URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Uto XII
V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1955
Številka 6
VSEBINA:
Odloki ljudskih odborov:
154.	Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnine In skladih okraja Kočevje.
155.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o družbenem Planu okraja Ljubljana okolica za leto 1954.
156.	Odlok o poslovalnem času trgovin, gostišč In drugih poslovalnic v okraju Ljutomer.
157.	Odlok o začasnem financiranju investicij iz okrajnega kreditnega sklada v letu 1955 okraja Murska Sobota.
158.	Odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine okraja Novo mesto.
159.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o uvedbi okraj-hih taks in prometnega davka OLO Postojna.
160.	Odlok o spremembi odloka o poslovalnem času trgovskih podjetij In trgovin ter gostinskih podjetij In gostišč v okraju Radovljica.
161.	Odlok o uporabi prodišč In obrežnih nasadov ob rekah Ih potokih okraja Radovljica.
162.	Začasni odlok o uvedbi občinskega prometnega davka v okraju Radovljica.
163.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih Izdatkov okraja Radovljica v prvem trimesečju 1955.
164.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Šoštanj za leto 1954.
165.	Odločba o ustanovitvi zdravstvene postaje v Majšperku.
166.	Odločba o razglasitvi doma učencev srednjih šol v Bohinjski Bistrici za finančno samostojen zavod.
167.	Odločba o razglasitvi vzgojnega zavoda v Kamni gorici za finančno samostojen zavod.
168.	Odločba o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma Radovljica.
169.	Odločba o ustanovitvi zdravstvenega doma Jesenice.
170.	Odločba o ustanovitvi zdravstvenega doma Bled.
171.	Odločba o ustanovitvi zdravstvenega doma Radovljica.
172.	Odlok o uvedbi začasnega mestnega prometnega davka od obrtniških Izdelkov In storitev v mestni občini Kranj.
173.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih Izdatkov ljudskega odbora mestne občine Tržič v prvem trimesečju 1955.
Odloki ljudskih odborov
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona . ^krajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. ^ -S'J/'iH) v skladu z določbami 16., 21., 71., 73., 90. 111 člena uredbe o spremembah in dopolnitvah RlbT*6 ° uPravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list št. 29-344/54) izdaja okrajni ljudski odbor čovjo na seji obeh zborov dne 8. decembra 1954
ODLOK
0 stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnine in skladih
1.	člen
. Najemnina za stanovanje se določi glede na šte-° točk, površino stanovanja in okoliš, v katerem stanovanje.
... Cena za točko v prvem okolišu, to je na sede-2 °l>činsk'ih ljudskih odborov, se določi na 0.20 din a 1 točko na 1 m2 stanovanjske površine.
? Cena za točko v drugem okolišu se določi 0.15 din a 1 točko na Im2 stanovanjske površine.
3.	člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se od celotne najemnine izplača 10 % zneska najemnine. Vendar pa, ako uprava stanovanjske skupnosti ugotovi, da lastnik nima drugih sredstev za preživljanje, predlaga svetu za komunalne zadeve povišanje dela najemnine, vendar to povišanje ne sme presegati 50 % celotnega dela najemnine.
Zoper določitev dela najemnine, ki pripada zasebnemu lastniku po tem členu, ima zasebni lastnik pravico, pritožiti se na svet za komunalne zadeve okrajnega odbora.
4.	člen
Najemnina, za stanovanja, ki so v hišah, vključenih v stanovanjsko skupnost, se razdeli:
1.	v amortizacijski sklad 45 %,
2.	v sklad za vzdrževanje hiš 35 %,
3.	v sklad za hišno upravo 20 %.
2.	člen
. Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zele-Javnih vrtov pri hišah poseben letni prispevek v paeslcu 2 do 3 din za m2. Za sadna drevesa in košnjo se zaračunava po donosnosti; ta se ugotavlja za ako leto posebej.
Jjj. prednji tarifi določi prispevek na predlog ®ga sveta stanovanjska uprava. jlsPevek se obravnava tako kot najemnina ter se Ceb na sklade po načelih tega odloka.
Iz amortizacijskega sklada se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 15 % tistega dela najemnine, ki se vplačuje v amortizacijski sklad. Svo*. za stanovanjsko skupnost lahko določi, da se zvišajo pr.spevki v amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje hiš in zmanjšajo stroški za hišno upravo.
5.	člen
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, družbenih, za-
družbenih organizacij, ter v zasebnih hišah, ki k>
vključene v stanovanjsko skupnost, se razdeli:
v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50 %, ostalih 50% pa se razdeli:
1.	v amortizacijski sklad 50 %,
2.	v sklad za vzdrževanje 50 %.
6.	člen
Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori, a ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja od celotnega dela najemnine za poslovne prostore 70 % v sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
7.	člen
Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, v katerih njihovi lastniki ne stanujejo, morajo odvajati 20 % od celotnega dela najemnine v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, in to do vsakega 10. v mesecu, izvzemši lastnike hiš, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši.
O dolžnosti odvajanja gornjega odstotka najemnine izda odločbo tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora Kočevje.
8.	člen
Iz dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš se za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli:
1.	v amortizacijski sklad 70 %,
2.	v sklad za vzdrževanje 30 %.
9.	člen
Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, črpajo še nadalje razpoložljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš po določbah odloka okrajnega ljudskega odbora Kočevje o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in postopku črpanja (Uradni list LRS, št. 20/53).
10.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din, kdor ravna v nasprotju s predpisi 1. odstavka 3., k, 5., 6. in 1. odstavka 7. člena.
11.	člen
Najemnina po tem odloku se plačuje od 1. VIII. 1954 dalje.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
St. 682/6-54
Kočevje, dne 8. decembra 1954.
Predsednik OLO:
Janez Pirnat 1. r.
Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 1525/3-54 z dne 20. XII. 1954.
199.
Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXII. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1954
(Uradni list LRS, št. 27-398/54, št. 37-554/54 in št. 45-685/54)
1.	člen
V	XIV. poglavju — I. razdelek »Delež na dobičku gospodarskih organizacij« — se spremeni delež na dobičku niže navedenim gospodarskim organizacijam, izražen v stopnjah, ki znašajo:
1.	Panoga: Industrija
Stroka	%
122 Lesna industrija
Lesno industrijsko podjetje,	Ljubljana	55
5.	Panoga: Promet
Avtopromet Kamnik	60
Delež na dobičku vseh drugih	gospodarskih orga-
nizacij ostane neizpremenjen.
V	istem razdelku se za prvim odstavkom vstavi tale dva odstavka, ki postaneta drugi in tretji odstavek tega razdelka:
Tesarsko podjetje OZZ Ljubljana okolica — Moste pri Komendi odvaja del dobička, ki bi pripade* okraju, v investicijski sklad okrajne zadružne zveze Ljubljana okolica. Ta sklad sme OZZ uporabiti le za pospeševanje kmetijstva v okraju Ljubljana okolica.
Trgovsko podjetje OZZ Ljubljana okolica Lesno podjetje OZZ Ljubljana okolica odvajata P° vplačilu zveznega davka od dobička ves preostal* dobiček v investicijski sklad OZZ Ljubljana okolica. Ta sklad se sme uporabiti le za potrebe, navedene v prejšnjem odstavku.
V	istem poglavju se v II. razdelku spremenij0 odstotki od dela dobička, ki jih smejo uporabiti niže navedene gospodarske organizacije za plačilni sklad, takole:
1.	Panoga: Industrija
Stroka	*
111 Proizvodnja Elektroenergije
»Elektro« Ljubljana okolica, Ljubljana ^ 122 Lesna industrija
Lesno industrijsko podjetje Ljubljana 124 Tekstilna industrija	^
Tovarna sanitetnega materiala, Vir	®
5. Panoga: Promet
ffO
Avtopromet Kamnik
Odstotki od dela dobička, ki jih smejo uporab'*' za plačilni sklad druge gospodarske organizacij ostanejo neizpremenjeni.
