List gosp dar i išk in aro ■ ft** ^ < Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnic i jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 22. februarja 1865. Gospodarske stvari. da niso bili za rabo. Drugi so bili sopet pelarj glari in 7 pa so gozd s tem kvarili za majhen dobiček pe pokoncevanji gozda. Mnog požganega, ko so po dva ali trii je bilo po nemarnem zapaljenega Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. goreli hribj na enkrat po Ker po takem na pogorelih kamnitih prostorih Ne morem si omenil o tem 7 kar kaj 7 se da ne bi tudi jez nekoliko ne ,,Novic" Ipavcem nič druzega ni zrastlo, kakor kako jivj in Je v listu ker so tla brez kamnja, na tacih mestih k večemu Kra in pisalo zarad pokončevanja gozda. Moja beseda veljá Notranjcem. Ako se misli na prihodnost, kaj neki bodo zanamci počeli in kje si zaslužka iskali za plačo davka in dru- ševci lika zřaste nekoliko ovác preredé čez leto trava ve- Kraševci, ali kakor jim pravimo 7 Ciči so sicer posebno veliko gozda pokončali, ker imajo veliko kup- gih potreb? Ker že zdaj nam tako trda gré za davke, ćij? s trami v Trstu: ti so delali z gozdom kakor ogenj; kaj v • • c1j0 se bo dobilo. 7 ako v gozdu se ne bo nič več za kup- da Je bila ravna > hribe tem stanu, kakor se zdaj z gozdom delà 7 a ,. . . _ je nemogoče, da bi ga toliko prirastlo, kolikor se ga pokončá. Podoba je , kakor da bi bil gozd grajščakom in naj je hojka debela ali drobna, obtesali so jo za Trst; deleč proti nam so čez segali in vse preiskali in splenkali, karkoli je bilo rav-nega dobiti. Al kaj čas vsega ne pritira na vrsto ! Na to so se tudi bukovi sodje lahko prodajali, potem bukove kmetom po vsem na prosto voljo dan več. LU t o v«/ xjLi ua v ujj u uau ^ iv Grajščak si pravico zagotovlja s tem kmet kdor vec ker 7 ta doge v bale povezane 7 ker v se zdaj se ž njimi dobro mora pa da ima davek od gozda in logarje plačevati, pravico in vžitek ali jus v gozdu; tako je vedna pravda kupcuje. Leta 1848 so pa bukove škotle ali blince po poldrug seženj dolge lahko prodajali ; pbtem tudi bukove dile in žagance po dva sežnja dolge. tem so še med kmetom in grajščakom. Kdo ima prav ne gré meni razsodba ; toda to je gotovo, da kmet brez gozda je truplo brez duše. Nazadnje ne bota obá nič imela. Preobširen bi bil moj spis, ako bi hotel na drobno bukov gozd prav uničili. Zdaj tudi bukove podnožnice (švelerje) za železno cesto izdeljujejo, z eno besedo, kar se dá v denar spraviti, vse se poseká. Pri tem se pa ne gleda na varčnost gozda , naj že irna grajščak ali popisati, kako se gozd pokončuje ; naj tedaj le ob krat- kmet svoje ■ y delavce v gozdu; drevo se kem omenim. na tisti kraj, da se laglje poseka 7 da pade Dobro se še spominjani pogovorov med kmeti 7 ni žaga ali cepi, naj se še toliko mladih drevesic polomi in potere; na to se še ne po- tega še 30 let, kar so se pogovarjali, da jelovega gozda » xwx*o„ u« ui^.^oa w, * bi utegnilo zmanjkati, bukovega ne bo nikoli zmanj- doge izdelati, ako je pa za čoke namenjen raj ta. korist od drevesa pride to kar se dá za 7 kalo. lies , stalo je še bukovje pred leti čez vès »» J6ag»uw more urevu uau; usuuu pa? vrm, veje, usne gozd lepo, kakor žito na polji. Naj se pa zdaj po- Jvse segnj|je; Kar se tič.e kupčije, mora kmet od graj- Res stalo Je bukovje pred 20 leti čez vès za žagance more drevo dati; ostalo pa, vrhi pa kar mu veje, trske gleda, kakošen je , in žalost in milota mora preleteti