. Potrebovali boste kak nasvet. Zadostovalo bo priložiti dopisnico in poštno-obratno prejmete odgovor.
Mislimo, da je v tem dovolj velika boniteta, ki je koristna vsakemu obrtniku, ki hoče biti res vzoren in zaveden obrtnik in mojster, ki razume svoj poklic.
Končno se zahvaljujemo vsem mnogim revnim, toda zavednim naročnikom, ki razumejo težnje našega stanovskega tiska, da nas še dalje podpirajo, obvežejo pa naj se tudi, da bo« do pridobili najmanj enega novega navdušenega sodelavca za napredek našega tiska.
čitajte In Sirite OBRTNI VESTNIK!
Pri izdaji našega koledarja se je vrinila neljuba pomota. Tel. štev. zobne ordinacije dent. BEVC JOŠKO se glasi pravilno 32-96
m&zms&s
Poslopje »Obrtniškega doma« v Osijeku. V pritličju se vidijo dvorane, v katerih
je stalna obrtniška razstava
TVRDKA
LJUBLJANA — MESTNI TRG 17
se preseli s 1. februarjem 1939 v
nove poslovne prostore
hotela SLON Radi preselitve znatno
znižane cene
Velika zaloga in izbira draguljev (juvelov), ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega pribora vseh vrst, kovinskih umetnin itd.
NAKUP ZLATA IN SREBRA PO NAJVIŠJIH CENAH
Iz naših organizacij
Celjsko obrtništvo je proslavilo dvajsetletnico Jugoslavije v četrtek I. dec. v celjskem obrtnem domu, kjer se je zbralo lepo število zavednega obrtništva. Prisotni so bili poleg zb. sv. M. Hohnjeca, ki je navzoče pozdravil, — tudi še zb. sv. Košir, vsi predsedniki združenj ter močna delegacija gasilstva. Iz prijaznosti je sodelovalo tudi pevsko društvo Oljka, ki je zapela poleg državne himne še »Himno pradedom«.
Gospod zb. sv. Hohnjec je v svojem pozdravu med drugim navedel nekoliko statističnih podatkov o razvoju našega obrtništva, ter povdarjal, da je upati, da bodo tudi za obrtništvo nastopili časi, ko bo lahko mirno gledalo v bodočnost.
Za njim je povzel besedo tov. Uršič, ki je očrtal pomen obrtništva kot narodnogospodarskega činitelja, opozarjal na moč, samozavest in potrebo pravilnega pojmovanja obrtniškega poslanstva za socijalno in narodnogospodarsko ravnovesje.
Skromna a lepa proslava je pokazala, da se celjsko obrtništvo živo zaveda svojih dolžnosti do naroda in države in hoče z vsemi močmi podpreti delo za složno sožitje vseh stanov, zavedajoč se, da je samo v slogi jamstvo bodočih uspehov.
Ob dvajsetletnic!
Kratek pregled Zborničnega dela, uspehov in prizadevanj v preteklih
20 letih
(Podan na plenarni seji zborničnega sveta 16. nov. 1938.)
Dne 29. oktobra letos je poteklo dvajset let, odkar je bila v naši beli Ljubljani sestavljena prva slovenska narodna vlada, ki je v težkih dneh zloma avstro-ogrske monarhije prevzela veliko nalogo uprave in ureditve slovenskih pokrajin. Prva narodna vlada je prevzela to svojo nalogo pod izredno težkimi okoliščinami, ker niti proti zapadu niti na severu nismo imeli določenih meja. Ob Muri in na Koroškem so se bili še hudi boji za severno mejo, dočim je bila italijanska vojska zasedla vse Primorje in postavila piramide pušk ob železniški postaji na Brezovici. Dolgo smo čakali, da bo vsaj San Germainska mirovna pogodba, ki je bila podpisana dne 10. septembra 1919, rešila definitivno vprašanje naših meja, ali doživeli smo razočaranje, da je vprašanje razmejitve napram Avstriji na Koroškem in napram Italiji na zapadu ostalo odprto. Prvo se je imelo rešiti potom plebiscita, drugo pa potom direktnih pogajanj. Odločitve so padle druga za drugo šele na jesen
l.	1920. Dne 10. oktobra 1920 je bil od-glasovan koroški plebiscit, s katerim se je pomaknila naša državna meja na Karavanke in Kamniške planine. Dne 12. novembra pa je bila nato v Rapallu podpisana pogodba, ki je določila sedanjo mejo med Italijo in Jugoslavijo kot definitivno. Akoravno je bilo vprašanje naših državnih meja na obeh straneh tako dolgo odprto, nas to ni oviralo, da ne bi šli z vso vnemo na delo. Udarci, ki smo jih doživeli v narodnostnem oziru z določitvijo meja, ki niso odgovarjale etnografskim načelom, niti vpoštevale mirovnih določb
o	samoopredelitvi narodov, nam niso mogli vzeti dobre volje in veselja do ustvarjanja, s katerim smo pozdravili dne 1. decembra 1918 akt uedinjenja v skupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod kraljevsko dinastijo Ka-rad jordjevičev.