2. člen
V	XIX. poglavju — »Sredstva za investicije* ^ postane dosedanji odstavek posebni razdelek z 1)8 slovom »A. Okrajni kreditni sklad za investicij6*' Za tem razdelkom se doda nov razdelek, ki se g*aSI
119
120
121
122
R- Sklad za financiranje komunalne delavnosti in družbenega standarda
V sporazumu z gospodarskimi organizacijami se Ustanovi pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana okolica sklad za financiranje komunalne delavnosti in družbenega standarda; vanj prispevajo gospodarske organizacije iz skladov za samostojno razpolaga-uje tele zneske:
Stroka	V 000 din
»Elektro« Ljubljana okolica, Ljubljana
U6 Tovarna gumbov, Kamnik Tesnilka, Medvode Rudnik barita, Pleše Keramično kemična industrija, Kamnik
11? »Titan«, Kamnik
Tovarna kovanega orodja, Kamnik »Mlinostroj«, Domžale
»Elma«, Črnuče
»Kamnik«, Kamnik »Color«, Medvode »Helios«, Domžale Kemična tovarna, Domžale
Kresuiška industrija apna, Kresnice
Kombinat lesne industrije, Logatec Lesna industrija, Domžale Lesna industrija, Polhov Gradec Lesno industrijsko podjetje, Podpeč »Stol«, tovarna upognjenega pohištva,
Duplica
iovurna glasbil, Mengeš »Zales«, Litija
lovama celuloze, Goričane Tovarna papirja, Količevo
»Induplati«, Jarše »Motvoz in platno«, Grosuplje »Rašica«, tovarna čipk in pletenin,
Gameljne »Svilanit«, Kamnik lekstilna tovarna, Medvode Tovarna filca, Mengeš Tovarna sanitetnega materiala. Vir ^rak«, Mengeš »Universale«, Domžale
Industrija usnja, Vrhnika »Toko«, Domžale Tovarna usnja, Kamnik tovarna usnja, Šmartno pri Litiji
^ Mesno podjetje, Stična Mlinsko podjetje, Domžale Živilska industrija, Kamnik
^ j^krajuo gradbeno podjetje, Domžale	100
llolenjsko gradbeno podjetje, Grosuplje	1.500
Gkrajno gradbeno podjetje, Ljubljana	200
1.100
50
1.500 200 500
2.000
50
200
2.500
17.500
3.500 800
1.500
500
1.500 100 200
3.000
15.000
100
375
3.000
5.000
3.500 500
500
1.000
1.500 200 500 300
50
1.500
500
5.000 1.200
250
1.000 500
Skupaj
79.775
3. člen
^ XXI. poglavju — »Skladi«
se v razdelku
Sf>djni
Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov« za m odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: sredstev okrajnega gozdnega sklada se izloči ^.<>0,000.000 din (šestdeset milijonov dinarjev) str,, 11 L® neporavnanega prispevka za potrebe Ljud-rePublike Slovenije.
4.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1954.
St. 5992/5-54
Ljubljana, dne 31. januarja 1955.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
156.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), v zvezi s 66. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56-483/33), 48. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) in 25. členom uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54) ter 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel
ODLOK
o poslovalnem času trgovin, gostišč in drugih poslovalnic v okraju Ljutomer
A.	Splošne določbe
1.	člen
Trgovske poslovalnice morajo biti odprte v času, ki ga določa ta odlok, gostinska podjetja in gostišča pa morajo in smejo imeti odprte svoje poslovalnice samo v določenem času.
2.	člen
Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljutomer sme v izjemnih primerih (zaradi adaptacije, inventure in podobno), če je nujno potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med poslovalnim časom. Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljutomer lahko v izjemnih primerih gostinskim obratom podaljša poslovilni čas. Prav tako lahko tudi podaljša trajanje prireditev družbenih organizacij.
3.	člen
Poslovaiui čas je različen poleti in pozimi. Poletni čas traja od 1. aprila do 30. septembra, zimski čas pa od 1. oktobra do 51. marca.
4.	člen
Trgovine smejo biti odprte preko predpisanega najkrajšega poslovalnega časa, če tako sklene delovni kolektiv.
5.	člen
Poslovaiui čas mora biti vidno objavljen.
Če je obrat za o rt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti na vidnem mestu v obratu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja.
B.	Poslovaiui čas ob delavnikih
I. Trgovske poslovalnice
6.	člen
Trgovske poslovalnice, za katere v tem odloku ni določeno kaj drugega, morajo biti odprle: v poletnem času vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. in od
16. do 19. ure, v zimskem času vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Ob sobotah morajo biti trgovske poslovalnice odprte ne glede na letni čas nepretrgoma od 7. do
13.	ure.
7.	člen
1.	Trgovine z železnino, steklom in barvami ter porcelanom, trgovine z usnjem ter trgovine z reprodukcijskim materialom smejo biti odprte: v poletnem času vsak dan nepretrgoma od 7. do 15. ure, v zimskem času vsak dan nepretrgoma od 8. do 16. ure.
2.	Prodajalne svežega in suhega mesa ter mesnih izdelkov morajo biti odprte: v poletnem času vsak dan, razen sobote, od 6. do 11. ure, v zimskem času vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure. Ob sobotah so te prodajalne odprte ne glede na letni čas od 6. do 12. in od 15. do 17. ure.
3.	Prodajalne kruha, mleka in mlečnih izdelkov morajo biti odprte ne glede na letni čas od 6. do 11. in od 15. do 18. ure.
4.	Slaščičarne morajo biti odprte v poletnem času nepretrgoma od 7. do 20. ure, v zimskem času pa od 8. do 18. ure.
II. Gostinske poslovalnice
8.	člen
Gostinske poslovalnice morajo biti odprte:
1.	gostinski obrati v Ljutomeru, Gornji Radgoni in kraju Slatina Radenci ob delavnikih do 23. ure, ob sobotah, nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih do 24. ure. Po potrebi smeta biti gostinska obrata Prlek in Jeruzalem v Ljutomeru ter po en obrat v Gornji Radgoni in Slatina Radenci, ki ga določita pristojna občinska ljudska odbora, dnevno odprti do 1. ure;
2.	v drugih krajih v okraju Ljutomer od delavnikih do 22. ure, ob nedeljah, sobotah, državnih in od države priznanih praznikih pa do 24. ure;
3.	točilnice vinarske zadruge Ljutomer ob delavnikih od 7. do 20. ure, ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih pa od 7. do 12. ure;
4.	okrepčevalnica »Servis« Ljutomer v zimskem času ob delavnikih od 7. do 20. ure, ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih pa od 7. do 12. ure; v poletnem času ob delavnikih kot drugi gostinski obrati v Ljutomeru, ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih pa od 7. do 12. ure;
5.	okrepčevalnica na železniški postaji Ljutomer ter okrepčevalnica pri postaji mesta Ljutomer smeta postreči gostom tudi po času, določenem za okrepčevalnice, vendar najdalj pol ure po odhodu zadnjega vlaka.
Gostinski obrati, v katerih v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapirati v poletnem času ob 21. uri, v zimskem času ob 20. uri.
Gostinski obrati se ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti najpozneje ob 7. uri.
Gostinski obrati smejo biti odprti vso noč ob tehle dneh: od 30. IV. na 1. V., od 1. V. na 2. V., od 21. VII. na 22. VIL, od 28. XI. na 29. XI., od 29. XI. na 30. XI. in od 31. XII. na 1. I. 9
9.	člen
Po uri, ki je določena za zapiranje, se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo. Najkasneje pol ure po času, ki je določen za zapiranje, je treba lokale gostinskih obratov izprazniti in zapreti.
IH. Obrtne delavnice
10.	člen
Obvezni poslovalni čas v obrtnih delavnicah in obratnih organizacijah in njegovo razporeditev predpišejo občinski ljudski odbori s svojimi odloki. Dokler ti ne izdajajo predpisov o tem, velja za obrtne organizacije in delavnice še nadalje sedanji poslovalni čas.
IV. Druge poslovalnice
11.	člen
Črpalke za pogonska goriva in maziva olja morajo biti odprte pozimi in poleti ob delavnikih, nedeljah in priznanih praznikih nepretrgoma podnevi ih ponoči.
Za prodajalnice tobaka in monopolnih predmetov, prodajalne časopisja in industrijske obrate velja
6.	člen tega odloka.
12.	člen
Prodajanje blaga na sejmih in tržnih prostorih je določeno s sejemskim tržnim redom.
C.	Poslovalni čas ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih
Ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih morajo biti vse trgovine in obrtne poslovalnice zaprte, razen prodajaln svežega mesa, ki morajo biti odprte v poletnem času od 6. do 11., v zimskem času pa od 7. do 12. ure.
Smejo pa biti odprte slaščičarne prav tako kot ob delavnikih ter prodajalne cvetja od 8. do 12. ure-
C. Posebne določbe
14.	člen
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljutomer se pooblašča, da sme, če bo potrebno, s posebno odredbo določiti drugačen poslovalni čas, kot je določen v tem odloku.
D.	Kazenske določbe
15.	člen
Prekršek stori in se kaznuje:
1.	z denarno kaznijo do 3000 din gostinsko PoC*' jetje, gostišče in lastniki gostišč, ki imajo svoje obrate odprte v času, ko ne bi smeli biti odprti;
2.	z denarno kaznijo do 1000 din, kdor prekrs'
5.	člen tega odloka.
Končne določbe
16.	člen	.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlo o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalne10 času za gospodarska podjetja na območju okraj Ljutomer, sprejet na tretji seji OLO Ljutomer d° 2. avgusta 1952, št. I 1257-1213/52 (Uradni list LRS,’ št. 25-138/52) ter odlok o spremembi in dopolnit^1 odloka o obratovalnem času za gospodarska pod je U na območju okraja Ljutomer, sprejet na seji Ljutomer dne 27. februarja 1954, št. 705-8/54 (Urad01 list LRS, št. 22-334/54).
