Katollšk cerkven list.
Tečaj XII.	V Ljubljani 4. vel. serpana 1859.	List 10.
Prikazni in rnzaiienfa presr. JMarife
Derive.
(M časov apostcljnov pa do današnjih dni se je nebeška Kraljica brez števila krati prikazala in razodela ubogim popotnikarn skoz solzno dolino, jiiu je moč dajala, upanje budila, solze utirala, jih k sveti zanesljivosti, stanovitnosti. ljubezni iu sleherni čednosti vnčmala. Velikrat se sliši iu bere od tacih razodetij, ali bolj natank nauk od njih se le malokje sliši. Ni davno, kar je piišlo na svitlo imenitno delo od nar iiuenituišib in zaucsljivših prikaziu in razodetij Matije l)e\iee začenši ud njeniga ra/.odenja sv. apostcljuu .fakopu staršimu pa do naj poslednjih današnjih časov (Krschcinungen uud Ofleiibarungeu der allerseligsten Jungfrau Maria votu llegiiuie des Christciithuuis bis /u un-seien Tagen: nach d. fraue. v. Paul Sausseret, Khren-douihen \on Troves. deutsch hcrausgegeb. v. .los. Chovva-netz, 2 IMc. .Schaflhauseu is;>s). V predgovoru tega dela je precej obširna obravnava od prikaziu in razodevanj Marije Device sploh, po kteri naj tudi bravcam našiga ccr-kveniga lista kratek poduk podamo.
Taki poduk pa. se ve de. je le za verne, in ne za nejeverni k e. Ta opomba je tolikanj bolj potrebna, ker se najde celo med bolj priprostinii kak prederzneš iu širo-koustucz. ki dvomljivo rad pogodernja tudi še zoper pridige, kterih zapopadek se njegovim ušesam in njegovimu z greham zablateuiiiiu sercu ne prileze. rK! kdo neki ve. kako je t a iii k e j. sej ni bilo še nobeni ga nazaj, de bi u a iii povedat'" Ze marsikterikrat je kdo s temi besedami zoper slišano pridigo rogovilil. iu prav čudno je. kar je v bukvah modrosti v 2. pogl. pisano, de so neverni ljudje že v starim testamentu ravno ta brezbožni opore k imeli, čes: ..Se nikogar ni bilo nazaj z onkraj groba; kadar u iii e r I j i v i g a grob s p r e j m e. je za vselej zanj obdelano, i n še nikogar ni bilo, d e bi bil n a z n a n i I, kaj s e v u n i h k r a j i h g o d i. v ktere vsaki gre iu nikogar i/, njih nazaj ni.** (Sap. Cap. 2.) To je znamnje. de je naš dušni sovražnik dobro zapisal tiste besede in izreke, s kterimi si je svoje dni nar več služabnikov pridobil, de jih ne pozabi, in jih še zmiraj na ušesa iu v serce šepta tistim, ki ga poslušajo. Sej najdemo, de tudi sploh sovražniki resnice iu lepiga življenja navadne izbrušenc ugovore in kratke iažnjivc stavke na jeziku imajo, ktere pri vsaki priložnosti resnici v oči bersuejo. iu dc tudi v hudobii ni nič noviga pod solncam, ampak sc Ic staro ponavlja, kar ima spačeui svet in hudoba v svoji stari krami. Taki ljudje, kaj pa dc. najdejo še toliko bolj tudi zoper vsaktere razodenja in prikazni dosti oporekanja in ugovorov.
Drugi sicer s sveto katoliško Cerkcvjo terdno verujejo, de za tem časnim življenjem nasleduje večno, ki bo tirečno za dobre, nesrečno za hudobne; menijo pa vender, de je med teui in prihodnjim življenjem neprestopljiva stena
Ti in uni naj premislijo, kar piše učeni spisavec bukev od Marije Device, ki se rdrcifache krone** imenujejo. Leta pripoveduje več prečudnih dogodb. prikazin iu razodetij Marije Device, iu potem nekako tako le iiadaljcva:
„Zdi se mi. de mai-ikteiiga naših prebrisanih posvetnih otrok slisim, tle se čez vse posmehuje, kar sim lavno rekel. ... Dd tih tih tenkih glav se tudi pač druziga ne da misliti, ker oni vso svojo bistroumnost v to stavijo, di ne verujejo, kar se njih očem vidno ne pokaže. K » jih človek sliši govoiiti. I»i menil, de s>> nakarili ljuhimu Bogu postave dajati in njegove milosti prikrajševati: iu ker so oni pae deleč od take zaupljivosti, hočejo sami -ebe preslepili. de v skazovanji čednosti ni nič holjsjga razun kai so sami nad seboj skusili iu sami v djauji skazovali V tem [iu je po moji misli ravno toliko nevednosti kolikor domišljije. Zakaj po eni strani je znamnje velike prevzetnosti. se le samiga sebe za pametniga imeti in meniti, dc sc je (oliko modrih mož motilo, ki so uuc "udeže preiskovali. bogoučenc obsoditi, desiravno sam morebiti ne besedice od hogouka ne razume, določila v rečeh delali, od kterih nima nikakoršniga znanja in še manj -kusiijc: za-stran /.notranjih (duhovnih) reči soditi, kakor se kje travnik ali ven presojuje. iu sploh nad vsim dvomiti, kar se cnaciga v življenji -vetnikov najde. Po drugi strani pa jc znamnje majhiiiga uma. ako sj doinisljujc. de ll<»g ne zamore sploh več storiti, kakor listo, kar navadnim ali vsakdanjim dušam skaže. ali de ui nikakor-nih druzih dobrot za tiste, ki Njega i/, vsiga serca ljubijo in zanj velike reci terpe ali delajo, meni tistih dobrot, ki jih vsim ljudem skazuje, kteri so že s tem zadovoljni, dc hudobni niso kdor koli tako sodi. si dela vse premajhiu zapopadek od dobrote Možje, in kratko iu malo ne pozna neskončne glo-bočine milosti lložje. ktera <c tistim meri. ki »c i/, ljubezni do Boga vsim drugim sladkostim odpovejo, ki le v .Njem in po Njem zdihiijcjo: ki ne sp»|nujejo le Njegovih zapoved ampak tudi Njegove svete, iu ki /. v-o naglico spolnijo tudi nar manjši znamnje Njegove volje.4*
..Iles je. de take milosti za to ne jenjajo milosti biti. ker jih uni ne verjamejo; de Bog: nič manj dobiotljiv ni akoravno (>a uni napčuo sodijo, in de li-tim. ki -e v Njem vesele, je malo mar. če jim to cuaki modroiiki poterdijo ali ne; nasproti pa govore z nevesto: rrMeni saoiil mu i mojo skrivnost, meni saiiii(mu) mojo skriv nost !***• (Iz. 24, Iti.) .le pa na tem ležeče, dc ti duhovi iu terdoverci boljši misel dobe od Boga iu od tistih, kteic Bog hoče počastiti. — zlasti zato. zakaj ako se tako tcrdovenio vedejo, oni postavo milosti kratijo, — ker ali ne verujejo, kar -c uči od govorjenja Boga z Abiahamam. Mozesam in druziini. ali pa se morajo v to podati, de je llog pozneje svojo roko umaknil in svojo dobrotnost v tesnil, česar pa noben pravi sin katoliške Cerkve nikoli ne bo dopustil. Iz lega ne mislim sklepa izpeljevati, dc naj sc vse verjame in vse sprejme. Dobro vem, de Modri tistimu lahkomiselnost očita, ki pre-
lahko viruje (Non omiit vcrho credas: ne verovaj vsaki besedi. Kccli. l'J). in de sv. Janez uči, naj duhove poskušamo, de spoznamo, če od Boga prihajajo (Jan. 1, 4). Rečem pa nar poprej, de to ne gre. komur si bodi; zakaj ako se v reči /.najdeni sodniki pokličejo, de prepir zavolj polja ali vinograda razločijo; ako si kdo nc upa usnja si nakupovali, de bi čevljarja seboj ne vzel; ako se ljudje pri naj navadniših opravilih zaneso na može, ki so izurjeni v tistim delu: ali v tako imenitni in pretezavni reči bi smela pa tako razberzdana vc-tna prostost gospodariti? Drugič terdim. kadar so enake reci zredama poterjene. de je nar varniši. se ne dalje ustavljali; sej je tudi nekdaj Zveličal* svojiga \rcniga Očeta hvalil, dc jc enake skrivnosti modrim tega sveta skril, malim pa — to je. ponižnim iu pri-p ros t i m — jih j- razodel.44
Poslednjic ni vprašanje, če je mogoče, de so razo-denja. ali ni mogoče? Zakaj ko bi nc bilo mogoče, bi jih pa ne bilo. Prikazni in razodciija so bile ob vsih časih keršanske zgodovine, od pervih dni katoliške Cerkve pa do ca-a. v kterim mi živimo; k temu imamo spričevanja in pristne dokaze naj svelejšib in nar bolj razsvilljeuih mož. ki s«» priseže iti sovražniki vsake goljufije in slepila. To dokazujem zapisniki naj imenitniših in naj vestniših zbirališ; veci del njih je bilo silo natanko, prcojstro in globoko preiskovanih. Veliko število jih je od visoke nezmotljive ve-Ijave sv. Ceikve polerjeiiih. zoper ktere ui več ugovora, in ga ne sme biti.