vsakterega, kdor je gozd pred vidil in pa zdaj ? ? . . Zadosti! Vsakteremu trohnele klade in porobki glasno terpljenja pa ščaka, naj je za doge ali žagance, vse ivupiu, xxx »^j po taki visoki ceni, da mu prav malo dobička kaže kakega drevesa v kontra- (Dal. prih.) kupiti in sicer 7 dosti, ako y govoré in tožijo nemilo sekiro , ki so jo nepremišljeni gozdnarji rabili. Pa ni se čuditi, ako se premisli: . Da so z jelovimi dogami gozd kvarili, ker iz enih teh vasi so si za kvatrnico za Trst in Koper naj-manj vsak po dva voza sodov posod napravili; drevo je si še bant ne more spleniti. 7 bret 7 škafov in druzih moralo posekáno biti; ako se ni hotlo rado klati (cepiti), hajd! drugo posekati; ako liščin. Enaka navada je bila tudi za hleb (kruh) še to ni bilo za rabo, hajd! tretje, četrto itd. rebiti mislite, da je one niso hotle cepiti Kako naj bi se vređila prodaja govejega mesa? Starodavna navada je, da gosposke ceno govedine odločujejo vsak mesec proti po prevdarku začasnih okopa > Pa mo- že posekane drevesa, ko se mu 7 za krije ali za drugo korist domů mesarji se je opustila , in krušarji zdaj sami hlebu ceno na-stavljajo. Enacega svobodnega ravnanja si želijo tudi kaj še ! Tam na mestu je vse segnjilo. Drugi To prašanje je bilo prevdarj vzel? so sekali debele in lepe hojke za krije in so si jih za našem cesarstvu, tudi v drugih deželah zimo napravili; ker poleti jih niso mogli v tako slabém mestih so mesarjem samim prepustili ceno staviti go na vse straní v nekterih da so potu voziti, so ugodnje zime in snega čakali # jih potem domů vozili. Ce pa ni bilo tri ali štiri zime zadosti debelega snega, ali pa je bil tako vejemu mesu in je že tudi tako ostalo 5 drugod debel, da ga pravico mesarjem preveč poskočil pet 1 so to ker so z mesno tarifo Ljubljani in po vsi kranjski de predretiniso mogli, so krlji v gozdu ostali in pregnjili, želi morajo mesarji govedino sekati po ceni, ktero jim 60 gosposke od meseca do meseca stavijo; al žalibog! ta kami in vrvi iz jame potegnili. Sopár krompir jev tarifa je le bolj na papirji; mesarji prodajo veliko mesa ga je zadusil. Pazite gospodarji in gospodinje, ki imate po vse drugi ceni. Oni, pa tudi tišti, ki ga kupuj ej o, dobro v zaprtih hramih veliko krompirja nakupičenega ! Tf 1 9 • 1 1 • • 1 v • i vedó da meso v raznih krajih života raznega , — je okusa, tudi razlocne tečnosti ; prodaj aj o tedaj bolje meso in samo slabše istega goveda po predpi- , da po malem meso kupuj ej o, najslabše po enaki ceni pO VX01 UClii , AU oauau uiuwui. sani tarifi. Od todi pa pride visi ceni .P? bolj revni ljudje , ki dobivajo , kakor bogatini srednje meso zato j ker ga vec ob enem jemljejo. Krivica, ki se godi revežem pri da takem vedenji, je očividná; zato terja pravica, da se ta reč tako-le poravna:*) Mesarjem naj se zapové, morajo meso vsacega goveda razdeliti po vrednosti na tri dele. Prvi del naj prodajajo kakor morejo brez morajo pismeno naznaniti ceno in ga sekati po tej naznanjeni ceni. Drugi odločene tarife, toda na vsak kos mesa del je meso srednje vrednosti, in tretji del, to , to je, meso zadnje vrednosti morajo prodajati po ceni ki jo gosposka stavi, pa tudi te cene naj so nadpisane na dele mesa, kteri so pri njih na prodaj. Kar se tiče přiklade > Je meso prvega delà, ne gleda toliko pomisliti, da, kdor jemlje na množico, temvec na dobroto mesa in juhe; njemu je tedaj vstreženo s kostmi, ki dajejo dobro juho; naj se jim