Z naredbo poverjeništva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 16. novembra 1918 se je razširilo področje naše zbornice na vse slovensko ozemlje bivše Štajerske in Koroške. Zbornično področje se je po obsegu s tem skoro podvojilo in zato je bila prva naloga zbornice, da posveti razširjenemu področju, ki je poprej spadalo pod zbornice v Gradcu in v Celovcu, vso pažnjo. V prvem času je bilo to zelo težavno, ker se je kataster tvrdk, trgovski register in vse drugo nahajalo v inozemstvu, ki ga do definitivne razmejitve ni hotelo odstopiti zbornici. Gospodarski krogi so se dobro zavedali, da se velika in močna država ne da stvoriti in organizirati preko noči in da bo treba še bojev in žrtev, da se izpolnijo vsi naši ideali in zasnove.
Usoda je takrat hotela, da mora baš slovenski narod prinesti težke žrtve na oltar domovine, na katere še danes mislimo z bolestjo in žalostjo. Toda takrat se nismo mogli udajati apatiji, ker nas je na vseh poljih čakalo delo, ker je bila povsod potrebna gospodarska iniciativa, preudarnost in usmerjnost, da se naš težak položaj še ne poslabša. Med prvimi nalogami vlade je bilo treba organizirati javno upravo in nadomestiti ono, kar smo za redno poslovanje, javno varnost in promet potrebovali, ker so višje instance, ravnateljstva in upravne oblasti ostale v Trstu, Beljaku, Gradcu ali na Dunaju.
ORGANIZACIJA JAVNE UPRAVE
Tako se je istega dne 14. novembra 1918 osnovala Direkcija državnih železnic v Ljubljani in obenem poštna direkcija, a spomladi 8. julija 1919 smo že osnovali poštno-čekovni zavod v Ljubljani, iz katerega se je razvila danes mogočna institucija jugoslovanske poštne hranilnice. Dne 2. maja 1919 je v okviru slovenske univerze pričela s predavanji tehnična visoka šola, ki se je do danes s požrtvovalnostjo profesorskega zbora razvila v ugledno znanstveno inštitucijo. Gospodarski krogi so težko občutili, da so bili odrezani od naših pristanišč na Jadranu, da smo izgubili najkrajšo direktno zvezo s pristanišč v Kvameru preko Sv. Petra na Krasu in na vseh zborovanjih in sestankih gospodarskih organizacij se kot rdeča nit pojavlja zahteva po zgradbi direktne železniške zveze preko Kočevja na Jadran, ki je končno
v	zakonu o Blairovem investicijskem posojilu tudi dobila svojo zakonsko sankcijo in bila vnešena v program del, ki se imajo z najetim posojilom izvršiti
Naše gospodarsko življenje je bilo proti koncu svetovne vojne zelo zamrlo. Namesto prave trgovine so se bile razbohotile razne vojne centrale, aprovizacije, razdeljevalnice, vnovče-valnice, surovinske središnice in slični zavodi, ki so v zadnjih letih vojne, ko je po trgovinah začelo primanjkovati blaga in se je roba rekvirirala, prevzele ves promet in razdelitev blaga med civilno prebivalstvo in vojaške edini« ce. Trajalo je dolgo časa, predno so se vse te preživele naprave likvidirale, ki so ovirale razmah trgovine in skušale za vsako ceno obstojati še dalje. Za gospodarske stanove je bilo važno, da se čim preje omogoči reden gospodarski stik z inozemstvom ter da se uredi tudi valutno vprašanje. Prvo žigosanje avstrijskih kron, ki so krožile kot
plačilno sredstvo v naših krajih, se je izvršilo že dne 20. januarja 1919. pa je bilo tehnično tako zelo nedovršeno, da ni moglo zajamčiti stvarne oddvojitve teh žigosanih kron od valut ostalih nasledstvenih držav. Trajalo je-še leto, predno je prišlo do zamenjave za novo dinarsko valuto. Leto 1919 je marsikomu še v spominu vsled neenake borzne igre, ki se je takrat vršila med krono in dinarjem, pri čemur se je dosledno špekuliralo na škodo krone in na oslabitev njene kupne moči. Končno je prišlo po naredbi ministra financ dne 23. januarja 1920 do zamenjave v razmerju 1:4, pri čemur je bilo lastnikom gotovine odtegnjenih še nadalj-nih 20°/o. Način odrejanja relacije z zamenjavo in postopanje pri zamenja-
vi	so široki krogi občutili kot težko gospodarsko krivico, ki je dolgo vrsto let zagrenjala odnošaje in povzročala nerazpoloženje.