17.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradne01
listu LRS«.
St. I 6192/47-54
Ljutomer, dne 21. decembra 1954.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r-
157.
Na podlagi 2. odstavka 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) in v zvezi s 15. in 26. členom uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4/54) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na ■*AI. skupni seji obeh zborov dno 21. januar ra 1955 »Prejel
ODLOK
o začasnem financiranju investicij iz okrajnega kreditnega sklada v letu 1955
1.	člen
Dokler ne bo sprejet družbeni plan okraja Mur-ska Sobota za leto 1955, se bodo sredstva na okraj-Dern kreditnem skladu za leto 1955 zbirala:
a)	iz prenosa salda kreditnega sklada iz leta 1954, k) iz celotnih vplačil gospodarskih organizacij dela dobička, ki pripada okraju iz leta 1954,
, c) 'z vplačil anuitet in obresti za kredite, ki so bili dodeljeni v prejšnjih letih, č) iz drugih virov.
2. člen
Upravni odbor Narodne banke, podružnica Mur-sjta Sobota, lahko sporazumno s svetom za gospodar-štvo OLO Murska Sobota razdeli do sprejetja družbenega plana do dvajset milijonov dinarjev ustvarjenih sredstev kreditnega sklada za gospodarske investicije, komunalno delavnost in za refundacijo ?. ratnih sredstev gospodarskih organizacij, porab-tjenih za investicije v letu 1953,
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v »Uradnem hstu LRSc.
St. 1/1-77/1-55
Murska Sobota, dne 21. januarja 1955.
Predsednik OLO:
Franc Rogi 1. r.
158.
j Dkrajni ljudski odbor Novo mesto izdaja na pod-?i 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, 5i,b‘ena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št, ^ ter VI. točke odloka Izvršnega sveta LRS o Pbrabi planskih instrumentov za leto 1954 (Uradni
li * T toansiun msirumenio»
OLr* S’	na
O Novo mesto na seji okr
sveta za gospodarstvo „„ seji okrajnega zbora in zbora Ovajalcev dne 21. decembra 1954
ODLOK
o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine I
j, ,obračunavanje dopolnilne dohodnine od do-kov samostojnih poklicev se predpisuje tale včna lestvica:
2®bova	% 9.	Dopol. davek	Osnova	%	Dopol. davek
t.ooo 2.000 3-000 4.000 3.000	i	10	6.000	1	60
	1	20	7.000	1	70
	1	30	8.000	1	80
	1	40	9.000	1	90
	1	50	10.000	1	100
Osnovaj	%	Dopol. davek	Osnova	%	Dopol. davek
12.000	1	120	205.000	15	30.750
14.000	1	140	210.000	16	33.600
16.000	1	160	215.000	17	36.5I50
18.000	1	180	220.000	18	39.600
20.000	1	200	225.000	19	42.750
22.000	i	220	230.000	20	46.000
24.000	1	240	235.000	21	49.350
26.000	1	260	240.000	22	55?.800
28.000	1	280	245.000	22,5	55.125
30.000	1	300	250.000	23	57.500
32.000	1	320	255.000	23,5	59.925
34.000	1	340	260.000	24	62.400
36.000	1	360	265.000	24,5	64.923
38.000	1	380	270.000	25	67.500
40.000	1,1	440	275.000	25,5	70.125
42.000	1,2	504	280.000	26	72.800
44.000	1,3	572	285.000	26,5	75.525
46.000	1,4	644	290.000	27	78.300
48.000	1,5	720	295.000	27,5	81.125
50.000	1,6	800	300.000	28	84.000
52.000	1,7	884	305.000	28,5	86.925
54.000	1,8	972	310.000	29	89:900
56.000	1,9	1.054	315.000	29,5	92.925
58.000	2	1.160	320.000	30	96.000
60.000	2,1	1.260	325.000	30,4	98.800
62.000	2,2	1.364	330.000	30,8	101.640
64.000	2,3	1.472	335.000	31,2	104.520
66.000	2,4	1.584	340.000	31,6	107.440
68.000	2,5	1.700	345.000	32	110.400
70.000	2,6	1.820	350.000	32,4	113.400
72.000	2,7	1.944	335.000	32,8	116.440
74.000	2,8	2.072	360.000	33,2	119.520
76.000	2,9	2.204	365.000	33,6	122.640
78.000	3	2.340	370.000	34	125.800
80.000	3,1	2.480	375.000	34,4	129.000
82.000	3,2	2.624	380.000	34,8	132.240
84.000	3,3	2.772	385.000	35,2	135.520
86.000	3,4	2.924	390.000	33,6	138.840
88.000	3,5	3.080	395.000	36	142.200
90.000	3,6	3,240	400.000	36,4	145.600
92.000	3,7	3.404	405.000	36,8	149.040
94.000	3,8	3.572	410.000	37,2	152.520
96.000	3,9	3.744	415.000	37,6	156.040
98.000	4	3.920	420.000	38	159.600
100.000	4,5	4.500	425.000	38,4	163,200
105.000	5	5,250	430.000	38,8	166.840
110.000	5,5	6.050	435.000	39,2	170.520
115.000	6	6.900	440.000	39,6	174.240
120.000	6,5	7.800	445.000	40	178.000
125.000	7	8.750	450.000	40,4	181.800
130.000	7,5	9.750	455.000	40,8	185.640
135.000	8	10.800	460.000	41,2	189.520
140.000	8,5	11.900	465.000	41,6	193.440
145.000	9	13.050	470.000	42	197.400
150.000	9,5	14.250	475.000	42,4	201.400
155.000	10	15.500	480.000	42,8,	205.440
160.000	10,5	16.800	485.000	43,2	209.520
165.000	11	18.150	490.000	43,6	213.640
170.000	11,5	19.550	495.000	44	217.800
175.000	12	21.000	500.000	44,5	202.500
180.000	12,5	22.500	510.000	45	229.500
185.000	13	24.050	520.000	45,5	236.600
190.000	13,5	25.650	530.000	46	243.800
195.000	14	27.300	340.000	46,5	251.100
200.000	14,5	29.000	550.000	47	258.500
Dopol.	Dopol.
Osnova % davek Osnova % davek
560.000	47,5	266.000
570.000	46	275.600
560.000	48,5	281.500
590.000	49	289.100
600.000	49,5	297.000
610.000	50	505.000
620.000	50,2	511.2)40
650.000	50,4	517.520
640.000	50,6	525.840
650.000	50,8	550.200
660.000	51	556.600
670.000	51,2	545.040
680.000	51,4	549.520
690.000	51,6	556.040
700.000	51,8	562.600
710.000	52	569.200
720.000	52,2	375.640
750.000	52,4	562.520
740.000	52,6	589.240
750.000	52,8	596.000
760.000	55	402.800
770.000	55,2	409.640
780.000	55,4	416.520
790.000	55,7	424.230
800.000	54	432.000
Pri osnovi nad 800.000 din od razlike 66%, t. j. od vsakih nadaljnjih 10.000din osnove še 6600din dopolnilne dohodnine.