De ludi v ti reci ui brez goljufije, jc gotovo. Hrepenet . - c ponašati s ceznatorniiui darovi jc marsiktero iiečiin« ruo dušo / »peljalo, de se je mislila v zavezi biti z a; gel in druziiui izvoljenimi, iu potem razglascvati. de je vidila skrite in diugim umerl)ivim zakrite reči. kakoršne Bog I- redkokiat na zemlji razodeva in jih navadno le svojim po-ebiiim prijatlam prihranuje za njih izverstno čednost in svetost Tode ravno lažnjivc prikazni in lažnjive razodeval ja pričajo, de so tudi resnične prikazni iu razodciija. kakoi ponarejeni denar kaze. dc mora tudi pravi na svetu biti. kakor zmota priča, de mora tudi resnica biti. in icma svedot i, de tudi svitloba biva.
^veta Cerkev ni nikoli vsih enacih reči lahkoverno sprejela za resnične; vselej iu povsod so bile enake dogodil- od sodnikov preiskovane; vsaki čas so vedili. dc lake pripovedovane zaveze z duhovnim svctain utegnejo biti tudi slepilue. ler /.najdenje listih, ki se z njimi hvalijo, golju-fije angela icmote, /.hlode zbeganih možgan. igre in do-zdeve bolne domišljije, ali pa nasledki iz oslabeuja duhovnih iiioci in t« lesniga življenja. Od nekdaj so dobro vedili. dc prevzetnost in hinavšina se pod vsaktere podobe skriva, dc -e angel teme ludi sem ter tje v podobi angela luči prikazuje, de bi celo izvoljene preslepil in zapeljal, ko bi Jiog 11 ipuslil. Od iickdai so dobro vedili. de čisto natorne sanje niegtie imeti kdo za razodeiijc Božje in prikazin. in zblode zmešane glave za govorjenje iu povelja iz nebes. Torej je bila vselej v tacih rečeh ojstra sodba, koliko •a« iii leči je Inlo zavcžciiih in so bile zaznaintijane kakor •a/.. zmota, slepilo, goljufija.
Nc nevernimi!, prekliiiovavnimu modrijaiislvu Vollčr-jevc sole. temveč kersaiiskimu bogoslovju se nam je zahvalili za naslednje premišljevanji:: „l.e z nar veci zderž-Ijiviisij.i in le z naj nc/.au| Ijiv.si previdnostjo; Ic po počasni, previdni in obširni preiskavi. Ic po zrelim prevdarjauji in n ziiiiii natančnim po/vcdovanji se minejo posamezne razodciija sprejeli, kako potrebno de je to. se prepričamo, ako pomislimo, kako de se je nad stirkrat dogodilo, de seje k osle pen ju duš padli angel spremenil v angela luči. iu de ir pod videzam m heskiga razodciija domišlii dajal zapeljive slepila in prazne sanjarije. Tode od druge strani se ludi ne -me iicspieinišljcno in že naprej vsako razodeiijc zavreči. \li šc i nkiat rečem, sprejeti se sme le po zvesti preiskavi, iu sicer ue le samo razodetih reči, ampak tudi oseb, kte-
rim so bile razodete. Verh tega se mora t odi preiskovati, če te razodevanja niso nasproti misli sv. pisma, veri svete Ceikve in splošnim mislim bogoslovov." (C. de Veg. The-olog. marian. nuni. 381.)
Take reči pa imajo vikši in znajdeni možje preiskovati, in drugim kristjanam je potem lahka reč, se namreč tega deržati. kar je po vere vrednih možeh ali oblastih po-terjeno, sprejeto, spričano. In desiravno vse enake razode-nja in prikazni sploh niso enake tistim resnicam sv. vere, ktere jc človek dolžan pod težkim greham verovati, ker sv. Cerkev jih ni med take povzdignila; so vender za ver-niga katoličana silno vesele in tolaživne, in prav pripravne, češenje, ljubezen in zaupnost do visoke Božje Matere v sercih buditi in poživljati: one duha s svetimi občutki, z Božjim straham iu pobožuostjo napolnujejo. One nam živo ohranijo vero v občestvo svetnikov, ker iz njih vidimo, de je zares zmiraj občenjc med živimi in mertvimi, med temi, ki so še v dolini solz in unimi, ki so se v večnost preselili. Dobro nam je pri sercu. ker vidimo iz enacih razodenj , de sta nebo in zemlja po hratovsko zvezana. dc ni še poderta tista lestva, gred ali lojtra, ktero je vidil očak Jakop v skrivnostnih sanjali in ki je bila z enim končam na zemljo operta. z drugim pa je segala do nebes, de po nji angeli Božji in vsi nebeški prebivavci še vselej gori iu doli hodijo; de Bog ne pozabi človeka. Res. tolazivno je za nas v dolini solz. si po tacih razodenjih svestim biti. dc aogeli in svetniki sem ter tje. svoje častitljivo prebivanje popu-stivši nas obišejo in nam prijazno roko podajo, in de Marija, njih in vsih visoka Kraljica, ne spozna nevredno, nas obiskali, kterimu svojih služabnikov in služabnic pomagat. ga tolažit, mu kaj posebniga razodet.
K temu naj pristavimo eno razodeiijc Marije Device iz naj starših časov.
Popisano je v imenovanih bukvah, kako sc je bila Marija Devica razodela že sv. aposteljnu Jakopu staršimu še ko je bila na zemlji, apostelj pa na Spanjolskim; dal je apo-steljnam malo dni po svojim vnebovzetji, pobožni kristjani Vil I i I. 4ti ali 47 po Jezusovim rojstvu, in nadalje njih silo mnogim do današnjih časov. Poslušajmo, kako se je bila prikazala sv. Gregorju Taumaturgu ali čudodelni k u.
►Sv. Gregor i ima primek ču donel ni k zavolj obilnih in velikih čudežev, ktere je Bog po njem delal, in je bil imenitni svetilnik svojiga časa. Njegovi spisi so priča, kako učen. verin in visoke modrosti je bil. Torej ima pred tem imcnain sveto spoštovanje in češenje slehern krisljan. kterimu ni prevzetnost in slepota pameti zatemnila.
Imenitni spisovavec njegoviga življenja, sv. Gregori Nisenčan. pripoveduje, de sc je bilo Gregorju Cudodeluiku krog lela 231 to le dogodilo.
Sv. Gregori Cudodclnik je bil učenec slovitniga Ori-gena. kteri je bil sicer silo učen. vender je bil pa njegov uk sem ter tje nekoliko skaljen in se ni prav čisto vjemal s čistim naukani. Zraven lega so bile marsiktere vprašanja od listihmal bolj na tanko določene; marsikterim resnicam, ki so dandanašnji po veljavi sv. Cerkve ze določene, se je takrat šc zopergovorilo. in bogoslovskc besede še niso bile takrat tako ojstro razlocetie. kakor pozneje, desiravno je bil nauk ravno tisti, resnice ravno tiste. Tudi je bilo mo-droslovie. iz greških šol izvirajoče, prineslo marsiktere zmešnjave v bogoslovje razodetih naukov.
Sv. Gregori tedaj je imel dolžnost, učiti podstavne resnice in nauke svete vere. silo pa se ie bal vestni mož, dc bi kakih zmot ue razširjal: torej je bil v velikih britko-slib in stiskah.
Neko noč. ko je v velikih stiskah molil, ga premaga spanje. V spanji zagleda častitljiviga starčka v človeški podobi, ki jc bil v resnici čeztialornc lepote in veličastva, ki jc v svoji hoji. deržanji in pogledu imel skorej nekaj božjiga. njegovo obličje je sijalo v neizrečeni pohlevnosti in ves njegov obraz sploh je razodeval nadzemeljsko visokosL
Sv. Gregori sc prestraši in ostermi pred to prikaznijo, vstane in vpraša obiskovavca, kdo de je iu kaj hoče.
Le-ta v pervo z lahnimi besedami osupnjeniga Gregorja vmiruje, potem mu reče. de ga je Bog poslal, oblake razdjat, ki so Gregorjeviga duha obdajale, pritežnosti rešit, kterih pojasnjenja on iše, in mu dat spoznati nauk resnice.
Te besede so Origenoviga učenca vpokojile. Veselje je v novo napolnilo njegovo dušo, boječnost se je upanju umaknila in oserčil se je. zaupljivo pogledati vanj, s kterim je govoril.
Le-ta pa je roko stegnil, kakor de bi hotel s pcrstam na nekaj pokazati, in ko je Gregori roko tega skrivniga bitja z očmi spremljal, vgleda drugo prikaziu, ki ga je vnovič osupnila, de je skorej ostermel. Hila je žena. lepa, ljubeznjiva in častitljiva, de je lepoto, ljubezujivost in ča-stitljivost druzih ljudi deleč presegla. To bitje je bilo viditi čcznaturno, iu zdelo se je, ko de bi več božjiga kot člo-veškiga nad seboj imelo.
