DOGODEK LETA
Te dni povsod obravnavamo 3. kongres samoupravljav-cev kol osrednjo samoupravljavsko in delavsko manifestaci-jo. Med dotnala polletnimi pripravami nanj je bilo oprav-Ijeno veliko delo. Osrednja pozornost je bila usmerjena v re-solucijo, kije opredelila naša stališča do osrednjih tem kon-gresa, tj. o samoupravni organiziranosti in planiranju, o pri-dobivanju, razporejanju in delitvi dohodka in osebnih do-hodkov, o delegatskem odločanju ter o celovitem funkcioni-ranju in podruibljanju politike. To vse naj da in zagotovi boljši materialni in socialni poloiaj delavca ter uresničevanje politične pravice in samoupravne ustvarjalne svoboščine.
Osnutek resolucijeje nekatere razočaral, ker —kotpravijo —ni povedal nič novega, ničtakega, karne bi že prej vedeli. Zato velja poudariti, da namen tega kongresa ni iskati nove-ga, temveč utrjevanje ie sprejetega in dogovorjenega. Tretji kongres in njegova resolucija naj ne govorita le o bodočem, temveč o sedanjem času, o naših uspehih, ki smo jih dosegli na mnogih področjih, in o naših neuspehih, ki zavirajo naš razvoj in ogroiajo pridobitve naše revolucije. Kongres naj bo plebiscitaren glas delavca zasamoupravljanje in strah vsako-vrstnim nasprotnikom. Predvsem pa mora biti kongres spodbuda za delo v lastnih razmerah, za spreminjanje stanja in pojavov in ne le za njihovo razlaganje. Vsakdo je najbolj učinkovit, ko pometa le pred svojim pragom.
~Kongres nam bo dal usmeritveni dokument, ki bo dopol-njen iz mnoiice razprav. Toda zgolj zaradi tega dokumenta sesamo po sebi ne bo nič spremenilo. Kongres samouprav-Ijavcev mora biti prelomnica v naši miselnosti, češ daje treba izvajali le tisto, kar je z zakoni ukazano, tisto, kar je samou-pravno dogovorjeno alisporazumljeno, pa selahko izigrava.
Zato bo resolucijska stališča treba brati in primerjati s sta-njem vsvojih organizacijah. Kobodo npr. v Toplarni, Satur-nusu, Velani, Julonu in v še nekaterih drugih ozdih brali o planiranju, senajpovprašajo, zakajsami lepol leta zamujajo s srednjeroinim planom in kolikšna je za to odgovornost vseh političnih in samoupravnih funkcionarjev, predvsem pa poslovodnih delavcev. Ko bodo o samoupravni organizira-nostirazpravljali v Žitu, najsepovprašajo, kakšen bonjihov prispevek k hitrej.ši konsolidaciji in reorganizaciji Žita, za katerega vsi ugotavljamo, da v njem lako ne gre več naprej.
Ko bodogradbeni delavci razpravljali o dohodkovnih od-nosih, se naj povprašajo, kdaj bodo spremenili odnose in se dohodkovno povezali pri stanovanjski gradnji kot tipičnem primeripremajhneučinkovitosti. Vlndosu, Papirnici Vevče, Totri in Kemični tovarni Moste, pa tudi v Kolinski, se naj povprašajo, kako se organizirati in dati večjo veljavo obsto-ječim sozdom kot višjim oblikam samoupravne organizira-nosti, za katere je dosedaj ugotovljeno, da je pretežno for-malna in ne daje rezultatov.
Tako konkretno doživet in obravnavan kongres naj bo tudi streznitev o nujnosti nadaljnjega razvoja samouprav-nega sistema in odpravljanja napak tega sistema, streznitev o odpravi podjetniškega zaplotništva in spoznanje, da ne more biti uspeha posameznega tozda, če ne bo uspeha celot-nega združenega dela Jugoslavije.
Kongres nam torej daje napotila, od naše borbenosti in konkremosti pa je odvisno, kakšna bo njegova korist. Pre-pričan sem, da bo korist velika in da bomo že naslednje leto ob kongresih zveze komunistov in sindikata lahko ugotovili pozitivne premike in uspehe našega samoupravljalskega kongresa.          ,                       ANDRIJA VLAHOVIČ