dajè kosti za prikiado. Kdor kupuje srednje meso ; dobiva nekoliko mesnato prikiado toraj naj t in kupcem zadnje cene naj se dajè bolj mesnate přiklade, ker ti dajo na to, da imajo kaj jesti. gle- takim ravnanjem utegne biti vstreženo mesarjem pa tudi kupcem mesa. Tudi bi se odpravila napaka 9 9 da mesarji vkljub predpisani ceni vendar meso, kakor se jim poljubi. prodajajo takim ravnanjem bi se tudi nekoliko spolnila želja mesarjem, sekati meso brez predpisane cene; in vendar bi se tudi obravnalo nespodobno povikševanje mesne cene. Da pa mesarji morejo pošteno izhajati pri svojem rokodelstvu, je treba še tega-le: Prva potreba vsacega mesarja je, daje v svojem opravilu dobro izurjen, Kdor na in da more kupljena goveda koj plaćati, upanje kupuje, drago kupuje, zato pa težko izhaja ali celó v svojo škodo kolje. Pa tudi to še ni dosti, da vsako govedo proti plača; temveč mu je treba imeti toliko gotovine , da si nakupuje o dobrih prilikah ob enem govedine za dalj časa, kar opravi tudi z manjšimi stroški. Ako mu je pa treba brenkovati in popivati po deželi za vsaki rep proti, se dobiček škodo mesari, in kupcem slabo zmane, nazadnje v svojo vstreza, torej ga naposled opustijo. Tako pa pride mesar na kant, pa ne zavoljo tega ker nostjo se ker meso mora prodajati po tarifi, ampak zato 9 Je opravila lotil, kteremu ni bii ko s ne z ved- ne z mosnjo Dr. O. Našim gospodarjem in gospodinjam. * Smrt med krompirjem Kozlanih na Oe skem je mlad krepák člověk 11. dne t. m umri pir v hramih smrti Da bi se namreč preprical, ali ne gnjije krom 9 ljenega se podá ga je bilo okoli 100 centov sprav jamo, pa se nagloma ves omotičen zgrudi. Čez četrt ure pride mlajša sestra za njim in ga jde ondi na tléh. Brž leti vèn in kliče ljudi na pomoč. Prvi moz 9 ki gre do njega da ga pravil iz jame, se hipoma vrne, ker že je tudi čutil, da mu huda omo tica žuga; s snegom so ga drgnili, da so ga zopet zdramili; mrtvega gospodarjevega sina pa so z moti- Ti m obcil iti se vjemajo s temi, ki jih je vrednik tega lista přiseji mestnega odbora 26. u. m., ter obljubil o tej za- devi izroČiti dotične predloge Starine slovenske. Slovenska prisega v rokopisu leta 1661. registraturi nekdanjih kranjskih stanov se nahaja še dobro ohranjena čez 200 let stara knjiga pod naslovom „Einer Loblichen Landtschafft dess Hortzog- v kteri Je med drugimi tumbs Krajn Jurament Buch prisegami v rokopisu tudi prisega za dačarja od leta 1661. ktera se tako-le glasi: Vi bodete Perfegli Bogu Vfigamogotfchnimu l'ua- fchimi tremi perťtmi, eno telefsno perfego , de vi ene 9 99 Vifoku Zaftite ali poťtenne Lontfchaífti V krainfki de-fcheli Perhod, kakor te ifte gori vfeti Praeiemlauez ali Mitldings Einnember (v Kokri) po tem vam danim podutfcheniu, ienu lamerkaniu ali Ťarifti Sueftu, lenu Prauitfchnu, kuafchim l'ueftim rokam, od Vfakteriga otfchete fflifsam noter Vfeti, ienu nikogar fafchonati taifti perhod ali denarie fuleb veno fkrinizo vretichi ienu polofhiti, od tega pofchteno redlich , ienu richtik 9 9 Raitingo derfchati, Na lete denarie tiga perhoda , fam , ienu veliku manie drugam oberniti, nikar letfchi ali 9 famutfch na ene Vifoku Zaftite Lontfchaífti gnadliuich Gospodou Verordentariau, ali nich derfcheotíchiga nar vigfchiga Praeiomlauiza, ali niega Nameftnika gdur taifti bode pegeruuanie, ienu obiskaine , teiťte denarie fred enim famerkaniam ali Raitingo vfselei Zefch dati lenu ficer Eni Vifoku Zaftiti Lontlchaffti Vio fpodobno Pokorlchino l'turitti, tudi nikomar obene goluftie, ali contrabanda, perpuftiti, tudi nikar iam te ifte fturiti lamutfch ene Vifoku Zaftite Lontfchaífti nuz ienu bol-fchanie, kar vam ie nar bole mogotfche pomifsliti, Vio i'kodo, ienu Nauarnoft braniti, ienu oberniti, Jenu vie letu fturiti otlchete, kar ie edan Pofchteni Hlapez ienu lchlufchabnik fuoiemu Gospodu dolfchan fturiti fperfego fauefan. Perfega. 