Sv. Gregori, premagan od prečistiga bliša. ki je od nje kakor iz lučniga morja lil. je obličje odveruil in oči v tla oberne. Njegoviga duha pa so v novo neštevilne misli zuepokojevale. kakor ob viharnim dnevu nevihte znepoko-jujejo in vzdigajo veršino na morji.
Vse stanovanje pa je tisti čas svitloba napolnovala. ki jo je bilo kaj čudno viditi v globoko temni noči: vsako tih prečudnih bitij se je tako prečuduo svetilo in sijalo, de ste bili (ako rekoč gorečima baklama enaki.
Se stoji sv. Gregori boječ in pretresen, moško bitje pa spregovori na znamnje. ki ga da ženska prikaziu. iu ga vpraša, kaj mu britkosti dela? odgovarja na njegove dvome, inu razjasuuje. kar je težko umljiviga in mu poslednjič dodeli popolnama znanje praviga nauka in besed. kterc so potrebne, de se prav zaznamnja.
Ti dve skrivni bitji pa ste bili sama sveta Devica in sv. Janez evangelist.
Ko sta bila zginila. jc sv. Gregori vse popisal, kar si je bil v spominu ohranil, in v vsih svojih spisih in pridigah se jc vedno po tem ravnal. Tudi je naslednjim ča-sam zapustil razlaganje keršanskiga nauka, ki ga jc veliko število keršanskih občin sprejelo in sc po njem ravnalo, in kije njegovo lastno škofijo dolgo časa krivoverstva obvarovalo.
]\elioliho oii jezuitov,
Marsikaj so hudovoljni ljudje, nezbožni pisači. zani-karni časniki, zvijačni krivovcrci ua svetu zaničevali, obrc-kovali, se lagali, čez marsikaj lajali, bevskali. vpili in rogovilili; vender ne kmalo čez kako reč toliko, kolikor čez jezuite iu njih sveti red. Iu kar se je godilo, se godi tu ali tam, več ali manj še dan današnji, kakor sc ravno zdaj iz Laškiga sliši, in je Danica že nekaj omenila.
Sme se pa terditi, de nobeniga reda Bog bolj ui ljubil kakor tega. ker nobeden ni zavolj njegoviga Fdinorojeniga toliko prestal kakor le-ta. Ako jc zaničevanje in preganjanje ter sploh križ znamnje. de je kdo pravi Kristusov učenec, zares nihče tega znamnja očituiši ne nosi, kakor red Jezusove družbe.
Sv. Ignaci, pravi ljubivec križa, si je bil od lloga gnado sprosil in naprej povedal, de udje njegoviga reda ne bodo ui-koli brez preganjanja. In ta prošnja in prerokovanje sc spolnuje do današnje ure. Njegov red ni imel ob nobenim času pokoja; ako sc jc v eni deželi zmagovito vojskoval iu v iniru delal za razširjanje kraljestva Božjiga. se je v drugi deželi zoper njega vzdigoval vihar preganjanja, in ob enim času se je slišalo strašno bučaujc zoper jezuite in pa njih čast in hvala. Kakor gotovo pa jc, de se jezuiti vojskujejo za Boga in razširjanje Njegoviga kraljestva; tako s vest i naj si bodo preganjavei tega reda, de so oni pomagači očeta Jazi, razdiruvci in sovražniki kraljestva Božjiga.
Edini namen jezuitarskiga reda je, kakor je bil od-
menil njih začetnik, sv. Ignaci, „veči Božja čast. pomoč za zveličanjc duš, zvišanje in razširjanje sv. katoliške Cerkve, zatiranje krive vere in nevere, kjer koli se razodeva. in hramba resnice, kjer se ona napada.u Malopridnež je katoličan, sram ga bodi do kosti iu kože, skrije naj sc, — komur taki sveti namen ni po volji! Bomočki k temu namenu so, molitev, pokora, čisto življenje, oznanovanje besede Božje, sveta učeuost in — mučenstvo ali martra za Boga in svoj sveti namen. Ti pomočki so služili jezuitam ob vsih časih in jim služijo še vselej, njih so se poprijeiuali iu se jih poprijemajo s sklenjenimi močmi in z vso gorečnostjo, z njimi so delali iu delajo neizrečeno veliko dobriga.
Jezuiti so pravi učeniki molitve. Bo duhovnih vajah ali sv. eksercicijah sv. Ignacja so tavžente in tav zeutc grešnikov spreobernili. tavžente iu tavžente jih moliti in premišljevati naučili, jim pot v /.notranje, duhovno življenje odpcrli. Sej je znano, de še zmiraj, kdor želi prav dobro iu z velikim dušnim pridani cksercicije opraviti, jih gre opravljat k jezuitam. —
Njih sovražniki so jim vsaktere pregrehe uatvezali iu jih obrekovali tako ostudno, kakor le hudoba sam in njegovi pomagači zamorejo izmisliti; nikoli pa niso mogli svojih krivičeuj spričali. — ravno zato uc. ker so bile same laži. Vedno nova moč življenja, ki se v tem redu razodeva, sveta gorečnost, ki vse ude poživlja, nepremagljiv a seič-nost. ki iz žive vere izvira, daje naj lepši sprieevanje njih čistimu. bogoljubuiiuu življenju, in duhu spokoruosti in zatajevanja. ki v tem svetim redu vlada. Ta red šteje osem sto niarteruikov. iu zanesljivo zdaj ze vce. ki so za s v. vero kri prelili. in še zmiraj namaka njegova ki i zemljo na Jutru, kjer za razširjanje sv. evangelija žive iu umiiajo .lezuitarski prednik pokliče kogar si hoče i/, reda in mu reče: rJutri greš na Kitajsko, tamkaj te čaka preganjanje. tudi morebiti še smert marterstva.'* .....le že prav.
moj Oče!Uk* odgovori jezuit, in gre brez ugovora, mučenstvo terpet v daljni deželi, iu pod mečem umret. Kje se najde vikši pokoršina. veči zatajevanje sainiga sebe. go-rcčuiši ljubezen do Jezusa? Ako senc molimo, lo mcscov jc odločeno novimu misijonarju, ki ima med tuj narod oditi, de sc mora zadevniga jezika naučiti, kakor nam je neki jezuit sam pravil.
Kaj pa porečetno od učenosti očetov jezuitov? Tudi nar bolj zagrizeni sovražniki jezuitarjev ne morejo tajiti, dc je ui učenosti, kterc bi ne bili jezuiti obdelovali iu bi se uc bili v nji izverstnih skazovali. Cez dvanajst tavženi učenih spisovavcov (Schriftstellcr) spričujc njih učenost, pridnost in gorečnost. Sme se reči. dc po vsih okrajnah na zemlji delajo naprave za čedno oliko iu lepo odrejo mladosti. In povedo naj posvetnjaki ali kteri koli si bodi kak zgled ua zemlji, de bi bili učenci s toliko ljubeznijo svojim učenikam vdani kakor pri jezuitih ? Gojenci iz naj v išjih stanov ne morejo pozabili svojih jezuitarskih učenikov. Jezuiti so pravi mojstri v oliki in odreji mladosti. Torej pa tudi imajo učeneov iz vsili narodov na zemlji.
Leta I5ti"» je jezuit Maldonat učil iiiodroslnvstvo v Barizu. Število njegovih učeneov jc bilo toliko, »le je mogel pod milim neham učenje napraviti, de so ga mogli vsi slišati. Iz njih šol izhajajo nar slavniši in nar učenejši možje iz vsih stanov; brez števila svetnikov in imenitnih učenikov ta red šteje. Kdo ne pozna s v. mladcnča Aloj/.ja, sv. Stanislava, zvel. Janeza Bcrhmana. lih ljube/njivih cvetlic jczuiškiga reda9
Neizmerne reči zares pa so jezuiti storili za inisi-jone. Sv. Ignaci sain že je svoje učence pošiljal na vse kraje, dc so z orodjem besede Itožjc in svete vede luč »v. vere ali prižigali ali pa podžigali, resnico branili, se zoper zmoto vojskovali, pregrehe zatirali. Komej de je bil svojo družbo vstanovil. je bil poslal pobožuiga Betra Faber-a. ki ga je imenoval angela svoje družbe, na Nemško, kjer jc
Luter s pomagači vred svoje laži in zmote trosil. Povsod
♦
si je bil zaupljivost pridobil iu jc zlasti ob Kafiii in Majui sveto vero vterdil. Dve leti pozneje je bil poslal papež dva jezuita. I.ejav-a in Bobadilla. ua Nemško, ki sta zlasti v Regensburgu. Ingoldstadtu, Dillingi, Solnigradu, Vormsu in na Dunaju povoduji luteranstva močin jez delaia. Silo silo veliko je sioril sv. Peter Kanizi na Parskim iu sploh na Nemškim za sv. vero in lepo življenje.