II
Za obračun dopolnilne dohodnine dohodkov od premoženja je predpisana tale davčna lestvica:
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
1.000	2	20	54.000	16,2	8.748
2.000	2	40	56.000	16,8	9.408
3.000	2	60	58.000	17,4	10.092
4.000	2	80	60.000	18	10.800
5.000	2	100	62.000	18,4	11.408
6.000	3	180	64.000	18,8	12.038
7.000	3,2	224	66.000	19,2	12.672
8.000	3,4	272	68.000	19.6	13.328
9.000	3,7	333	70.000	20	14.000
10.000	4	400	72.000	20,4	14.688
11.000	4,2	462	74.000	20,8	15.392
12.000	4,5	540	76.000	21,2	16.112
13.000	4,7	611	78.000	21,6	16.848
14.000	5	700	80.000	22	17.600
15.000	5,2	780	82.000	22,6	18.532
16.000	5,5	880	84.000	23,2	19.488
17.000	5,7	969	86.000	23,8	20.468
18.000	6	1.080	88.000	24,4	21.472
19.000	6,2	1.178	90.000	25	22.500
20.000	6,5	1.500	92.000	25,8	23.736
21.000	6,7	1.407	94.000	26,6	25.004
22.000	7	1.540	96.000	27,4	26.304
23.000	7,2	1.656	98.000	28,2	27.636
24.000	7,5	1.800	100.000	29	29.000
25.000	7J	1.925	105.000	30	31.500
26.000	8	2.080	110.000	31	34.100
27.000	8,2	2.214	115.000	32	36.800
28.000	8,5	2.380	120.000	33	39.600
29.000	8,7	2.503	105.000	54	42.500
30.000	9	2.700	130.000	35	45.500
32.000	9,6	3.072	135.000	36	48.600
54.000	10,2	3.468	140.000	37	51.800
36.000	10,8	3.888	145.000	37,7	54.665
38.000	11,4	4.352	150.000	38,6	57.750
40.000	12	4.800	155.000	39,2	60.760
42.000	12,6	5.292	160.000	40	64.000
44.000	13,2	5.808	165.000	41	67.650
46.000	13,8	6.548	170.000	42	71.400
48.000	14,4	6.912	175.000	43	75.250
50.000	15	7.500	180.000	44	79.200
52.000	15,6	8.112	185.000	44,7	82.695
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
190.000	45,5	86.450	350.000	62	217.000
195.000	46,2	90.090	355.000	62,3	221.165
200.000	47	94.000	360.000	• 62,6	225.360
205.000	47,6	97.580	365.000	62,9	229.585
210.000	48,2	101.220	370.000	63,2	233.840
215.000	48,8	104.920	375.000	63,5	238.125
220.000	49,4	108.680	380.000	63,8	242.440
225.000	50	112.500	385.000	64,1	246.785
230.000	50,6	116.380	390.000	64,4	251.160
235.000	51,2	120.320	395.000	64,9	255.565
240.000	51,8	124.320	400.000	65	260.000
245.000	52,4	128.380	405.000	65,2	264.060
250.000	53	132.500	410.000	65,4	268.140
255.000	53,6	136.680	415.000	65,6	272.240
260.000	54,2	140.920	420.000	65,8	276.360
265.000	54,8	145.220	425.000	66	280.500
270.000	55,4	149.580	430.000	66,2	284.660
275.000	56	154.000	435.000	66,4	288.840
280.000	56,4	157.920	440.000	66,6	293.040
285.000	56,8	161.880	445.000	66,8	297.260
290.000	57,2	165.880	450.000	67	501.500
295.000	57,6	169.920	455.000	67,1	305.305
500.000	58	174.000	460.000	67.2	309.120
305.000	58,4	178.120	465.000	67,3	312.945
310.000	58,8	182.280	470.000	67,4	316.780
315.000	59,2	186.480	475.000	67,5	320.625
320.000	59,6	190.720	480.000	67,6	3-24.480
325.000	60	195.000	485.000	67,7	328.345
530.000	60,4	199.320	490.000	67,8	332.220
335.000	60,8	203.680	495.000	67,9	3-36.105
340.000	61,2	208.080	500.000	68	340.000
345.000	61,6	212.520			
Pri osnovi nad 500.000 din 84% bd razlike, to je od vsakih nadaljnjih 5.000 din osnove še l.SOOdio več.
III
1.	Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole:
a)	osnove do 10.000 se zaokrožijo na tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožuj na tisoč din navzdol, zneski nad 500 din pa na tisoč dim navzgor;
b)	osnove od 10.000 do 100.000 din se zaokrožijo na dva tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zne&k] do 1000 din zaokrožijo na dva tisoč din navzdol, zneski nad lOOOdin pa na dva tisoč navzgor;
c)	osnove od 100.000 do 500.000 din se zaokroži j0 na pet tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski d 2.500 din zaokrožijo na pet tisoč navzdol, zneski na 2.500 din pa na pet tisoč navzgor;
č) osnove od 500.000 do 800.000 din se zaokrožijo na deset tisoč dinarjev, in sicer tako, da se znes, ■ do 5000din zaokrožijo na deset tisoč navzdol, znes'1 nad 5000din pa na deset tisoč navzgor.
2.	od premoženja:
osnove do 50.000din se zaokrožijo na tisoč dinar jev tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo navzdO ’ zneski nad 500 din pa navzgor;
osnove od 50.000 din do 100.000 din se zaokrož*^ na 2000 din, in sicer do 1000 din navzdol, nad ^ dinarjev pa navzgor;
osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na 5000 d i ^' in sicer do 2500 din navzdol, nad 2500 dinarjev P
navzgor.
IV
Davek po višji davčni stopnji ne sme biti višji °d davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja.
V
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem bstu LRS», uporablja pa se za odmero dopolnilne dohodnine za leto 1954.
St. IV-512-1955
Novo mesto, dne 25, januarja 1955,
Predsednik OLO:
Viktor Zupančič 1. r.
159.
Na podlagi 15. člena, 8. točke 64. člena zakona o °krajnih ljudskih odborih in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da predpisujejo takse in prometni davek ter 2. člena uredbe o prometnem davku Je okrajni ljudski odbor Postojna na sejah okraj-nega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. septembra 1934 sprejel
odlok
° spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka
Besedili odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka, objavljenega v Uradnem listu LRS, »t. 43/1953, ter odloka o spremembah odloka o uvedbi ^krajnih taks in prometnega davka, objavljenega v Uradnem listu LRS, št. 4/1954, se spremenita in dopolnita tako, da se odlok v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
° uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka
1.	člen
Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo P° veljavnih predpisih, se pobirajo v okraju Po-^ojna še takse in prometni davek, ki so predpisani 8 tarifo v II. delu tega odloka.
2. člen
, Takse in prometni davek, ki se poberejo po do-nčbah tega odloka, so dohodek občinskih proraču-
—icga on [Otta, so aonouea. oociusaju proradu ^ Uporabiti se morajo samo za komunalno gradi-!za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za ■danje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov .n komunalnih objektov), za graditev cest, mostov
11 Podobno.
Način uporabe se določa z občinskim proračunom.
3.	člen
Občinski prometni davek pripada tistim obči-aiTI' na katerih območju je bil plačan, j. Takse, ki se plačujejo po tem odloku občinskim JUdskim odborom za njih uradna dejanja ali za radna dejanja njihovih organov, pripadajo v celoti ■stojnim občinskim ljudskim odborom, kori ^Se’ k’ se plndajo okrajnemu ljudskemu od-
Msikit B
I«?'
Oknica
Petane
■«S;,»'1"“
na posamezne občine		po tehle
4%	Jelšane	2 %
4%	Loška dolina	4%
4%	P «vika	11 %
2%	Planina	2%
13%	Postojna	21 %
5%	Rakek	2%
4.	člen
Taksa se plačuje v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Ce stranka teh znamk (taksnih) ne more kupiti, plača takso v gotovini, uslužbenec, ki takso pobere, pa mora kupiti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu.
Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačujejo takse v gotovini. Prometni davek se plačuje v gotovini.
5.	člen
V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani v tem odloku.
Takse in prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost (reciprociteta).
6.	člen
Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. &8-4S /46) uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in prometnega davka, predipisanih s tem odlokom, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
7.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Za izvrševanje tega odloka skrbi načelnik za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave r »Uradnem listu LRS«.
II. del: Tarifa
A. T a k s e
Tar. št 1
Za vloge, ki se naslovijo na okrajni aÜ
občinski ljudski odbor, se plača:	din
a)	za vsako vlogo, razen za pritožbo 20
b)	za vsako pritožbo	90
Tar. št 2
Za vse odločbe, ki jih izda okrajni ali Občinski ljudski odbor, se plača	75
razen za odločbe, ki spadajo po tar. št.
5, 6, 7, 11, 13, 14 in 15.
Tar. št 3
Za vsa potrdila, ki jih izda okrajni aR občinski ljudski odbor, razen za živinske potne liste, se plača	50
za potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni listi) za prenos lastnine na kupca:
a)	za drobnico, od glave	10
b)	»a vso drugo živino, od glave	50
Tar. št 4
Za odhod uslužbencev okrajnega ali občinskega ljudskega odbora iz urada na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti, se plača:
a)	za pregled stavbišč ali prostora za din
napravo	200
b)	za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
do 5 prostorov	100
od 6 do 20 prostorov	200
nad 20 prostorov	500
c)	za vsako pot uslužbencev izven
uradnih prostorov na zahtevo zasebnikov, ne glede na Število uslužbencev	100
Tar. št. 5
Za odločbe, s katerimi so dajejo dovoljenja za gospodarske delavnosti, se plača:
1. za vsako trgovsko poslovalnico na
debelo	1.200
2.	za vsako trgovsko poslovalnico na
drobno	720
3.	za agenturske, komisijske obrate in
trgovska zastopstva ter druge posredniške obrate	4.800
4.	za odpremniška (špediterska) podjetja	2.400
5.	za prevoznike z živalsko opremo in
ročne prevoznike	720
6.	za gradbena podjetja in	obrti	2.400
7.	za zasebne poslovalnice odvetnikov,
zdravnikov, inženirjev, živinozdrav-nikov, geometrov, babic in podobnih prostih poklicev	400
8.	za proizvodnjo umetnih mineralnih
voda	4.800
9.	za gostinske obratovalnice:
a)	za restavracije, gostilne (ljudske
kuhinje), v katerih ne točijo alkoholnih pijač	4.800
b)	za restavracije, kavarne, krčme,
točilnice in kleti, v katerih se točijo alkoholne pijače	12.000
c)	za	hotele	2.400
č)	za	penzione	in	prenočišča	1.200
d)	za	bare	48.000
e)	za	mlekarne	in	obrate,	v katerih
točijo samo čaj in kavo	1.200
16.	za proizvodnjo farmacevtskih prepar din
ratov	4.800
17.	za prodajalce monopolskih predmetov na drobno	240
18.	za proizvodnjo električne	energije 480
19.	za opravljanje bančnih in menjalnih
poslov	7.200
20.	za informacijske pisarne	12.000
21.	za potniške, turistične, pomorske,
rečne in izseljenske agencije	3.600
22.	za pisarne za posredovanja kupoprodaje nepremičnin	12.000
23.	za kinematografe	2.400
24.	za opravljanje tovarniške
proizvodnje	24.000
25.	za izvrševanje obrti:
a)	s stalnim sedežem	2.400
b)	brez stalnega sedeža	900
Pripombe;
a)	Takse po tej tarifni postavki morajo biti plačane tolikokrat, kolikor strok je obseženih v dovoljenju.
b)	Za dovoljenje za delo v pomožnem lokalu (podružnici, pomožni delavnici itd.) se plača ista taksa kot za glavno obratovalnico.