9 ienu Vie letu kar ie meni ledai na prei derfchanu, ienu branu, ienu lem ieft dollchan fturiti. oblubim iel't vfech punctich íueftu, prau, prauizhnu, Jenu guifchnu derfchati, koker meni Gospud Bug pomagai. Jenu niega ; Zhastita Matti Bolchia Diuiza Maria, ienu Vsi Suetniki. Amen." Tako so pisali pred 200 leti v pisarnicah kranjskih. Da to ni bil jezik slovenskega naroda, je očitno na prvi pogled ; saj tudi danes bi marsiktera pisarnica ne skovala boljega, čeravno imamo v knjigah in pismih pravilen slovensk jezik. Vendar če bi bil jezik tudi tak bil, ni bil slaběji od nemškega , ki so ga takrat pisali. Vpričo tega damo Čitateljem našim odlomek iste prisege v nemškem jeziku, ki se glasi tako: tt 3br roerbet ©$tt>eren @ott bem Sllímec^tigen mit aufgeregten brepen ftngern eínen íeíbtícben atbt, ba$ tf>r Síner dr* ?ob* íanbt. Son alien Ster ©tánben btefeé ôor îogtfyumbé fërain gefolí, alé berofeíben bejíeííter Sťnnember beé Sîeùeit ÏBetn imposto ju jïanfer nad? auémetfung ber Snfiructíon tutb iibergebenen Xartjfa třjreuítcb *mb aufríc^tíg ju euern tl)reuen benben 2Son memgfc<d?en, memanbt t>er* fdjont, nod? auégenomnten fletflftg eínnemben, ©tefelbert ge* foílen tn etn fonberbar molí Serroabrte Xrufyen íegen, batton guete, erbare, tinb aufríc^tíge raíttung baíten t tmb bte ©efolícn fur @ud) felbji nit angretfett Sil mentger anber* roeegč SSemenben, fonbern auf mottgebadjt Stner @r. íobí. Sanbtfcfcafft itd." 61 Slovstvo. V A , i * Paul Jos. Safari ks Geschichte der sůdslavischen Literatur; herausgegeben von Josef Jireček , III. 7)«s serbische Schriftthum, I. Abtheilung 1865. Kaj naglo J. Jireček pospešuje izdajo prevažne Šafaříkové zgodovine jugoslovanskega slovstva. Pred sabo imamo že tretji vezek, ki razkazuje srbsko slovstvo od vstanovitelja njegovega svetega Save (ki se je rodil leta 1169 in umrl leta 1237) še le do 17. stoletja, toraj ř*e imamo nadjati še enega vezeka o srbski literaturi. Gosp. izdatelj tretji vezek med svet tako-le vpeljuje: ,,Da bi zgodovina srbskega slovstva bila dovršena, imela bi obsegati vsa slovstvena delà tega rodo, namreč pravih Srbov, Boznjakov, Dalmatineev, Slavon-cev ingraniških ali mejinih Hrvatov ; kajti všiti prav za prav govoré le en jezik, govorica različnih krajev so le narečja. Al državljanska in verska ločitev ločila je ta rod tudi v slovstvu. Državljanom nekdanjega srbskega kraljestva, grški veri vdanim, rabila je cirilica in dolgo tudi staroslovenski cerkveni jezik , namesti kterega je v zadojeni stoletji vpeljan bil v slovstvo deželni živi govor; — Dalmatinci, Hrvatje in Slavonci, večidel ka-toličani, poprijeli so se latinice ter so svoje narečje začeli pisati že leta 1161, v 15. stoletji pa so jo stano- vitno povzdignili za književni jezik, toda žalibog, tako brez vzajemne zveze, da so pisali različno o raznih Časih in krajih, v Dalmacii po svoje , v Slavonii po svoje. Le en del katoliških Srbov, glagoliti, obdržali so stari cerkveni jezik, se ve da manj ali več popače 5 s prostim svojim narečjem , premenjali so pa cirilico z novo azbuko, ki jo po krivem imenujejo glagol i tico. Tudi potem , ko so se Srbi obojega obreda bolj spri-jaznili. je ločitev v slovstvu vendar še ostala tako, da grški Srbi ne poznajo slovstvenih del latinôanov, ti pa unih ne. To in loži splošni spregled sta učenemu izda-jatelju vzroka dovolj , da se v tej knjigi drži večidel slovstva grškega obreda , in da le sèm ter tjè omenja katoliškega in protestanškega v cirilici. Pri drugi pri-liki pa obeta ravno nasproti ravnati. Bulgarskega jezika , ki je samo svoje narečje, se kar ne dotika." — Toliko iz spregovora v porazumljenje sploh. Zdaj pa o imenovane knjige obsegu, ki je silno vážen vsacemu , ki se hoče z junaškimi Srbi bolj se-znaniti. Nekako vse drugači je osnovana ta knjiga od svojih prejšnjih sestrić. Prvi oddelek ob kratkem ob-deluje srbsko povestnico *); drugi pretehtuje srbsko državo, cerkev in národno življenje; tretji govori o srbskem j e z i k u in sploh o p o k r i s tj a n j e n j i srbskega rodu, posebej pa nam našteva 58 prvih grških pisateljev z prevažnimi črticami iz njihovega življenja in delovanja, 10 katoliških s cirilico in protestanške iz-dajatelje srbskih knjig; dalje nahajamo v tej knjigi zapisnik starih srbskih besedi, rokopisov in druzih je-zikovih spomenkov: imena rek, gorá, mest, dežel, oseb in nekaj plemenskih izrazov ; napisov pretehtuje 27, spisov 28, rokopisov: biblijskih 48, liturgiških 18, bogo-slovskih 37 , pravniških 17, zgodovinskih 41, jezikoslovna 2. — Poslednji oddelek namenjen je pa tiskanim knjigam in govori o krakovskih, benečanskih, rimskih trnovskih tiskarnah. — Da to važno knjigo živo pripo- '■■•) Razloživši prvotno domovino Horvatov in Srbov po različnih pisateljih, pravi Safařik na strani 12, đa „jezik genetičkih (radikalnih) Horvatov ni bil nikdar toliko različen od jezika srbskega, da bi se jezik hrvaški mogel samostojno , samostalno narečje imenovati" , in na str. 13. pravi, da ,,seda-njemn civilnemu Hrvaškemu se je ime Hrvatov dalo se le pred kakimi 3 stoletji; poprej se je imenovalo Slavonija. Stanovniki njegovi pa so izprva bili Slovenci, ne Hrvatje, vendar z nekim posebnim narečjem. Brž ko ne so posedli Hrvatje ob svojem dohodu tudi nekoliko otokov jadranskega • motjftt"' • i. T.- ročamo vsem, ki se hočejo z junaških Srbov starim slovstvom bolj seznaniti, se samo po sebi umé. Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Kočjaš moj je bil iz stare Srbije blizo Macedonije domá in pritekel je v Srbijo, kakor jih přiteče več druzih. Bil je lep mlad fant, ako smem zamokli obraz lep imenovati, oblečen je bil poletinsko, kakor so srbski kmetje skoraj sploh poleti in pozimi oblečeni — v samih gatah — na eni nogi je imel opanko, druga je bila bosa; ostala mu je neki pred ta dan ena opanka v blatu, pa ker je bila že obnošena, je ni hotel več vzdigniti iz mlake. Oštri burji je junaško svoje široke gosli kazal. Naši brzi konjici so drli naprej , da je bilo veselj e ; po ravnini in v hrib smo tekli, navzdoli smo pa leteli, kakor da bi nas veter gnal; kajti tukaj nimajo zavor, cokelj ali druzih priprav , da bi kola zaveraii, zato navzdol tečejo, da vse prek leti. Tudi moj kočjaš ni navzdol kol zaveral, jih tudi ni imel s čem, temveč je še konjice z bičem pognal in šel z nami, da smo izvan njega vsi straha třepetali; precej na prvem klancu mi je kočjaš tak strah zapodil v rebra , da sem potlej pri vsakem svoje ljudi z voza