I.utrov pomagač pri puntu zoper mater sv. Cerkev, Melanhton. je bil ves razdražen zavolj zmagovitih jezuitov-skih vojsk in veekrat je sklical: rO gorje, gorje, kako se bo godil i noviiiiu evangeliju! Ves svet se z jezuiti napolnuje!" Ako iii bili prntestanski poglavarji ob tistim času jezuitam v svoje dežele dovolili, ne bilo bi se moglo luteranstvo vkoreniniti: zakaj kamor s.» jezuiti prišli, učili in pridigali, seje moglo krivoverstvo ustaviti iu jenjati. in zapeljani so se ventili k edinosti sv. Cerkve. — Kdo se bo pri tacih okolišinah sC eudil. de posvttnjaki. krivovcrci. volkovi v ovčjih ko/ah. zlodieji. vragovi iu hudirji tolikanj vpijejo in taki lagoj ženejo zoper jezuite, in mnogi v njih rog trobijo. ki ne vedu. kaj delajo! Protestantje so bili torej njih smeiIni sovražniki, iu jih se dandanašnji v pisanji iu z besedo pikaio. grizejo, zaničujejo iu obrekujejo. Kjer pun-iai|i zrogovilijo in saiana odklenejo, ta morivec. de le sapo dolu. nai pervo plane na jezuite, kakor vidimo ravno zdaj na l.asksm.
Kavno tako so delali iu delajo še zatiraj nejeverniki, neko ri tako imenovani .omikani** in od mojstra satana ogred' s;.ni katoličani, puntarji zoper dezelsko in duhovsko oblast, ii zu.oieni sovražniki kersaiistva in zlasti katoliške Cerkve, bi radi. kai pa de. tudi jezuite v žlici vode vto-j..Si. .mi bi h.lo Piogoce. ker len se njih počenjanju serčno Ustavliaio. s\.-to vero pregorccc varujejo, pokoršiuo živo pripono aio. se zoper pregrehe vroče vojskujejo, ali ob kratki n k» r so oni vojšaki zoper peklensko moč.
.Misiion jezuilarski ni le samo p»» Kvropi. Od vec kot 31 m i let ic s|«» rez *»ooo jezuitov na vse strani sveta, svoje delo iu zivlienje ilaro\at razširjanju imena Jezusoviga iu zvelit e\anju neiimerljivih duš. Sv. Frančisk Ksaverjan je bil s. | na povelje sv. Iguacja tje doli v Indijo, je ondi oznauoval Jezusa kiizaniga. je spreobernil v 'iti letih dve in ptidesfj kraljestev, je pes prehodil okrajiuo 1000 milj in jc ^ svojo la-tuo roko kerstil milijon muhameilaiiov m malik .vavcov. Bil le Krančisk Ksaverjan jezuit, prijatel in uccii' «• s\ . Ignaeia.
V \/.ii so jezuiti napravili 150 misijonov. Sli so skoz nar lahni-i pušave v Alriko in so tamkaj postavili znamnje	Kriza. Predhodnik našiga rojaka dr. Iguacja Knoblt herta je bil jezuit. D. Kilo. Poljak po rodu. močili duh. de »e tudi v Kimu pred njim vse spoštovanje imelo, in iiiega ediniga so spretuiga našli za silo težavni misiion v \hiki. knobleher je bil njegov učenec, sprem-Ijavec \ ini-ii-.n iu naslednik: vse njegovo djanje je kazalo, kako si hil navzcl duha svojiga prednika. Ako se ozremo na Aimriko. je dosti, ako omenimo sv. Petra KI a-v c r - a iu misijon v Paragvaji: sleherni mora spoznati: Tukaj dela Božja roka. (Primeri l.eg. Ott. 31. Jul.)
jJlMrrHfifrtp šlozjifjf siuzubHika Sar-kantira.
>arkander. /.a kteriga obravnave v Rimu že h koncu gredo, de bo za svetnika lazglašen. je bil I. 1616 dekan v llolešav-i. lioreč za sveto vero, je bil oče vdov iu sirot Vcncel llilovski mu je \ pervo odrekel desetino, jc posamerne odpadnike zoper njega podpihoval in je napravil celo. de je nek utrakvistišk pridigar zoper njega vstal, še njegovo življenje ni bilo brez nevarnosti. V taki
•) Pripor«.'im» s to priliko bukve: „Petrus Claver, Hklave der N. t;er>kla\rn; Bildcr aus d Misa. d. Negcr. V. J. Holzvvarth Tubingco lbJi.
britkosti je Sarkander romal na božjo pot v Cenštohovo, se je nazaj grede nekoliko v Krakovim mudil, in desiravno so mu žugali, se je vender nepričakovano poveruil v svojo duhovnijo. Kmal prihrujejo Kosaki, od cesarja Ferdinanda v pomoč poklicani, tudi na Moravsko, ter ropajo in razdirajo. De bi svojim ovčicain prizanesenje pridobil, jim Sarkander z moštranco naproti gre. Ko razberzdani vojaki sv. Kešnje Telo vgledajo, poskakajo s konj, se na kolena ver-žejo, de prejmejo blagoslov in mirno gredo dalje. Zdaj pa sc neutegama glas razširi, rekoč: Sarkander jih jc poklical v deželo! Zavoljo tega so ga preganjali, de se je mogel po gojzdih skrivati, kamor so ga Pikarditi šli iskati. Njih psi ga zasledijo. V železje ga deucjo. zvežejo, v Olomovec odpeljejo in v temno luknjo veržejo. 13. svečana se zbere sodba zoper njega: Ladislav Zierotin (Buchlieiin), nekteri druzniki nekatoliškiga svetovavstva v Olomovcu; llilovski jc bil ujih predsednik. Naj pervo lirjajo. dc naj jim razodene. kaj iiiu je I.ohkovic. pregnani deželni poglavar, v spovedi razodel. Sarkander se temu kar naravnost ustavi; v drugim očitanji sc sklicuje ua svojo duhovsko dolžnost. Na to sc zadere eden zmed njih na svetiga moža z gerdo besedo in reče: ..Nočeš tedaj resnice povedati; moramo te z rabeljnam prijc !!u Na večer ga spet izprašujejo. Ker so bili pa njegovi odgovori ravno taki. so ga dali odpeljati v triiiožnico iu ga zroče trinogu. Sarkander kleče naprej razglasi vse z:i neveljavno, ako bi med terpiučenjeiii kaj resnici uasprotniga izrekel, potem potcrpežljivo terpi, de iiiu duhovsko obleko poropajo iu ga zvežejo. „ Proč z nji in,u je zarjul Buchheim rabeljnu. ..na suho tezavnico!** Kmal zarenci spet: ,.Bolj napni! * Kolikorkrat je potem Sarkander na vprašanja odgovoril, de nit- ne ve. je bil rabclj naga-njan. dc naj ga hujši nate/.a. dc se je poslednjič žc sam branil, ga bolj natezati.
17. svečana pridejo zasliševavci pijani v jeco, pripeljejo seboj tudi krivo pričo. Na ponovljeno vprašanje: čimu jc šel na Poljsko, in kakošen namen jc imel napad od oii-dod? je Sarkander odgovoril, dc jc tamkaj samo v duhovnih rečeh imel opraviti. Na ta odgovor jc rabclj dobil povelje: „Zdaj skaži svojo umetnost nad njim !** Kakoršno koli ne-usmiljenje je rabelj tudi počenjal, je vender bil vedno zmerjali, tle je to premalo, in poslednjič je mogel mučenca s prižganimi svečami v ledja žgati. To je terpelo vpričo sodnikov dve uri. de so se rabcljui strudili. ki so pri odhodu svojimu terpinu klicali: ..Ne šali se z nami!*4 Drugo jutro sodniki in rabcljui zopet v ravno takim stanu v ječo pridejo. Sarkander na vse vprašanja odgovarja, za terdno pa prireka. dc nc ve nič zastran Kosakov. in ravno tako stanovitno odvrača vse vprašanja zastran l.obkovicovc spovedi. Njegov sercui govor zastran spovedue skrivnosti jih se Ic prav razkači. Buchhcim ga ukaže z baklami žgati. Ko so pa bakle od tekoče kervi žc v tretje ugasnile in jih rabelj jezili na zemljo verže. mu ucki drugi zareži: „Ali je tvoja učenost ze h koncu; ali ne veš celo nič iz njega spraviti?** Na to je neki tretji rekel, de je na Ogerskim vidil, kako peresa v olji in zeplu pomakajo. jih ljudem nastavljajo, in potem prižigajo. Kar precej tudi to poskusijo; šest peres mu na persih zažgd in v ledja vtaknejo. To grozovinsko počenjanje jih je več vidilo. Katoličani so se jokali, utrakvisti momlali. sodniki divjali.
Ker se mučcncc tudi šc zdaj ni nič vdal, so trinogi rekli, dc jc to copernija. Dajo ga sleči, nohti na nogah mu porezati in lase postriči, ter vse sežgati. pepel v vodo vsujejo iu mu dajo. de mora piti. Meti terpiiičenjem je Sarkander večkrat zdihnil: Jezus! Marija! Ana! Buchheim se je s strašnim bogokletstvam nad njim zaderl iu pristavil. kaj te kliče, de mu ne bodo nič pomagali! Skoz tri ure v takim kervavim zdelovanji so bili cehi rabeljni vtru-deni. Sarkander je bil tako zdelan, de so bile žile očitne, vžiganjc mu je bilo meso tolikanj posmodilo, de se je drob zamogel viditi. Pri odhodu so mu sodniki klicali, de je
to Ic igrača, kar jc bilo dosihmal, de se bo mogel pač se
bolj politi. —
Drugi dan so storili sklep, Sarkandra v ječi sezgati. Mestni notar Rudolf Mandel, mestni sodnik Scintilla, še celo rabelj — so se te su ustavljali.
