Dopisi. Iz Celja. (Cast. šolake sestre.) Božičnica, kojo je priredilo ,,kat. podporno društvo" pri šolakih sestrah, se je jako povoljno vršila. Pred mnogobrojnim oboinstvom ao otroci dekliške šole šolskih seater prav lepo deloma deklamovali, deloma primerne božične peamice s spremljevanjem harmonija prepevali. V novič smo zopet imeli priložnoat prepričati ae, da dekliška šola šolskih sester leto za letom napreduje, ia pač zasluži, da se vaestransko podpira in to osobito, ker tej šoli se bomo morali za-hvaljevati, ako se duh laži-liberalizma, koji ssvojim strupom žalibog tudi prosto ljudstvo blizo meat že okužuje, od naše okolice odbije, okolica pa to ostane, kar je dozdaj, ,,verno slovenska". — Po vsporedu je načelnik društvu, g. župnik Zičkar v primernem govoru razložil pomen slovesnosti, opozarjal obeinstvo na aivolasega starčka v Rimu, sv, Očeta, kateremu se ravno sedanji čas poklanja ves svet, katoliškiiu nekatoliški, in kojega zlata maša je yse ka-toličane napolnila z novim navdušenjem za prave svetinje av cerkve; slednjič je opominjal otroke, naj bodo hvaležni dobrotnikom avojim. posebno največjemu dobrotniku društva Njih preuzvišenosti pretniloatljivemu knezu in škofu Jakobu Makaimilijanu. kateri bodo v tekočem letu obhajali 251etnico kot škof in 5Oletnico kot mašnik. Potem je visokorodna gospa pl.Vašič razdelila obleko, obutev itd. med uboge otroke. Vae dobrotnike in prijatelje našega društva bode gotovo zanimalo zvedeti, da je odbor kat. podp. društva v svoji seji na praznik sv. Štefana sklenil, delokrog našega društva razširiti na celo škofijo, da se bodo tudi po druzih trgib. in meatih naše vladikovine zamogle posebne dekliške šole pod vodstvom šolskih sester uatanavljati, Iz Celjske okolice. (Občinska volit e v.) Še menda nikdar ni nič razburilo tako duhove v celej naaej občini, kakor zadnja volitev za občinski odbor. Nemški Celjani, ki hočejo povsod imeti svoj noa, povsod zvonec nositi, napenjali so vse strune, da se v našej občini zdržijo na krmilu. Kričali so torej in pisali vedno, da treba voliti v odbor take može, ki bodo mestu prijazni, t. j. take, ki bodo k vsemti prikimali, kar hočejo Celjani imeti; može, ki bodo gledali pred vsem na to, kar bo Celjanom na koriat, ne pa nasej občini in pa slovenskim kmetom. Mi Slovenci smo se pa aopet pripravljali, da položimo pri našej občini nemškutarijo v grob, ter pometemo iz občinske hiše tiste čudne atrijce, ki jih je rodila slovenaka mati, pa nočejo biti Slovenci, nego se bratijo z našimi sovražniki, ki so rajši sluge nemških Celjanov, kakor bi bili samosvetni slovenaki gospodarji. — Dne 9. januvarija volil je III. razred. V tem je 513 volicev. Volitev trajala je torej tudi od 9. ure zjutraj pa do 10. ure zvecer. Borba bila je huda. V tem razredu je namreč sila mnogo Celjanov. Skoraj vsaka hiša v Celju ima v našej občini kak travniček ali njivico. Vai poaeatniki takih hiš v Celju imajo torej tudi volilno pravico. In Celjani so privlekli vse na volišče, kar leze in gre; če kateri ni mogel hoditi, sta ga pa dva na pol vlekla, na pol nesla v volilno dvorano. V sosednej krčmi imeli so svoj tabor. Tam se je najprej vaak ,,okrepčal", potem sta ga spremila, ko je prišla vrsta nanj, po dva možiclja k volitvi. Ne 5 Celjanov menda ni izostalo. Pa vse ni pomagalo nič. Naši kmetje stali so, kakor skala. Tudi taki volilci, ki imajo po več ur hoda v Celje, prišli so, da pričajo s svojim glasom za narodno reč. Tako so prišli skoro v polnem številu iz Levca, iz Trnovelj, iz Teharja in celo iz Galicije, Št. Martina v Rožni dolini, Št. Jungerte itd.; vrli Trnovljčani so rekli: Celjani se \tikajo v naše volitve, mora»o pa tudi mi začeti jim povračevati! Kakor rekli, tako tndi storili! Tudi iz domače Celjske občiae prišli so skoraj v popolnem številu posebno iz Lokrovca, Ostrožaega, Dobrove, Medloga, Baaega in Kočnice. Slava jim! Takoj v začetku smo bili v večiai; kmalu. je zaašala naša vefiaa 50 glasov, ia pri tem je ostalo vseskozi, kedar so proti koacu Celjani pritiskali. Kmalu so se ti satni