Tar. št. 6
Za potrjevanje pogodb in drugih listin se plača:
1.	za potrditev vseh listin:
za	prvo polo	40
za	vsako nadaljnjo	polo	25
Pripomba 1.
Će se potrjuje več izvodov iste listine, se za prvi izvod plača taksa iz te tar. št., za vsak nadaljnji izvod pa po 40 din od izvoda, ne glede na število strani.
Pripomba II.
Ce se potrjuje samo podpis, se plača za potrditev vsakega podpisa ali pečata taksa	25
2.	za	potrditev cenitve	posestva	250
3.	za potrditev vseh poslovnih knjig (trgov.), bančnih in podobnih, od
lista	2,50
10.	za podjetja za prevoz potnikov in blaga:
a)	avtobusna	1.200
b)	avtotaksije	600
c)	fiakarska	240
11.	za dimnikarje	600
12.	za podjetja za čiščenje:
a)	jam in kanalov	240
b)	za dezinfekcijo in dezinsekcijo	480
13.	za starinarnice	720
14.	za trgovino z orožjem, municijo, razstrelivom kakor tudi za obrtno obrate, ki proizvajajo orožje, municijo
ali razstrelivo	960
15.	za odpiranje, prenos ali dajanje v
najem lekarne ali drogerije	1.200
Pripomba:
Te takse so oproščene knjige, ki jih vodijo zasebniki izključno le zaradi potrebe državne administracije (trošarinski dnevnik, knjiga o prometnem davku, knjiga o prometu deviz in valut in podobno).
4.	za potrditev načrta, kopiranega od
državnih organov, če to prosijo zasebniki	500
5.	za potrditev pogodbe pri državnih organih:
a) od na novo sklenjenih pogodb, katerih vrednost znaša:
do 10.000 din	75
od 10.000 do 50.000 din	150
od 50.000 do 150.000 din	300
od 150.000 do 250.000 din	500
preko 250.000 din	l/4%
Če je vrednost neocenljiva	125
b)	za potrditev nadaljevalnih pogodb din se plaća 50 % talkse iz točke a) te
tar. številke
c)	za potrditev pooblastila	45
Pripomba:
Ta taksa se ne plača za potrditev učne Pogodbe po zakonu o vajencih.
6.	za potrditev heliografskega načrta
(risbe) s platna od m2	100
Tar. št 7
odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen okrajni sodnik za prekrške, se plača	250
Tar. št 8
2a glasbo v gostinskih in podobnih lokalih (javnih), če se ne pobira vstopnina, se plača:
a)	za glasbo, v trajanju do enega dne 200
b)	za glasbo, ki se izvaja ob določenih dneh ali prilikah, vendar več kot enkrat
na mesec, mesečno	500
Tar. št 9
Za uporabo pločnika in drugih javnih površin v pridobitvene namene plačajo:
gostinski obrati, letno od m2 lastniki malih stojnic, dnevno lastniki velikih stojnic, dnevno lastniki stalnih stojnic, letno kioski, letno vrtiljaki, dnevno čistilci čevljev, letno
Pločnik in drugi javni prostori se mo-rajo uporabljati le po poprejšnji prijavi, kateri mora biti plačana tudi taksa. Yružbenim organizacijam sme načelnik od-plka za gospodarstvo QLO ob njih prire-'tvah dovoliti znižanje takse za 10—80%.
10
50
200
2.000
3.000 100
1.000
Tar. št 10
J
a reklame, ki se zaradi materialnih koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, na vozilih za javni promet in podobno, se plača taksa, ki znaša glede na velikost reklapie: do % m2 do 1 m2
do 4 m2	’
nad 4 m2
Pripomba:
. Ta taksa se ne plača za reklame in ase na kulturno umetniške prireditve, in . erih se ne točijo alkoholne pijače Oiso združene s plesom.
400
800
1.500
2.500
Tar. št. 11
registracijo motornih vozil se plača taksa, ki znaša na leto: za vsak avtomobilski priklopnik, avtobus in trolejbus	2.000
Za vsako motorno kolo s priklopnikom
ali brez njega	1.000
Tar. št 12
Za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih organih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa, ki znaša glede na vrednost dela,
za katero se daje ponudba:	din
za vrednost	do	20.000 din	500
za vrednost	do	100.000 din	1.000
za vrednost	do	500.000 din	2.000
za vrednost	do	1,000.000 din	3.000
za vrednost nad 1,000.000 din poleg
3.000	še 0,015 % od presežka nad 1,000.000 din.
Pripomba: Takso mora plačati ponudnik najpozneje ob začetku dražbe.
Tar. št 13
dovoljenje za kopanje peska, kamenja, zemlje in za žganje apna se plača
taksa, ki znaša:
za kopanje	peska	500
za kopanje	gramoza	400
za kopanje	kamenja	200
za kopanje	zemlje	500
za žganje apna	500
Ta taksa se plača za dovoljenje, katerega veljavnost traja mesec dni po izdaji.
Za celoletno dovoljenje se plača taksa v šestkratnem znesku gornjih postavk.
Tar. št 14
Za dovolitev podaljšanja obratovalnega časa v gostinskih obratih se plača za en večer	500
Taksni zarvezanec je gostinski obrat, ki mora takso plačati db izdaji dovoljenja.
Tar. št 15
Za dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač se plača	500
B. 'Prometni davek
Tar. št 1
Od potrošnje alkoholnih pijač pri gostinskih podjetjih in obratih se plača 3 % od prodajne cene.
Tar. št 2
Od vstopnic za kinematografske predstave, za fizkulturne in druge prireditve, h katerim je dovoljen vstop proti vstopnini, za veselice, za vrtiljake, cirkuške predstave, modne revije, artistične nastope in podobno se plača 5 % od cene za vstopnino.
Tar. št 3
Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača 10% od stopenj, ki jih predpisuje uredba o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ. št. 4/513).
Tar. št 4
Od svetlobne neonske reklame se plača letno 500 din
Pripomba:
Davčni zavezanec je koristnik reklame, ki mora tako reklamo priglasiti in plačati zanjo davek v 15 dneh po tem, ko začne uporabljati to svetlobno reklamo.
Tar. št 5
Od reklam v kinematografih se plača 5 % od cene za objavo.
Tar. št 6
Od loterij in drugih iger na srečo se plača 10% izdanih srečk oziroma plačanih vložkov, vendar s to omejitvijo, da daveik skupno z odstotkom, ki se predpiše prireditelju po uredbi o loterijah v korist proračuna, ne sme znašati več kot 25 %. Ta davek se plačuje tudi za tiste igre na srečo, ki jih dovoli zvezni ali republiški finančni organ. Davčni zavezanec je prireditelj. Davčna obveza nastane ob koncu prodaje srečk in je davek plačljiv v 24 urah po koncu prodaje.
Pripomba: Ta prometni davek se ne plača od loterij in drugih iger na srečo, ki jih prireja Jugoslovanska loterija.
St. 657/72
Postojna, dne 5. septembra 1954.
Podpredsednik OLO:
Franc Klobučar 1. r.
160.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. jamiuiairja 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o poslovalnem času trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč v okraju Radovljica
1.	čleu
8. člen odloka o poslovalnem času trgovinskih podjetij in trgovin ter gostinskkih podjetij in gostišč v okraju Radovljica (Uradni list LRS, številka 39-589/54) se spremeni in glasi:
»Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba gostinskega podjetja in gostišča, ki ima gostišče ali gostinsko podjetje ponoči odprto preko časa, določenega v 5. členu.
Kazni izreka sodnik za prekrške.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati z objavo v »Uradnem listu LRS«.
St. 5311/7-54
Radovljica, dne 17. januarja 1955.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
161.
Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1935 sprejel
ODLOK
o uporabi prodišč in obrežnih nasadov ob rekah in potokih okraja Radovljica
1.	člen
Da se ohranijo obrežni nasadi in prepreči rušenje obrežij ob rekah in potokih ter s tem zavaru-
jejo vodnogospodarske naprave in obdelovalna ženi' Ija, je mogoče izrabljati prodišča in obrežne nasade ob Savi ter drugih rekah in potokih samo po predpisih tega odloka.
2.	člen
Za uporabo proda v večjem obsegu (obrtna uipo; raba) je potrebno dovoljenje, ki ga daje pristojni ljudski odbor občine oziroma mestne občine. Ce gre za uporabo proda na Savi, da ljudski odbor tako do-vljenje v soglasju z vodnogospodarsko sekcijo za gornjo Savo, tako da ta sekcija po svojem rečnem nadzorniku določi kraje, kjer je dovoljena obrtna uporaba prodišča, in količino proda, ki se sme odvzeti s posameznih prodišč.
Koristniki po tem členu morajo prod plačati P° dnevni ceni, ki se določi obenem z dovoljenjem. Iz' kupiček gre v sklad za urejanje voda ljuskega odbora.
3.	člen
Drobna uporaba proda, ki nima značaja obrtne uporabe, je dovoljena in brezplačna, izvršuje pa s® lahko tako, da pristojni ljudski odbor občine oziroma mestne občine določi mesta, kjer je taka uporaba dvoljena.
4.	člen
Pri uporabi proda se morajo koristniki držati navodil in prod uporabljati tako, kakor določi ljudski odbor oziroma rečni nadzornik.
5.	člen
Rezati ali drugače uprabljati vrbovo in drug° protje (šibje) ob rekah in potokih v večjem obsegu (obrtna uporaba) je mogoče le z dovoljenjem ljud' skega odbora občine oziroma mestne občine. Za p0" sek vrbe in drugega protja izven rečišča je potrebu0 tudi sečno dovoljenje pristojne uprave za gozdarstvo.
Če gre za uporabo protja na Savi, se da dovoljenje in določi način uporabe v sporazumu z rečnim nadzornikom.
Za obrtno uporabo protja plačajo koristniki odškodnino po dnevni ceni, ki jo določi ljudski odbor obenem z dovoljenjem. Izkupiček gre v sklad za urejanje voda.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za pre' kršek:	,
1.	kdor v večjem obsegu (obrtno) uporablja pr00 ali protje ob rekah in potokih brez dovoljenja,
2.	kdor uporablja prod ali protje drugače, kakor je določeno v dovoljenju.
3.	kdor uporablja prod na mestih, ki niso z« določena.
Kazni izreka sodnik za prekrške.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Ura**' nem listu LRS«.
St. 5420/4-54
Radovljica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
162. *
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okraj-n'h ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52)
3.	člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) in II. točke dela C (V) tarife prometnega davka (Uradni lisa FLRJ, št. 55-659/54) je °krajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1955 sPrejel
ZAČASNI ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka
1.	člen
Do izdaje novo tarife občinskega prometnega oavka plačujejo zasebni obrtniki, osebe s samostoj-nimi poklici in drugi zasebniki občinski prometni davek po stopnjah iz tar. št. 89 dela A ter št. 10 ter |1 dela B dosedanje tarife prometnega davka (Uradni «st FLRJ, št. 55-474/53, 13-151/54 in 34-449/54) od prometa tistih proizvodov in storitev, za katere se po d'^vi tarifi (Uradni list FLRJ, št. 55-659/54 prometni davek ne plača.
2.	člen
Občinski prometni davek, vpeljan z odlokom o *>vedbi občinskih taks in prometnega davka (Uradni 'st LRS, št. 42-636/54), se pobira še nadalje.
3.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list j'LRj, št. 55-474/53) in tarife prometnega davka 'Uradni list FLRJ, št. 55-659/54) z vsemi morebitnimi Poznejšimi spremembami se primerno uporabljajo 'udi glede prometnega davka, predpisanega s tem
odlokom.
4.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po Potrebi svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Radovljica. Za izvrševanje tega odloka skrbi davčna uprava okrajnega ljudskega odbora Radov-tjica.
5.	člen
. Odlok velja za okraj Radovljica, razen za mest-01 občini Bled in Jesenice.
6.	člen
,. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem 181,1 LRS«. Prometni davek, plačan do uveljavitve Hä odloka po dosedanjih predpisih, se ne vrača.
St. 391/1-55
Radovljica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
163.
^"a podlagi 17. člena zakona o okrajnih ljudskih tvorih (Uradni list LRS. št. 19-89/52) in 29. člena g meljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, sk .^54) je okrajni ljudski odbor Radovljica na "Pni seji obeli zborov dne 27. januarja 1955 sprejel
o	ODLOK
sočasnem financiranju proračunskih izdatkov okraja Radovljica v prvem trimesečju 1955
1. člen
r v ^:!k!er ne bosta sprejeta družbeni plan in pro-"" okraja Radovljica za leto 1955, se bodo finan-
cirali proračunski izdatki okraja Radovljica po mesečnih planih iz predloga proračuna za leto 1955 v mejah dvanajstin dohodkov in izdatkov proračuna za leto 1954, vendar najdalj do 31. marca 1955.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1955.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1955.
St. 424/1-55
Radovljica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
164.
Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni last LRS, štev. 19-89/52) in 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu ljudske republike Slovenije za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 43-157/54) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1954 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Šoštanj za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 47-719/54)
1.	člen
Delitev dobička, določena v XII. poglavju III. dela pod naslovom: »Ekonomski ukrepi za izvršitev plana okrajnega ljudskega odbora Šoštanj za leto 1954«, se pod točko a) izpremeni pri udeležbi posameznih gospodarskih organizacij in okrajnega ljudskega odbora, in sicer:
Podj. % OLO %
Gradis, gradbišče Šoštanj	48	52
Gradbenik Šoštanj	48	52
Druga gradbena podjetja, ki imajo obrate na območju OLO Šoštanj	48	512
KZ in vsi njihovi obrati	85	15
Trgovsko podjetje OZZ Šmartno ob Paki	80	20
Žaga Ljubno	35	65
Točka c) se spremeni in se glasi takole:
Kmetijske zadruge, njih obrati in delavnice so udeležene na doseženem dobičku s 85 %, okrajni ljudski odbor Šoštanj pa s 15%.
Zadružno trgovsko podjetje OZZ Šmartno ob Pakli je udeleženo na dobičku z 80 %, okrajni ljudski odbor Šoštanj pta z 20 %.
2.	člen
Točka a) XIII. poglavja »Plačilni sklad v trgovini in gostinstvu« se spremeni pri posameznih gospodarskih organizacijah in sicer:
Knjigarna in papirnica Šoštanj od 4,1% na 4,5%.
Trgovsko podjetje »Reprodukt« Šmartno ob Paki od 2,8 % na 3,6 %.
3.	člen
Pod točko a XIV. poglavja se doda še stavek: Lestvica je objavljena v »Uradnem listu LRS«, številka 12/54.
Pod točko b) se doda še tale stavek: Lestvica je objavljena v »Uradnem listu LRS«, št. 31/54.
4. člen
V XVII. poglavju — Skupna sredstva okraja in viri sredstev — se spremenijo ti-le zneski, ki znašajo:
A.	V letu 1954 znašajo vsi dohodki okraja Šoštanj z vsemi sredstvi v višini 738.480 din (v tisočih dinarjev).
B.	Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov
(v tisočih dinarjev):
a)	Sredstva iz leta 1953:
1.	Presežek proračunskih dohodkov 1933	13.388
2.	Ostanek davka presežnih plač	3.044
3.	Ostanek sklada stanovanjsko-komunalne
delavnosti	237
4.	Ostanek	sredstev	za financiranje	1.925
5.	Ostanek	sklada zdravstvenih ustanov	131
6.	Ostanek	presežne	akumulacije	35.488
Skupaj	54.212
7.	Porabljeno po planu v letu 1954	38.007
8.	Ostane	li6.205
b)	Sredstva iz leta 1954:
1.	Ostanek dobička gospodarskih organizacij, ki ipripada OLO	450.149
2.	5 % dpp državni sektor	18.032
3.	50 % dpp zadružni in privatni sektor	36.700
4.	Dohodnina kmetov	56.698
5.	Dohodnina drugih poklicev	5.426
6.	Zemljarina	1.800
7.	Davek od dediščin in daril	2.420
8.	Dohodek uradov in ustanov	600
9.	Razni proračunski dohodki	1.500
10.	Drugi dohodki in takse	6.000
11.	Dohodki, od katerih se ne plačuje prispevek republiki	9.380
12.	Skladi podjetij za samostojno razpolaganje	133.570
Skupaj dohodki	 722.275
Vsi dohodki	738.480
II. Uporaba sredstev iz leta 1954, ki se formirajo v okraju Šoštanj, se spremenijo tile zneski, ki znašajo:	*v^
Sredstva v višini 738.480, s katerimi razpolaga v letu 1954 okraj Šoštanj, se bodo uporabila v tele na-
mene (v tisočih dinarjev):
a)	proračunski izdatki	188.200
b)	negospodarske investicije OLO	31.200
c)	negospodarske investicije občin	67.900
č) okrajni kreditni sklad za investicije v gospodarstvu	45.610
d)	skladi podjetij za samostojno razpolaganje 133.570
e)	prispevek za kritje potreb LRS	374.000
Porabljena	840.480
Primanjkljaj	102.000
IH. Delež občinskikh ljudskih odborov na dohodkih okraja se pri dohodkih občinskih ljudskih odborov za doseženi delež na dobičku gospodarskih organizacij svojega območja spremeni za 3.430 din.