V tem strahovitnim stauu je bil dal Mandel mučencu eniga rabeljnov v postrežbo. Tode ta, Pikardit, je tuhtal, kako bi njegovo terpljenje še zvikšal. Na Sarkandrovo prošnjo za nekoliko postrežbo je Buchheim naravnost odrekel, de ne. V poslednje so darila usmiljenih inestnjanov in gospa nagnile jetniškiga čuvaja, de mu je nekaj živeža privolil, od kteriga je pa zamogel le malo vžiti. Desiravno je bilo vse njegovo telo ena sama rana, vender ni nobenkrat opustil duhovnih ur moliti. Od konca je liste v brcvirji /. je-zikam in z ustnicami obračal, in ko tudi tega več ni mogel, jc prosil obiskovavce za to postrežbo. V takim stanu je umeri po vedui molitvi vpričo dveh duhovnov IT. sušca 1020, izrekši besede 114. psalma: ..Daj moji duši iti v tvoj mir; Gospod je s teboj dobro storil."
Truplo jc bilo iz ječe preneseno v hišo neke bogo-Ijubnc vdove, dc bi sc od tam spodob » pokopalo. Veliko ljudstva je bilo k pogrebu zbraniga; tedaj prihruini Buchheim in se dere: „Na vislice z izdajavcam dežele!4 in razsaja zoper tiste, ki so mu ta častni pokop napravili. Ljudstvo se med jokanjem razkropi. Tez pet dni pride od vodjev iz Berna dovoljenje, umcrliga tiho pokopati. Vender ga je obilno ljudstva spremljalo v cerkev N. I.. G. (naše ljube Gospe ) v nebo vzete. Tamkej je bil v kapeli sv. I.orcnca pred altarjem sv. Barbare med glasnim jokanjem v pokoj djan. (Gesch. Ferd. II. llurter VIII. B., S. 121: Sehalf-hausen 1857. )	Kaj ha.
MMroMine
za nedeljsko šolo.
Somenj.
Brata Siinen in Feliks sta bila pobožna iu za tega voljo od svojih staršev močno ljubljena.
Ker je bil v bližnji vasi somenj. jima nameni oče veselje napraviti, in ji ob enim poskusiti, koliko dc sta v dobrim vterjena. Daruje jima tolar, rekoč: Glejta sinka, ker se dobro obnašata vama dam terdnjak. ko gresta ua someni. glejta, de ga prav in dobro oherneta!
Siinen in Feliks se zahvalita in gresta ua terg. Priilši ua somenj med prodajavnicami sem ter tje hodita, vse lepe reči pregledujeta, ki so bile razpostavljene na prodaj. Slednjič prideta k čevljarju, vgledata žalostno ženico, ki jc za svojiga bosiga fantiča hotla par čevljev kupiti. Ko ženica s čevljarjem pogodbo ima. pride možak, jo za ramo na stran cuknc, rekoč: Vidim žena, ti imaš dnarje: plačaj tedaj, kar si mi dolžna! Ženico sram spreleti, iu mu odgovori: Imejte poterpljcnje! moj mož je še Ic pred 14 dnevi umeri; meso, ki sini ga pri vas jemala, sim za-nj v njegovi bolezni potrebovala; zdaj sim sirotica obdana s štirimi otročiči, nimam ne jest ne oni kaj ugrizniti; ravno sim tu. de bi čeveljcc za pobica kupila, ki mora bos hoditi. — Nate. tu imam še eno dvajsetko, ako jo hočete, njo vam dam. Mesar vzame denar, in odide. —
Siinen in Feliks sta bila pričujoča, ko je ženica zavolj svojiga uhoštva solzicc pretakala, in to je seglo Simuu v globočino njegoviga čutniga serca; pokliče ženko na stran, in ji da svoj od očeta mu podarjeni denar.
Feliks vidi iu sliši, ko Siinen ženi priporoča: rKu-pite svojimu sinku čeveljcc za le-ta denar,- in brata zmirja: Ti si v resnici prismukjen, de si ji pol tolarja daroval.— Simen odgovori: Danes ne potrebujem denarja; vidil sim somenj, in naravnost jo puham na dom: — in gre. Bilo mu je prav dobro pri sercu, čutil je za-dovoljnost, kakor še nikdar ne. — Pač sladek je spomin v sercu, kolikorkrat se ponavlja, rekoč: rdobro si storil." — Feliks pa gre v gostivnico, zapije in zaigra svoj
denar. Ko ga je želel nazaj dobiti, zastavi suknjo pri nekim judu, zgubi pa tudi posojeni denar! — Glejte, kaj sledi: Feliks si ne upa pred svojiga dobriga očeta, bo potepin, ni bilo več ne duha ne rluha za njim. —
Simen pa je ostal pri svojih ljubljenih starših, bil je pobožen, delaven, usmiljen do ubožuih, iu je imel zmiraj dobro vest in blagoslov Božji. - —
Daj milošnjo od svojiga premoženja, ne obračaj svojiga obličja od siromaka; in tudi Gospod svojiga obličja ne bo od tebe odvernil. —
Vsim pomagaj kolikor moreš; imaš veliko, daj veliko; imaš pa malo. tudi od tega maliga daj z voljnim sercam, tako si spravljaš velik zaklad za dneve potrebe (.lop 4. 7. !l. 10.).	Poslov. J. K.
k oso r/ca jubclki. Fantek je šel v hišo. de hi sosedov iga sinka seboj v šolo poklical. Pride v slanico, iu ue zagleda tukej žive duše. pač pa blizo okna polno košarico jabclk. — rO pač lepe jabcika" — si misli, iu gre bližej, ter jih še želnejc
gleda. — Slednjič seže v košarico, iu vzame venkej-----!
u ne ne! — si misli. rto ui prav."4 tega ne smem storiti,
—	ako me tudi riobcdin ne vitli, me Bog vidi. On vse ve.
—	Pusti jabcika iu košarico, in že se odpravi iz slanice.
—	rSldj !u se oglasi nekdo v izbi. — Strah in trepet za fantiča! — iu še veči, ko v hipu starček, ki je za pečjo sedel, proti njemu pride. — .Ne boj se.** — potolaži stari mož fantiča, ti si dobro olroče. ker si imel Boga v mislih. Vzemi zdaj jabelk. kolikor želiš, in zapazi si za v<e žive dni: De rtvoj Oče. ki na skrivnim vidi. li bo poplačal.~ (Mat. 0. 4.)
Ni na svetu je reči.
De I/ ne vid le Božje je oci. Poslov. .1. K.
Offfeti po Siorettsiiim iu dopisi.
Po nasvetu ljubljanskima škofijskima korar-
«kign iiamcstništva sta za ljubljansko gimnazijo izvoljena učenika verozuaiistva gg. duhovna, dr. Jauez G o-gala, stoljui kaplan, iu Jožef Marti, dosedanji veroznanski namestili učenik ua tej gimnazij.
Iz Ljubljane. 21. pr. lil., to je ti. nedeljo po bin-koštih je bilo pri sv. .lakopu cerkveno opravilo, kakor-šniga jc v Ljubljani malokrat viditi. Kmalo po 7. uri zjutraj pridejo družuiki tukajšnje katoliške ronodelske družbe s svojim lepim banderam v Sent-jakopsko cerkev, iu za njimi pride cveteč mladeiiec z belo svečo v roki s svojim švicarskim inojstraiii iu z njegovo go-po. Le-ta. Jožef Bern ha i iii. ITIetin mladciieč. iz Ogerskiga doma. je bil še judovske vere. Ko je prišel letasiijo zimo v Ljubljano, se ie kmalo sam prepričal resnice nase sv. vere. iu se je zanjo unel. Nevtrudljivi vodja kat. rok. družbe, prof. dr. Voiičiua, so ga podučevali in pripravljali za -v. ker*t. ter ga pripeljali v naročje sv. kat. vere. Prav ginljivo je bilo tedaj pri kerševanji tc^a mladem a. Prečastitljivi veliki namestnik in stoljui prost gospod Anton Kos so ga v družbi domačih duhovnov iu v pričo veliko pobožniga ljudstva kerstili in ogcruili z belim oblacilam nedolžnosti. Marsi-koinu so igrale vesele solzicc pri sreči mladiga keršenca. Po sv. kerstu so gosp. prost tuasevali in vcrli pevci rok. družbe so lepo peli. - Potem pa je tega keršenca čakalo še drugo veselje iu nova sreča. Prejel je ta dan v nunski cerkvi tudi zakrament sv. birme, ktero-o mu ljubljeni vodja dr. Vončina kot boter zavezali. Vemo. dc ne ho naš .lože nikoli pozabil tega srečniga in veseliga dneva, in ludi drugi ne. ki so kaj pripomogli k tej sreči: vsi pa, ki smo zraven bili. še prav iz serca vošimo:
Dc Jože bi nedolžnost belo
Ohranil vedno neovenelo!	A. P.