prepričali, da je volitev v III. razredu za nje zgubljena. Vže popoldne je nek Celjan pravih da ao Celjaai vže ,,hin"; ia res bili so ,,hia". Njihovi kaadidati dobili so po 134 glaaov; skoraj le od Celjanov, obrtnikov in trgovcev, in od malega številca zaslepljenih kmetov: naši pa 80 dobili po 186. od samih vrlih kmetov. Iz Griž ob Savinji. ,,Vse za vero, dom in cesarja!" To geslo je tudi aam Grižaaom čez vse. Zvedite, Ijubi bralci ,,Slov. Gospodarja", da se tudi mi oživljamo z božjo pomocjo. Ponosni smemo biti na uovo larno cerkev, ki so si jo faraai le z milodari postavili. Leta 1883, na daa sv. Rešnjega Telesa. so aam č. g. župnik blagoalovili prvi vogelni kamen. Kar je za cerkev bilo potrebno, bili so tudi hitro poskrbe!i, posebao pa ao na_ letos aašo cerkev s prelepim kinčem ozaljšali. Poskrbeli so namreč novi troa sv. Pankracu, 12 bronaatih poziačeeenili svečaikov, potem podobo Marije sv. rož. veaca. Slikana je prav okusno ia pravilno, predstavlja namreč. kako je Marija sv. Dominiku sv. Rožai venec izročila. Slikal jo je slavui Jakob Brolo. Poakrbeli so aam tudi prekrasai bronaat svečaik s 24. sveeami s podobo sv. Barbare v sredi. Darovali so ga pošteni Grižki rudokopi. Le-ta staae nad 60o gld. av. velj. Vse to se je blagoslovilo na žegnaasko aedeljo. Hvala Bogu! Imamo tedaj v vecjem dodelaao hišo Goapodovo, ki 8e prijazno ozira po Savinjaki dolini in kaže s 8vojim zvoaikom pot proti nebeaom. Bog nam ohrani 6. g. župaika še mnogo, mnogo let zdravih in veselih, bili so glavni steber pri tem delu. Bog daj še maogo tako vnetih delalcev za čast Božjo in za blagor njim izročeaih župljanov. Tudi pri obciaskih stvareh smo pri avojem. Imamo domačega občiaskega predstojaika, poštenega Slovenca ia vernega katolieana. Sploh vse Griže imajo le sloveaski obraz, še med fanti se le narodne pesmice pojo, a. pr. ,,Naprej zaatava Slave" i. dr. 0(1 Mure. (Na poti!) Po slovenakih goricah popotovaje se aakaaim proti zapadu, da si najdem mejo med Sloveaci ia Nemoi. Prvi veoer pridem v Svičino, poiščem kremo poleg cerkve. Tukaj slišim le nemško govoriti. Govor me je zaaimal, ker je bilo menjenje o podpišu za aemiške pridige. Gledal sem na dotični zapisaik, katerega je eden pričujočih premetoval, od daleka in med podpiai videl aem ime Fridrich in drugih. Delal sem se prijaznega ia sem poizvedaval. ali je Fridrich blizo cerkve. — On ni uaše fare, mi edea odgovori. V katero faro pa da sliši, aisem mogel izvedeti. Tukaj je tedaj meja med^ Slovenci iu Nemei, ae mi je celo noč sanjalo. Zalostea vataaem ia se hočem vrniti nazaj do Mure, ker sem svojega potovauja aamen dosegel. Pa čudo! Na poti proti cerkvi srečujem ljudi, ia rečem ,,Guten Morgen". pa dobim odgovor: Bog daj! Poprašam ali so to domači Slovenci ? Da! dobim odgovor. Idem tcdaj dalje proti zapadu do Ivaika. Potoma srečujem ljudi, jih. nagovorim nemški in slovenaki in na oboje ao mi odgovarjali. Grede premišljujeiD, da tukaj med Slovenci ia Nemci ai trde meje. Med prebivalci nisem aobenega prepira slišal zavoljo jezika. Le na pol oniikani aemčurji zabavljajo. — Ob srečea kraj! izdihaem, kjer Slovenci in Nemci v lepem miru in edinosti med aeboj žive in se vraem v svojo samotno bajtico do Mure nazaj. Iz Buckovec pri Mali nedelji. (Marsikaj.) Huda zima ae je umaknila toplejšim dnevom. Ljudje pridno napeljujejo gnoj v vinograde. lep je saninec ali sanjak, kakor pri nas pravijo. Viaa ,še se je precej pridelalo ali za polovico slabše ia cenejše, kakor pred lanakim. Bliža se nam izpit, za velikonočne listke. Marsikateri fant ia dekle 8e trudita s krščaaakim katekizmom. Nekateri pa marajo za nj le lnalo in raje zanemarijo blagi čas v grešne veselice. To se je oč tno pokazalo dne 11. januvarija t. 1. zvečer pri krčmarju V. J. v D. V kratkem je bila soba s plesalci napolnjena; godba je zaavirala in začel se je ples, kakor ob časa Noeta. Vratili in aukali so se par za parom. Kjer pa je ples in godba, tam je zaslepljenost faatov, pogubljeaje deklet, žaloat aageljev in veselje hudičev. Taki očitai plesi niso za nas hvala !