Za promet z inozemstvom je bila v Ljubljani osnovana centralna uprava, katere naloga je bila, da zaključi kompenzacijske pogodbe z .Avstrijo, Čeho« slovaško in Poljsko ter tako zasigura dovoljne količine surovin in pogonskih sredstev za obrat industrije in železnic, obenem pa, da tudi oskrbi nadrobno trgovino z zalogami tekstilnega in drugega blaga, v katerem smo bili popolnoma razprodani. Centralna uprava je z uspehom izvršila poverjeno ji nalogo še predno se je osnovala centrala za vso državo v Beogradu ter nam omogočila pravočasno nabavo pogonskega materiala za železnice, industrijo in obrt, kar je bilo v tedanjih politično nemirnih časih izredne važnosti. Ne smemo pozabiti, da so državi sovražni elementi po uspelem puču na Madžarskem tudi pri nas početkom maja 1920 povzročili teden trajajočo splošno železniško stavko in da se je le z energičnimi ukrepi mogel vzpostaviti zopet red na železnicah.
(Nadaljevanje sledi.)
Kalkulacija — uspeh in napredek obrtnika
K neproduktivnim mezdam štejemo: a) Mojstrovo delo, ako delo samo nadzoruje in vodi administrativne posle. Delovni čas, ki ga prebije mojster pri ročnem delu v delavnici, šteje mojster k produktivnim mezdam, delovni čas v pisarni pa k neproduktivnim mezdam. Sem štejemo tudi čas za obiske strank, potovanja, nakup blaga itd. b) Plače risarja, poslovodje, knjigovodje in ostalih pisarniških moči. c) Plače kurjača, hlapca itd. č) Odškodnina za vajenca. Kot plačilo za trud učenja, za hrano itd. računa mojster za vajenca določeno odškodnino, od katere računa za vajenca v 1. letu eno tretjino med produktivne, dve tretjini med neproduktivne mezde; vajenca v 2. letu dve tretjini med produktivne, eno tretjino med neproduktivne mezde; vajenca v 3. letu vse med produktivne mezde, ker že zastopa mesto slabega pomočnika.
Produktivne in neproduktivne mezde služijo mojstru za kritje stroškov zasebnega življenja:	hrana,	stanova-
nje obleka itd.
Upravni stroški ali režija: Upravni stroški ali režija so vsi oni stroški, ki ne spadajo ne k sirovinam ne k produktivnim mezdam, so pa vendar tesno povezani z izvrševanjem obrta.
Upravni stroški so: Obresti obratnega kapitala. Obratna glavnica je denar, s katerim je mojster podjetje pričel in ga je vložil v sirovine, v opremo, orodje, stroje itd. Ta kapital je ali mojstrov prihranek iz prejšnjih let ali pa posojilo. Obresti, katere izgubi ali mora plačevati posojilnici, knjiži med režijo. Najemnina za poslovne prostore: delavnico, skladišče, pisarno. Najemnino računa tudi, če je v lastni hiši. Sem štejemo tudi vodarino in druge pristojbine. Strogo pa moramo ločiti najemnino za privatno stanovanje, ki se krije iz mojstrovih mezd.
Davščine, ki so v zvezi z izvrševanjem obrta. Te so: pridobnina, poslovni davek in različne banovinske ter občinske doklade na te davke (v kolikor tega že nismo vpoštevali pri nakupni kalkulaciji). Prispevki za strokovno združenje in Zbornico za TOI. Zavarovalnine proti ognju, vlomu, poškodovanju šip v izložbah, socijalne dajatve, bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje mojstra, pomočnikov vajencev. Ne štejemo pa sem privatnih zavarovanj. Kurjava in razsvetljava poslovnih prostorov. Neproduktivne mezde. Glej poglavje pri mezdah. Odpisi za obrabo in razvrednotenje inventarja (nepremičnine, oprema,
stroji, orodje, predloge, strok, časopisi).
Vsak predmet se tekom določenega časa obrabi. Mojster mora skrbeti za to, da v tem času nabere nov kapital za obnovo vsega inventarja. To stori na ta način, da kupno ceno inventarja deli z določenim številom let in tako dobi letni odpis. Ta odpis knjiži med režijo. Odpis se določi v odstotkih in je vsako leto enak, dokler se kakšen del inventarja ne proda ali dokupi. Ti odpisi dajo tekom določenega števila let z obrestmi vred nov kapital za obnovo inventarja.