5. člen
V XIX. poglavju — Skladi in sredstva skladov — se pod točko 2 »Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov« spremenijo tile zneski, ki znašajo:
a)	Dohodki:
1.	Dohodki gozdne takse državnega
sektorja	56.000
2.	Dohodki gozdne takse privatnega
sektorja	33.795
3.	Prenos in leta 1953	10.506
4.	Prevzeti skladi občinskih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug	iz leta 1953	17.427
5.	Izredni dohodki	2.997
Skupaj dohodki	120.725
35% prispevek republiki	33.003
10% prispevek občinskim ljudskim
Ostanek OLO	84.423
b)	Izdatki:
1 Stroški za javno gozdarsko službo okraja 10.479
2.	Stroški za gozdna dela in druge investi-
cije OLO v nedržavnem in zadružnem sektorju	33.691
3.	Stroški za gozdna dela in druge investicije GG Nazarje	37.802
4.	Izredni izdatki — dotacije	2.451
6.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. ja' nuarja 1954.
Št. 1-129/1-55
Šoštanj, dne 23. decembra 1954.
Predsednik OLO:
Tone Ulrih 1. r.
165.
Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ptuj na skupni seji obeh zborov dne 30-decembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi zdravstvene postaje v Majšperku 1
Iz okrajnega zdravstvenega doma v Ptuju, ustanovljenega z odločbo okrajnega ljudskega odbora Ptuj z dne 23. decembra 1952, se izloči zdravstvena postaja v Majšperku in se ustanovi kot finančno samostojen zdravstveni zavod.
Sedež zdravstvene postaje je v Majšperku.
2
Zdravstvena postaja v Majšperku ima nalog0’ nuditi prebivalstvu z območja, ki ga določi svet ža ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Pju/’ zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in bolezni. To nalogo opravlja po pomožni postaji v Makolah, obratni ambulanti z bolniški®1 oddelkom in zobni ambulanti v Majšperku, valoici za matere in otroke ter po področni službi.
Pbabiški
preprečuj
zdravstven1
Zdravstveni postaji v Majšperku se v sporazum11 z Okrajnim zdravstvenim domom v Ptuju dodeljuj®!, v gospodarjenje osnovna sredstva, ki so jih že dosl J uporabljale organizacijske enote, naštete v 2. toč te odločbe.
4
Zdravstveno postajo upravlja upravni odbor, šteje skupaj z upravnikom 9 članov.
ki
Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah Uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni Ust FLRJ, št. 30-232/59).
Člane upravnega odbora in upravnika zdravstve-Ue postaje imenuje okrajni ljudski odbor Ptuj.
5
Za zadeve in naloge zdravstvene postaje je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko 0LO Ptuj.
6
Zdravstvena postaja v Majšperku posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1955.
. St. 1-82/1-55
Ptuj, dne 30. decembra 1954.
Predsednik OLO:
Lojze Frangež 1. r.
166.
Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) ter 2- in 44. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni Ust LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom te-’Uuljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na skupni seji obeh zborov dne 16. decembra 1954 sprejel
ODLOČBO
° razglasitvi doma učencev srednjih šol v Bohinjski Bistrici za finančno samostojen zavod
1
, Dom učencev srednjih šol v Bohinjski Bistrici, ki •>e bil ustanovljen z odločbo okrajnega ljudskega odbora Radovljica z dne 30. junija 1952, št. l'285/4-52, kot proračunski zavod, se razglasi za finančno samo-s^?jen socialno-vzgojni zavod in se preimenuje v ‘Dijaški dom v Bohinjski Bistrici«.
Sedež zavoda je v Bohinjski Bistrici.
2
Dijaški dom v Bohinjski Bistrici ima nalogo, da °skrbuje in vzgaja dijake nižje gimnazije v Bohinj-slsi Bistrici, ki se iz socialnih in drugih razlogov ne ^urejo oskrbovati in vzgajati v družini.
V dom se sprejemajo dijaki iz okraja Radovljica.
, Dom ima pravico, gospodariti s premoženjem, s uterim je gospodaril že doslej.
4	f
k Dom ima sklad za nagrade delavcev in usluž-skU,]V’	za Jastne investicije in amortizacijski
5
Dom upravlja upravni odbor, ki šteje sedem čla-v> vštevši upravnika doma. in , aine upravnega odbora imenuje svet za prosveto kulturo OLO Radovljica.
u Upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor a4ov]ji(Ca.
6
pt zadeve in naloge doma je pristojen svet za Sveto in kulturo OLO Radovljica.
7
Ta odločba velja od 1. januarja 1955.
St. 134/1-55
Radovljica, dne 16. decembra 1954.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
167.
Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter
2.	in 44. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na skupni seji obeh zborov dne 16. decembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o razglasitvi vzgojnega zavoda v Kamni gorici za finančno samostojen zavod
1
Vzgojni zavod v Kamni gorici, ki je bil doslej okrajni proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen socialno-vzgojni zavod.
Sedež zavoda je v Kamni gorici.
2
Vzgojni zavod v Kamni gorici ima nalogo, da oskrbuje in vzgaja duševno zaostale otroke od 7. do 15. leta starosti, ki zaradi duševne zaostalosti ne morejo uspešno slediti pouku v osnovni šoli. Izjemoma se smejo sprejeti v zavod tudi mlajši oziroma starejši otroci.
3
Zavod ima pravico, gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod.
4
Zavod ima sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov, vštevši upravnika zavoda.
člane upravnega odbora imenuje svet za prosveto in kulturo OLO Radovljica.
Upravnika zavoda imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
6
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Radovljica.
7
Ta odločba velja od 1. januarja 1955.
St. 134/1-55
Radovljica, dne 16. decembra 1954.
Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
168.
Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 48. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1955 sprejel
OD,. C B O
o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma Radovljica
1
Okrajni zdravstveni dom Radovljica, ki je bil ustanovljen z odločbo okrajnega ljudskega odbora Radovljica, št. 799/1-53 z dne 15. februarja 1953 kot proračunski zavod s samostojnim financiranjem, preneha.
2
Premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom Radovljica, ter aktiva in pasiva zavoda se razdelijo in prenesejo na nove zdravstvene domove Jesenice, Bled in Radovljica, ki se ustanove s posebnimi odločbami.
Premoženje po prvem odstavku te točke prenese komisija, ki jo imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Radovljica. Prenos je treba opraviti do konca februarja 1955.
Premoženje, ki ga je doslej uporabljala uprava okrajnega zdravstvenega doma, porazdeli na novo ustanovljene zdravstvene domove predsednik okrajnega ljudskega odbora na predlog sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
3
Uslužbenci in delavci okrajnega zdravstvenega doma, ki so na delovnih mestih v organizacijskih enotah posameznega novo ustanovljenega zdravstvenega doma, postanejo uslužbenci oziroma delavci ustreznega zdravstvenega doma.
Uslužbence in delavce pri upravi okrajnega zdravstvenega doma razporedi na delovna mesta v novo ustanovljenih zdravstvenih domovih predsednik okrajnega ljudskega odbora na predlog sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
' 4
To odločbo izvrši svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Radovljica.
5
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 375/1-55
Radovljica, dne 27. januarja 1935.
Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
169.
Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1955 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi zdravstvenega doma Jesenice
1
Ustanovi se zdravstveni dom Jesenice kot finančno samostojen zdravstveni zavod s sedežem na Jesenicah.
2
Zdravstveni dom Jesenice nudi zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Jesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora in Žirovnioa s tem, da zdiravi in preprečuje bolezni.