Iz Ljubljane. A. Naj „Danica- tudi pove, dc jc g. Kamilo Mašek, učenik pri glasbeni šoli v Ljubljani in bivai izdajatelj »Cecilije/ t.j. mesečnih zvezkov za or-
glavcc na deželi 29. junija pri sv. »Štefanu nad Stajnico za pljučnico umeri. ..Cecilija" v ravno izdanim III. zvezku žaluje pri njegovim /.godnim grobu, naznanja, de jc nje vred niši vo začasno prevzel učenik A. Praprotnik. iu prav iskreno vabi vse prijatle in podpornike cerkveniga petja in orglanja. de bi to blago početje podperali vsak po svoji moči. — Kes škoda bi bilo, če bi to koristno delo za cerkev iu šolo omagalo. \a noge tedaj, domoljubi!
Iz Ljubljane. Ljubljanske realne iu gimnazijalnc šole so bile .'M. u. m . to je, pretečeno saboto za to leto dokončane, in po zahvalni sv. maši ob 8. v stoljni cerkvi so se na mestnim strelišu slovesno delile šolske darila iz-verstnim učcncam tih učilnic.
Sedmo letno naznanilo c. k. samostojne spodnje realne sole ima na čelu učeno in djansko obravnavo od gosp. vodja M. P c t e r n c I a : rS c h u I e u n d I. e b c n , i n s b e-sondere Realschule iind g e \v c r b I i c h e s Leben.tt V tem spisu je med drugim oponinjeno: rLe prepogosto se vidi pri učencih. kar bi človek po njih domačih okolišinah celo ue mislil. de so od doma malo reda vajeni; ravno nasproti pa slepim pregledovanjem razvajeni na napake in prederznosti. Taki fante si prederzne kmal zdaj to zdaj uiio. je nadlega učencam in učenikam. ga je treba po inno-gokraliiim opomiliovanji poslednjič z bolj reziiimi pomočki uganjati, kar pa pri njem doma noče vselej všeč biti; dajo znati. če*, dc so učeniki presitni. ker žc za take ničice strahujejo. Ilodite pa si svesti. dobro misleči starši, ile šola nima pred nobeno rečjo veči zopernosti. kakor če mora strahovati. in strahuje le kadar je sila. Zares, vsak kdor bi vidil in bi hotel resnico govoriti, bi šoli preti očital, tle preveč pregleduje, kakor pa de nepremišljeno in prcojstro strahuje. — Postavimo pa, ko bi se takiinu zmchkužciicu njegove nepokojnosti in nagajivosti še delj pregledovale, kam pridemo z redani. s sadam v naukih in s takim učencam samim? Ali bi ga ne mogli poslednjič kakor zreliga lermogla\ca in uevedniga zanikarueža iz šole odpraviti? Ho Ii mar potlej pri drugim opravilu svojim staršem poštenje in veselje delal, ter skazal, de mu je šola krivico delala? — kaj taciga <o dosihmal nismo doživeli, nasproti pa le prevečkratu (de so bili namreč, kakor v šoli. tako tudi drugod ) itd.
V	v-ili 3 realnih razdelkih je bilo v začetku 133 učeneov. po njih jeziku ali besedi: 102 Slovenca, I llervati. 1 Ceh. 37 Neiucov. O Italijanov; po rojstnim kraji: 114 Krajncov (4t'» iz Ljubljane. od drugod). 13 P;imorcov. 5 Ko-rošeov. I (i Sta jarcov. 2 Avstrijanca. 1 Pcmec. 1 Oger. ti Horvatov. 1 švajcoi ; tedaj vsih drugodeželeov 39. — II koncu leta jc bilo vsih realeov 131».
Ho/jo službo ob nedeljah in praznikih imajo realci in pa gosp. Marova tergovska šola pri sv. Florjanu, podružnici mestne fare sv. .lakopa.
V	svetim letu mesca grudna 1858 so realci. spremljani od vsih učenikov. hodili v stoljno cerkev za odpustke molit. O veliki noči so imeli tudi eksercicije; tih svetih vaj in splošniga sv. Obhajila 13. mal. travna so se vdele-žili vsi častili gospodje učeniki. Solskiga patrona svetiga Alojzja so v cerkvi Marije Device na Rožniku ( Rosoubach I z Božjo službo obhajali. — kronika tega uči-liša kaže. de je več učeneov mod pretečenim letam umerlo, kar nai tudi vetrasti mladosti kliče: ..Dausi meni. jutri tebi!** - Iz znatniših c. k. šolskih ukazov se razodeva, tle je bilo pretočeno šolsko leto Iti realskih in gimnazijal-skih zanikarnih in porednih učeneov po našim cesarstvu iz šol izgnanih, ki ne morejo nikjer več sprejeti biti. To je plačilo za potepinstvo.
Letno naznanilo za latinske šole se pričenja s spisani gimnaz. vodja, gospoda Janeza Nečasek-a: r(ieschichte des Laibachcr Gimnasiums ki deli slan latinskih šol v Ljubljani v tri dobe: 1) pred jezuiti, zlasti od I. 1418 do 1595; 2) ob času jezuitov od I. 1596 do
1773; in 3) od 1774 pa dosihdob. — in pervo dobo popisuje.
Rečeno jc, de se nc ve na tanko, ravno kdaj so st v Ljublja"i pričele latinske šole. ker pa tukaj keršanstvo že davno cvete in habsburška hiša že od 1. 1282 vlada, se da misliti, de so tudi latinske šole tukaj že zgodaj bile.
Na dalje je poznamnjano. de Ljubljana je zanesljivo zmed naj starših mest avstrijanskiga cesarstva; bila de je zidana na podertinah stare Emone, ki je stala že nektere stoletja pred Kristusam.
Kacih 60 let pred Kristusam je bila Fmona rimska naselbina. — L. 51 po Kristusu je bil oglejski patriarh, sv. Hcrmagora, poslan od sv. evangelista Marka v to mesto sv. vero oznanovat. in jc tukaj postavil perviga škofa. — Zgodnji ljubljanski škofje so bili med drugimi, sv. Maksitn 381. Patrici 579. in Flori 599.
Pcrve 1 stoletja je bila Ljubljana jez za Italijo zoper divje narode. Zahodno-gotiški kralj Alarik je bil krog I. 400 pri Ljubljani svoj stan postavil, in hunovski kralj Atila jo jc bil 1. 452 veči del ra/.djal.
S travo zarašeno Mirjo je ostanek nekdanjiga obmest-niga zidovja ob stari Emoni. — L. 456 se je v sedanji (iradiši jelo vzdigovati novo mesto. Ze poprej (548) so imenovani tukaj bivajoči slovenski narodi.
L. 745 so bili mende na mestu sedanje stoljne ccrkve pobožni ribči sv. Nikolaju v čast zidali staro cerkev tega svetnika.
Krog I. 790 so bili neki ob dandanašnjim gradu Franki zidali novo mesto. Ljubljana imenovano; tudi mislijo, de je bilo ob tem času v navado prišlo ime ^Krajnsko. Krain. Carniolia.u
Duhovska oblastnija čez Krajnsko so tiste čase imeli oglejski patriarhi, zlasti sv. Pavlin otl 1. 776 do 802.
Ob času fraukovskiga gospostva so vladali mejni groti, ki so imeli s\oj sedež na Goričanah, na pr. Kuno 1. 972, ali v Krajnu na ondotnim gradu, ali pa v Ljubljani. Tudi koroški vojvodi, briksenški in Irisinški škofje, patriarhi oglejski, in celejski grofi id. so imeli obilne posestva v ti deželi.
Naravno duhovno vodbo je imel vikši duhoven ali ar-hidiakon. veči tlel fajmošter pri sv. Petru, in je bil škofov namestnik, to je. oglejskiga patriarha: imenoval se ie .nemški prelat."
I.. 1200 je bil zidan Novi terg in Ljubljana je bila zvikšana: zlasti je dobila slovez. odkar je bilo po cesarji Ferdinandu in papežu Piju II. (1461 in 1462) škofijstvo vstauovljeno.
L. 1418 so šent-peterski fajmošter z ljubljanskimi sve-tovavci in mestnjani od avstrijanskiga nadvojvoda Ernesta Zeleznika I dem Eisernen) dobili privoljenje pri sv. Miklavžu šolo zopet napraviti. Iz zadevniga pisma je očitno, de besedica rundu se mora prav za prav pisati „vnnd,fc — pa tudi ^ain Schuel Pavven, vvatin das ain gemai-n er n u z wer." itd. — Otl te šole se veliko ne ve, ker so bili turki I. 1496 cerkev sv. Nikolaja poderli; vender pa slavijo za v s t a n o v n o leto ljubljanske g i m n a-zije število 1418.