Pri nakupu starega inventarja postopamo pri določitvi ostanka enako, samo da vzamemo v račun število let, koliko časa bo dotični predmet uporabljiv; torej delim kupno ceno s številom še uporabljivih let.
Izdatki za reklamo: oglasi v časopisju, ceniki in prospekti, službena potovanja v svrho pospeševanja obrta in pridobivanja dela ter naročil. Opomba! Ako je dana možnost, da more mojster izdatke za potovanje, ki so združeni z nekim gotovim naročilom, prevaliti in vkalkulirati pri tem naročilu, naj to le stori, ker s tem zmanjša celotno režijo. Tiskovine: pisemski, pisarniški papir, računi, kuverte, znamke, koleki, pristojbina za telefon, strokovni časopisi, risalni papir itd.
(Nadaljevanje sledi.)
IVAN KNECHTL
krznar, strojar in barvar
Celje — Slomškov trg
(pri farni cerkvi) Sprejema
lisičje kože
v strojenje in barvanje po zelo nizki ceni. Kupuje kože razne divjačine po dnevni ceni.
fflBU HUMI Dl
KM
Vse hranilne vloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačajo točno v gotovini. Denar, naložen v domač denarni zavod, do-naša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu.
NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V
Celjski posojilnici d. d. v Celju — Narodni dom
CENTRALA:	CELJE,	NARODNI DOM
PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za mofike obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko- jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HOBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica 8tev. 7
Širite »OBRTNI VESTNIK"!
Hi
Ljubljanski velesejem bomo tudi v letif 1939. imeli dvakrat. Spomladanski bo od 3. do 12. junija, jesenski pa od
2.	do 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge obrta in industrije, jesenskemu pa bo priključenih več posebnih gospodarskih in kulturnih razstav.
Dražba vseh vrst krzna divjadi v
Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem.
Tvfdkn
TE OH ARO Vi C
§g
§§
se je preselila ix
Gradišča v |
M
WoIfovo lO
_____________________  m
j
' g
Specialno izdelovanje kaučev in fo-telov po najnovejših modnih vzorcih. Otomane, madrace, tapecirane in žične vložke ter razne sobne dekoracije dobite po skrajno nizkih cenah pri tvrdki
Alojz šmtgovc
tapetar in dekorater Celje, Mariborska c. 21
(nasproti vojašnice)
Oddaja se tudi na obroke brez obresti
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
TISKARNA JEREB FRANJO
Ljubljana, Celovška c._____________Telefon	3S-S3
AGA-RUŠE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. — RUŠE
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 in 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter se dobavlja s čistočo 99%, kar je za tehniko avtogenega varjenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni kisikovi valji se morajo uporabljati le s pomočjo posebnega redučnega ventila, ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima :
REDUCNI VENTIL »AGA-RUSE« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULIRNIM
VIJAKOM.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem	'SESt	£i.£TZ
računu vsem kredita zmotnim osebam in tvrdkam 1,297.601.60, rezervni zaklad din 1,188.750.81.
Sejmi
24. decembra: Brežice, Celje, Trbovlje,
26. decembra: Središče ob Dravi,
27. decembra: Radeče pri Zid. mostu, Vitanje, Ormož, Maribor, Dol. Lendava,
28. decembra: Dob pri Kamniku, Celje,
29. decembra: Mirna peč, Rakek, Šmihel - Stopiče, Turnišče,
30. decembra: Maribor,
31. decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi, Brežice, Celje, Trbovlje.
MAUMANN
•mmmsn
1
S
i
ERIKA
je mojstrovina tehnike!
Zahtevajte prospekte!
The Rex Co
LJUBLJANA
GRADIŠČE ŠT. 10 Telefon 22-68
ZAHAHKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Oajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive.
UPRAVLJA
i	m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St 20-30 — Račun PoStne hranilnice St. 14.003
MALI OGLASI
M til oglati trgovakega raaSaJa ge ratanajo po H par beseda. Oglasi socialnega In po«redovalnega maiaja beaeda 21 p. Najnanjll aneaek 15 oa. 1* D.
HiiiiniiHiiiiuiiiiffiMinHiiiiiimiiiiiiiHiiimHiiiiiiiimniiiHiiitmfiiijiiiuHiHiNiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimimiinDiiiinimimiuft 2.500— DIN POTREBUJETE, da zaslužite 1000.— din mesečno doma. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova 6.
ČEVLJARJE opozarjamo, da je izšla 8. štev. Obučarske revije. Cena 40.— din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani.
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.