3
V zdravstvenem domu na Jesenicah so:
1.	Splošna	ambulanta	Jesenice	I,
2.	splošna	ambulanta	Jesenice	II,
3.	splošna	ambulanta	Jesenice	III,
4.	obratna	ambulanta	Železarne Jesenice,
5.	bolniški oddelek obratne ambulante Jesenice,
6.	zobna ambulanta Jesenice,
7.	poliklinika Jesenice s kirurškim, internim ginekološkim oddelkom,
8.	specialistična okulistična ambulanta Jesenice,
9.	specialistična otorinolaringološka ambulanta Jesenice,
10.	sipeciailistična pediatrična ambulanta Jesenice,
11.	higienska postaja Jesenice,
12.	{»svetovalnica za matere in otroke Jesenice,
13.	posvetovalnica za matere in otroke Blejska Dobrava,
14.	posvetovalnica za matere in otroke Mojstrana,
15.	šolska ambulanta Jesenice,
16.	šolska zobna ambulanta Jesenice,
17.	antituberkulozni dispanzer Jesenice,
18.	antivenerični dispanzer Jesenice,
19.	otroški dispanzer Jesenice,
20.	babiška služba Jesenicei,
21.	zdravstvena postaja Kranjska gora s splošn0 ambulanto, zobno ambulanto, posvetovalnico za matere in otroke in babiiško službo Kranjska gora,
22.	pomožna zdravstvena postaja Žirovnica 5 splošno ambulanto Žirovnica in posvetovalnico 28 matere in otroke Braznica.
Zdravstvena postaja Kranjska gora in pomožn® zdravstvena postaja Žirovnica sta posebni organi28' oljski enoti zdravstvenega doma Jesenice; njuno ra2' merje do zavoda se uredi z njegovimi pravili.
4
Zdravstvenemu domu Jesenice se v skladu 2
2.	točko odločbe okrajnega ljudskega odbora Rador' Ijica. št. 3|75/l-55 z dne 27. I. 1955 o prenehanju zdra^' stvenega doma Radovljica dodeli v gospodarjcDj6 premoženje, • katerim je doslej gospodaril okraj81 zdravstveni dom Radovljica in so ga uporabljal organizacijskege enote, naštete v prvem odstavk8
3.	točke te odločbe.
%
Zdravstveni dom Jesenice ima tele sklade:
a)	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za lastne investicije,
c)	amortizacijski sklad.
6
Zdravstveni dom Jesenice upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
7
Zdravstveni dom Jesenice ima upravnika. Uprav-nika imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
8
Organ, pristojen za zadeve in naloge zdravstvenega doma Jesenice, je svet za ljudsko zdravstvo 10 socialno politiko okrajnega ljudskega odbora
Radovljica.
9
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem Rstu LRS«.
St. 576/1-55
Rad Ijica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
170.
Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona 0 okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. ‘9/89-52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) 1® okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja *955 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi zdravstvenega doma Bled 1 2
1
Ustanovi se zdravstveni dom Bled kot finančno !amostojen zdravstveni zavod s sedežem na Bledu.
2
Zdravstveni dom Bled nudi zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Bled, Gorje, Bohinjska Bistrica 10 Srednja vas v Bohinju s tem, da zdravi in pre-Prečuje bolezni.
'	3
V zdravstvenem domu Bled so:
!• splošna ambulanta Bled I,
2.	splošna ambulanta Ijled H,
3.	zobna ambulanta Bled, higienska postaja Bled,
3- šolska ambulanta Bled, b- šolska zobna ambulanta Bled,
posvetovalnica za matere in otroke Bled,
R posvetovalnica za matere in otroke Gorje,
9- babiška služba Bled,
t0 zdravstvena postaja Bohinj s splošno ambulan-g. »n posvetovalnico za matere in otroke v Bohinjski •«rici, posvetovalnico za matere in otroke v Srednji as' in babiško službo Bohinj,
Zdravstvena postaja Bohinj je posebna organi-Cljska enota zdravstvenega doma Bled; njeno raz-rJe do zavoda se uredi z njegovimi pravili.
4,
Zdravstvenemu domu Bled se v skladu z 2. točko odločbe okrajnega ljudskega odbora Radovljica, št. 375/1-55 z dne 27. I. 1955 o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma Radovljica dodeli v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom Radovljica dn so ga uporabljale organizacijske enote, naštete v prvem odstavku
3.	točke te odločbe.
5
(Zdravstveni dom Bled ima tele sklade:
a)	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za lastne investicije,
c)	amortizacijski sklad.
6
Zdravstveni dom Bled upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma. Člane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
7
Zdravstveni dom Bled ima upravnika. Upravnika imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
8
Organ, pristojen za zadeve in naloge zdravstvenega doma Bled, je svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Radovljica.
9
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 377/1-55
Radovljica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
171.
Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1955 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi zdravstvenega doma Radovljica
1
Ustanovi se zdravstveni dom Radovljica kot finančno samostojen zdravstveni zavod s sedežem v Radovljici.
2
Zdravstveni dom Radovljica nudi zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Radovljica, Begunje, Črnivec, Kropa in Podnart s tem, da zdravi in preprečuje bolezni.
3
V zdravstvenem domu Radovljica so:
1.	splošna ambulanta Radovljica I,
2.	splošna ambulanta Radovljica H,
3.	obratna ambulanta »Veriga« Lesce,
4.	obratna ambulanta »Plamen« Kropa,
5.	zobna ambulanta Radovljica,
6.	higienska postaja Radovljica,
7.	šolska ambulanta Radovljica,
8.	šolska zobna ambulanta Radovljica,
9.	posvetovalnica za matere in otroke Radovljica,
10.	iposvetovalnica za matere in otroke Begunje,
11.	posvetovalnica za matere in otroke Kropa,
12.	babiška služba Radovljica.
4
Zdravstvenemu domu Radovljica se v skladu z 2. točko odločbe okrajnega ljudskega odbora Radovljica, št. 575/1-55 z dne 27. I. 1955 o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma Radovljica dodeli v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom Radovljica in so ga uporabljale organizacijske enote, naštete v 3. točki te odločbe.
5
Zdravstveni dom Radovljica ima tele sklade:
a)	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za lastne investicije.
c)	amortizacijski sklad.
6
Zdravstveni dom Radovljica upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
7
Zdravstveni dom Radovljica ima upravnika. Upravnika imenuje okrajni ljudski odbor Radovljica.
8
Organ, p ni s bojem za zadeve in naloge zdravstvenega doma Radovljica, je svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Radovljica.
9
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 378/1-55
Radovljica, dne 27. januarja 1955.
Predsednik QLO:
Milan Kristan 1. r.
172.
Na podlagi II. točke C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/54) in drugega odstavka
23.	člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin je ljudski odbor mestne občine Kranj na 3f>. seji dne 28. januarja 1955 sprejel
ODLOK
o uvedbi začasnega mestnega prometnega davka od obrtniških izdelkov in storitev
1. člen
Dokler ljudski odbor mestne občine ne bo sprejel odloka o uvedbi mestnega prometnega davka od obrtniških izdelkov in svoritev, plačujejo zasebni obrtniki in druge zasebne osebe mestni prometni davek za izdelke po tarifni postavki 89 A tarife, za obrtne storitve pa po tarifni postavki 10 B tarife prometnega davka, ki je veljala v letu 1954.
2.	člen
Vplačani mestni prometni davek od obrtniških izdelkov in obrtniških storitev gre v sklad za zidanje stanovanjskih hiš in komunalno graditev.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1955, objavi pa se v »Uradnem listu LRS«.
St. 117/1-55
Kranj, dne 28. januarja 1955.
Predsednik LO MO: Vinko Hafner 1. r.
173.
Na podlagi 25. člena, 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/1952) ter 29. člena temeljnega za' kona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 15-147/1954) je ljudski odbor mestne občine Tržič na seji dne 20. januarja 1955 sprejel
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih izdatkov ljudskega odbora mestne občine Tržič v I. trimesečju 1955
1.	člen
Dokler ne bo ljudski odibor mestne občine Tržič sprejel družbenega plana in proračuna za leto 1955 se bodo financirali proračunski izdatki LO MO Trži® po dvanajstinah proračuna za leto 1934, vendar nai' več 3 mesece, t. j. do 31. marca 1955.
2.	člen
Izdatki proračuna LO MO Tržič se bodo začasno financirali s temile viri dohodkov:
a)	s presežkom proračuna iz leta 1954,
b)	z delom dobička gospodarskih organizacij' predvsem obrtnih in komunalnih podjetij,
c)	z delom dopolnilne dohodnine od kmetijsttA in pa od samostojnih poklicev ter premoženja,
č) z dohodki mestnega prometnega davka in taks>
d)	z delom dohodkov od državnih taks in P*0* metnega davka,
e)	z davkom od dediščin in daril,
f)	z dohodki državnih organov, zavodov in usta' nov ter drugih dohodkov.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku v I. trimeseči® 1955 so sestavni del proračuna za leto 1955.
4.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1955.
Št. 319/11
Tržič, dne 20. januarja 1955.
Predsednik LO MOs Lovro Cerar 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna «Toneta Tomšiča«, vsi v Ljufc' IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 12 din do R strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din več "j Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erjavčeva ulica Ua. poštni predal 33R - Telefon uprave 23-579 - (Jek. račun: G01-»Z«'15