Ko je bil kokalj krivoverstva tudi na Krajnsko svoje kervavih solz vredne zmote natrosil, so bili tudi v Ljubljani luterausko šolo napravili, so luteranskc bukve vrivali in kri-voverske učenike nekaj iz ptujstva klicali, nekaj so se tukaj izkotili. To je terpelo neki do I. 1595. ko sta bila Korl II. in Ferdinand II. krivi veri ojstro stopila na peto. —
Knez iu škof Tavčar, korarstvo, katoliški stanovi in mestna gosposka so storili sklep, jezuite poklicati v deželo, ki so potlej res 1595 slovesno prišli, in so bili od nadvojvoda Ferdinanda, in od druzih obilno podpirani, ter so 1. 1596 sprejeli giinnazijalskc šole. — —
Latinski šolci so imeli Božjo službo nekaj v nunski, nekaj v križauski cerkvi. Velikonočne eksercicije so v. č.
korar in škofijski odbornik za ljublj. gimn. dr. Jan. Kri-zost. Po ga car vodili in .sklenili. Petkrat skozi leto so solci prejeli svete zakramente. Z obhajanjem šolskima pa-trona, sv. Alojzja, so bili t,..»enili slovesno pervo sv. Obhajilo. Podoba sv. Alojzja in gimnazijalno bandero je lepšalo ta praznik; imenovani v. č. gospod korar dr. Poga-čar so ga s primernim nagovoram povzdignili.
Učencov na tem učilišu je bilo h koncu t. 1. 594 očitnih in 13 stranskih, njih 517 katoliške vere; po narodu 489 Slovencov. 125 \emcov, 2 Italijana, 1 zamurec (pri-vatist). 105 učencov je iz šolskih zalog drujiga pol leta 3312 gold., perviga pol leta pa 87 učencov 2877 gold. potegnilo. — Alojzjancov je bilo letaš 56. — L. 1855 se jc bila pričela giiunazijalua zaloga za ubožue latinske šidcc, iz ktere se je to leto 263 gold. potrebnim učencam razdelilo in ima 1000 gold. jistine. Veliko učencov jc dobivalo živež pri čč. oo. frančiškanih, pri čč. gospeli rršulinaricah, v škofijskim semenišu in drugod Gospod gimn. vodja v naznanilu vse blagoserčne dobrotnike priljudno zahvalujc iu se priporočuje za nadaljno pomoč. — Učilnino je plačevalo 2. polovico 281 učencov, rešenih je bilo 326; vsa učilnina t. I. znese 4132 gold. —
Prihodnje šolsko leto sc začneš 1. vinotokam (oklob.~). Novinci se morajo od 24. do 28. kimovca pri c. k. šolskim vodstvu, pri vredovavnim učeniku in katehetu oglasiti; seboj morajo prinesti šolske spričevanja, kerstni list ter plačati vpisnino 2 gold. 10 kr. n. d. Drugi učenci sc oglase do 30. kim. — Gornji gimnazijalci. ki niso pod Ljubljano, morajo imeti tudi od okrajne vradnijc poterjene domačinske liste, de bodo pri policii dobili dovoljenje skoz šolsko leto tukaj prebivati, potem ko bodo v šolo sprejeti. — Sprejemne in ponavljavne izpraševanja bodo 20. kimovca.
V	dekliških nunskih šolah so bile očitne izpraševanja 1. iu 2. t. m., na koncu vsaciga izpraševanja pa očitno in slovesno obdarovanje pridnih šolaric. Včeraj ob S. je bila zahvalna sv. maša v nunski cerkvi. — Vsih šolskih otrok je bilo znatno število 048. Znano je, de je tukaj zunanja in znotranja šola, in obe niste samo učilnici ampak pravi blagi odgojilnici ali olikovavnici ženske mladosti za dušne in telesne potrebe. Kar znotranjo šolo tiče, se učenke vadijo zraven vsih 4 rednih šolskih t varili tudi ženskih ročnih del, francozovšiiie. italijanšine, v klavirji, zemljepisu, zgodovini, naravslvu, risanji in petji. Bilo je letaš v l razredih znotranjih šol 117 dekličev iz raznih krajev.
Izpraševanja na I j u b I j. c. k. n o r mal n i glavni šoli so napovedane ua 31. mal. serp., 3., 4., 5. in 6. vel. serpana.
itazgiett po ker/ionskim srein.
Lombarško. 00. jezuiti v Milanu so bili z gerdim rogoviljenjeni prisiljeni Milan zapustiti, iu njih naprave so od nove vlade odpravljene; kaj se bo z njih poscstvain zgodilo, sc bo kmalo vidilo.
V	I n s b r u k u je bilo 24. u. m. 38 duhovnov posvečenih, aied njimi 26 neredovnih.
Rimsko. ..Inivers" piše. de eni pravijo, sv. Oče so častno prcdscduištvo pri laških zaveznih derzavah skorej sprejeli, drugi de so se odpovedali; pa nobeni nic nc vedo od tega. Po nekterih besedah sklene „l*nivcrs": Prcjden kdo govoricam verjame, bi nc smel pozabiti, de Kim nima navade brez prevdarka kaj storiti iu se za neznane reči ne odloči.
Iz Pariza pišejo, de se jc l.udovik Napoleon zavezal, dc hoče tudi z orožjem, ako bo treba, papeževo posvetno oblast ohraniti.
„G i orna le d i Roma" razglaša pisanje s\. Očeta do kardinalvikarja v Rimu, v kterim molitve za doseženi mir napovedujejo, in pravijo med drugim: „Kakoršnc koli nasledke bo že ta mir imel, jih bomo mirno pričakovali
s stanovitnim zaupanjem v varstvo, kteriga bo Bog vselej in v resnici milostno delil Svojimu namestniku. Svoji cerkvi in za ohraujcnje pravic, ki sc obema spodobijo.44 Na drugim kraji pravijo sv. Oče: „Treba je tedaj še dalje Boga prositi, de po svojim neskončnim usmiljenji zopet dodeli zdrave duše in scrca vsim tistim, ki so bili zapeljani ter so se od steze resnice odvernili. in naj bi to dosegli, de bi se ne jokali zavoljo domišljevanih in ualaganih neusmiljenost v Perugii, ampak zavoljo svojih lastnih grehov in svoje osebne slepote.*4
Spanjska kraljica jc sv. Očetu za ohraujcnje Njih posvetne oblasti vojne iu denara ponudila: tudi na-polita tiski kralj je pripravljen Jim v ta namen d\a polka ali regimenta vojašinc poslati. Skorej v>e moči. celo :ie-katoliškc. so obljubile s svojo besedo iu veljavo pripomoči, de se red poverile v razmgoviljcnih papeževih okrajinah. Misli pa. de bo Napoleon sam moz beseda iu bo po-skerbel za ohraujcnje papeževe svetne oblasti, kakor jc večkrat zaterdoval. iu dc se sv. Oče menijo zavoljo tega z njim dogovoriti.
Časniku rAmi della Religionu iz Rima pišejo, de sedanji čas kardinali skorej neprenehama zbore imajo. Ptuji pooblasteuci imajo ondi dokaj opraviti, de bi sc punt in njegovi nasledki odvernili. «,V čast vsili evropejskih vlad.44 je rečeno dalje, «,kterc imajo iiaiiicstovavce pri sv. rimskim stolu, moramo spoznati, dc nc ena zmed njih. ko jim je bilo naznanjeno, kaj de se godi, ui opustila, svetimu Očetu zagotoviti, de zadevne vlade uohciiiga djauja pun-tarjev ne bodo spoznale ko pravno in veljavno. in ravno nekatoliške moči so to še nar bolj zaterdile. Spanjol<ko sc je ponudilo 20,000 vojakov v Atikono poslati namesto Avstrijancov; od tod sc razjasnuje živost iu oboroževanje Spanjolcov na morji. Španija sc oborožuje. de bi ob času potrebe s svojo vojsko stiskanimu sv. Očetu v pomoč hitela, ako bi namreč Njih svetnimi! posestvu kdo nevarnost nastavljal. — Generalu Go\onu so nesramni puniarji že žugali, dc ga bodo zabodli, ker se noče podati iu služiti v njih osnove.
V	Veroni je bogat veljak vse svoje premoženje, 700.000 dvajsetic, zapustil škofu Benediktu žl. Rieeabona, de naj se v pobožne in dobrotne namene razdelč. Pač lahka delitev dandanašnji!
Francosko. Pekel, je znati, ima posebne ministre, ki ob vsakim času posebno na to strežejo, kako bi duhov-stvo v slabo ime pripravilo. V Klzasu so o poslednji vojski hudovoljni ljudje grozovito lagali, koliko milijonov de so jezuiti, trapisti, scmeiiiša. duhovni v Strasburgu našimu cesarju pošiljali. So namreč tamkaj Nemci, in ua to jc pekel svojo laž zapel.
Azijansko. V Madrasu je misijon v lepim cvetu. Od reke Corel \ do morskiga nosa Komoriu-a je do 7 milijonov prebivaveov. iu med njimi 150,000 katoličanov, ktere 43 jezuitov oskerbuje pod škofam in apostoljskim na-mestnikam Caiiozam. Razkolniki in protestantje sc v velikim številu povračajo v katoliško Cerkev, pretečeno let.. »OOO razkolnikov in lOO protestantov; 500 odrašenih ne* cinikov iu lOOO otrok je bilo keršetiih.
Angleško. Žena majorgeiierala B e c k u i t h - a v Silksvvorth-llall-u je v katoliško Cerkev prestopila.
V	l.ancaster-u v ..South Carolina- je unidaii umeri bogal kapitan. Mak Keima. Ta je nar veči del svojiga premoženja, ki je znašalo kakih dve sto tavžent tolarjev. zapustil škofu v Charleston-u. dc naj m- napravi fantinska ubožnica. in de naj se podpčra dekliška ubožnica. ki je v uni m mestu že napravljena pod \odst\am sester ..of oui l.adv** (naše ljube Gospe).
V	novim Orleanu v cerkvi sv. Alfoiisa je c. O. Mak Grane sedem odrašenih protestantov sprejel v katoliško Cerkev.
B a d c u s k o. Badenska vlada, ki ima čez dve tretjini
katoličanov, je bila /e več let v razdvoji z rimskim stnlam; I. 1*53 je bilo več visokih gospodov celo izobčenih, ker ko v pravice katoliške Cerkve po vladinim navodil segali. Zdaj pa je z Rimam pogodba (konkordat) sklenjena in 28. u. 111. tako vstanovljeua, de bo katoliška Cerkev zopet svoje pravice vživala. Knaist gospodov. ki so bili velikimu cer-kvenimu izobčenju zapadli, je v Rimu odveze prosilo iu bili so II. t. tu- očitno s prižiiicc te cerkvene kazni rešeni.
Ilajti. Novi predsednik Geflrard na llajtiškim v Ameriki misli neutegama več duhovnov v Rim poslati, sv. Očeta prosit, de bi hajtiške katoličane v cerkveni red spna-vili in s hajtiško vlado pogodbo {konkordat) sklenili. Ta modri predsednik ilobro sprevidi, de odreja le na verni podlagi izda. in bo vstav ali kolegiju za mladost napravil in ga duhovstvu izročil. Veliko duhovnov je potreba, de dolgo časa osirotene duhov nije svoje pastirje dobijo in odrejilnice napravijo. I pa j o jih i/. Belgije dobivati, kjer jih jc med pobožnim duhovstvam veliko, ki se žele misijonam posvetiti. Za '.MMMHMt katoličanov na večernim llajtiškim so nar manj 3 škofje potrebni, t Kath. BI.)
O tioneu so!shift n teta.
Pa s|«»i j«' uu šolskih \etl odbila. CrtiKlial trči vir j'- učenosti, ki n.i m ro-il na pola je modrosti:
Oddiha sladka doba nastopila!
O de bi vedno n.ts modrost vodila. k<> nabi raje zdaj doma cvetlice Hladili bom« vruče si glavice.
|lr z kogoljubjem »as bi napolnila!
končano v se?iih dneh je blo stvarjenje. In sedmi dan jc ca- bil praznovanja;
Podobno umu učeneov je življenje:
\ erste nn-d Idam dnevi se njih djanja. Na zadnje pa. ko neha spet učenje.
Nastopi mili čas jim pvčivanja!	Nožarjev.
Domače da home en je,
s v e to živeti i n zveliča n o u m r e t i. (llalje.)
krotiti se iii o r a p o ž e I e n je po časnih r e č e h. v po k oje vati se serce p r i njih zgubi. Vprašanje je. če bi se zmed sto najdel vselej saj eden. de bi se po Božji volji obnašal. kadar ga nesreča zadene? Bog nam daj v enačili priincrljejih v opomin bogoljubniga terpina Jopa iu njegov prelepi nauk: ..Gospod je dal. (i o s pod j c v z e I: k a k o r j e b i I o G o s p o d u v š e č. t a k o s e j c zgodilo: i iii c Gospodovo b o d i č e š e n o!u (Jop. 1, 21
kaj pa pomeni tisto silno tarnanje in vdelovanje. — tista kletvinja. jeza. - tisto vpitje čez ljudi. — tisto ostudno godernjanje. — tista nejevolja in tožba zoper do-brotljivo previdnost Božjo, kadar kaka nesreča pride? Ako ne veš. ti hočem povedali: poprej pa mi povej, kaj pomeni veliko pretrcscnje in silne bolečine, ko sc zob izdira? Ali ne tega. de je zob globoko v čeljusti tičal. Vedi in pomni, de ravno to pomeni tvoje silno rojenje in vdelovanje o zgubi časnih dobrot. One pregloboko tiče v tvojim sercu in v tvoji duši. - od tod tolika bolečina ko si ob iijc. Zakaj si [ia morebiti tako incrzcl in vnemami, kadar zgubiš stan gnade. Je mar tebi prijaznost Božja kaj maliga; nekoliko srtbia. kos zemlje itd. pa kaj prav silo vcliciga?
ker veš. de brez množili udareov. večih ali manjših, boš javalne šel skoz dolino solz: poskušaj svojo moč. vprašaj samiga sebe, kako se boš obnašal, ako te kaj hujšiga zadene? Pšice. ki jih kdo že prej leteti vidi. manj hudo
zadenejo, pravi modri; in junaško pripravljanje na nesreče in tepeže pridobi človeku zmagovite gnade za čas poskuš-nje. kdor vse spozna za Božje darove in ne za svojo la-stino. bo pač veliko ložej prenašal, ako bo vidil, de so mu ti darovi odmaknjeni.
Prcdposlednji dan uniga mesca se bete v življenji svetnikov spomin sv. J ulite, ktere serčnost in ljubezen do Jezusa je kej žlahtna in imenitna.
Ta sv. devica je bila doma v Česan ji na kapodoškini. ali kakor nekdo besedo tolmači, v kapotočii. Starši so ji bili zapustili silo zemljiša iu premoženja in blaga, ali naj drajši zmed vsiga je bila sveta vera v kr is tuša. Veljakov eden v tistim mestu, gerd lakoinnež, oderuh in ropar v lepši obleki, je devici ugrabil nar veči del njeniga premoženja. l)e bi pred sodbo izhajal, si je najel krivih prič iu sodnike podkupil. Julita si ni vedila drugači pomagati iu gre tožit za svojo pravico. Zaslišni dan pride, sodniki sede na stoleh. in Julita jim razloži neslišano zatiranje in odiranje lakoinniga človeka, ter si upa hrambo in pravico najti. Tode lesičji tat in ropar vstane in reče: ..Julita jc kristu-sova naslednica, in dokler se kristusu ne odpove, po postavi ni pripušeno. de bi sodnik poslušal njeno tožbo.u Sodnik hudodclniku prav da in ukaže pri ti priči prinesti oglja in kadila ter reče: ^Cesarska postava veleva, de kri.stjanjc zamorejo le potem pravico doseči, ako se kristusu odpovedo iu malikam kadilo darujejo; ako se tedaj hočeš zanašali na deržavsko hrambo, daruj poprej bogo-vam !" — Julita pa ni dolgo pomišljcvala. kristus ji je bil ljubši meni vsih zakladov ua svetu, bolj ga je ljubila kakor svoje lastno življenje, iu brez omahovanja jc rekla: „Rajši naj gre življenje; rajši naj gredo vse moje posestva v nič, kakor de bi kdej usla brezbožna beseda zoper mo-jiga Boga i z mojih ust!"
krivični sodnik pri daljni stanovitnosti serčne device svoje togote ni več berzdati premogel in v velikim serdu obsodi Julito, tle mora zgubiti vse svoje premoženje in počasne smerti na ognji umreti. Julila jc to sodbo slišala, in naj bi jo bil vidil kdo zmed navezanih na ta svet. kako mirno iu jasno sc je ona nato v nebo ozirala in Bogu darovala svoje življenje. — In kaj se zgodi naslednjič? Gerinada je postavljena. — oginj se vžge, — keršanske žene opominjajo nedolžno devico, de naj bo stanovitna. — rabeljni se pripravljajo, de bi jo ua germado vlekli. — že se vzdiguje plemen s skladovnice: Julita pa brez strahu in s stanovitnim korakam na gorečo germado gre. Pričujoči sc čudijo in stenue. de nikoli tega. groza jih obhaja, ko vidijo svetnico sredi žerečiga plamena stati, moliti iu umirati. Plemen jo je vdušil. ali oginj svetiga telesa ni bil poškodoval; celiga so bili našli kristjanje, ko je bil oginj vgasnil. in pokopali so jo pred veliko cerkcvjo v Cesareji. Sv. Bazili pripoveduje, de je bil bister studenec na tistim mestu vdaril iz tla. ki je bolezni ozdravljal in odvračal. — Tako Bog poveličuje že na tem svetu dostikrat tiste, ki se velikoserčno vsimu časiiiinu zavolj Boga radi odpovedo. tudi še življenje dajo. ako je treba.
Duhov s ke zadeve.
V ljubljanski škofii. Gospod Fr. P ust a verh, duh. pom. v Smartnu na Tuhinskiin pride za duh. pom. v Vclcsovo.
Dobrotni darovi.
Za afiikanski misijon: Po sporočilu raujcc Uršule llauplinan 5 gold. Neka gospa v Gorici HI gld. n. d. Bratovšiua sv. Uršule v k. 5 gold. 25 kr. n. d.
Odgovorni vreduik: Luka Jeran — Založnik: Jožef Blainik