pobral in kočjaža pustil, da je sam navzdol drdral. Moja žena se je bala, da nas ne bo vseh konec , in žal ji je bilo , da ni šla v Beligradu k spovedi in sv. obhajilu, predno je na ta voz stopila. Tako pridemo deloma peš deloma peljaje se čez hribe in doline o poldne do prve štacije v mesto Gr o ck a, kakih 5 ur od Beligrada. Grocka se na široko in dolgo razprostira po hribasti desni obali Do-nave ; clovek misli, da je to veliko in lepo mesto, ako ga od deleč sodi; pa veliko je zato, ker hiše ne sto-jijo kakor po naših mestih ena zraven druge poredoma, nego stojijo v sredi velikih in lepih, s plaňkami ogra-jenih vrtov. Hiše so sploh leséne, pa lepo pobeljene in z žlebasto opeko krite. Prebivavci so vrlo priljudni ; oni živijo sploh od kmetijstva in živinoprodavstva (redi se sama) kakor kmetje po vaséh. Rokodelcev nisem niti vidil niti slišal, štacun tudi ne; pa mogoče, da je kje kak kovač, da vole kuje, in kaka štacuna, kjer se prodajajo klinčeki za ogenj, sladkor, kava, sol itd. Krčem mislim , da mora biti po mestu več , kajti moj kočjaž je rekel, da je naša naj bolj ša , kjer se vsaki čas jéla dobi. In res v veliki veži je gorel strašen ogenj , na ognji sta bila dva kotla, v enem se je kuhalo zelje z mesom, v drugem fižol; okoli ognja so čepeli ljudje, in so molčé ali pa razgovarjaje se va-nj gledali. Moški so pušili duhan, ženske pa so predle. Kuha se vse samo, in se kuha po dva, tri in še več dni naprej in naprej tako dolgo, dokler se vse ne pojé ; potem se zopet kotli napolnijo z zeljem, fižolom in mesom, kakor prej, in se to kuha zopet, dokler se ne pojé. Mi smo popili čašo vina in prigriznili bedra seboj vzetih pečenih puranov, in čez pol ure smo jo udarili hajd naprej proti Smederevu, večidel tik Donave. Na desni je bil strm breg, da nismo nikamor vidili, na levo, unkraj široke Donave, pa lepi ravni Banat, kterega bogate krasotě ni več pokrivala megla. V daljni nepregledljivi širjavi in daljavi je njegovo bogastvo in njegova lepota na našo levo stran razgrnjena ležala ; kakor v obljubljeno deželo sem zmirom le na levo v Banat gledal, kajti na desno so mi povsod hribje pogled zapírali, dokler mi ni črna noč oči zaprla. Jez in moja rodovina zdaj dremati počnemo, naše glave se glava ob glavo trkajo, in tako drug druzega budimo, da nismo trdno zaspali. 62 trdni noči priderao v Smeđerevo, dobimo dranskega primorja, gospodarja Nabergoj ia Priraožie, dobre sobe, vrlo dobro večerjo, dobrega vina in mehke prišla od Njih Veličanstva, so Cesar omenjena rodo- čedne postelje pri poštenem oŠtirji. Kako se mu pravi, ljuba še sama pustili pred-se. Gosp. Nabergoj je v slo- Trudni dolgega pota prav sladko zaspimo, venski besedi govoril s Cesarjem in Jim razodel ne vem. Zjutraj jez rano vstanem in hitim sem pa tje po mestu, želje jadranskih Slovencev. Cesar so ga pažljivo po- da ga brzo nekoliko ogledam. Mesto je zeló ozko, stoji slušali in mu odgovorili laški, rekši, da so razumeli nizko in vleče se precej daleč na desni obali Donave. vse, vendar govoriti prav ročno ne morejo slovenski, Na desno stran mesta je majhen hřib in v njegovem in obljubili so poslancema, da kolikor podnožji je mesto v podobi polimesca zakrivljeno. Na le mogoče bodo spolnili prošnje zvestih jadranskih Slovencev. Pred ko ne je bil ta govor prvi ki so ga presvitli Cesar v av- levo stran mesta tik Donave na sredi stoji turški grad trdnjava, ki pa veliko bolja trdnjava ni, kakor je grad dijencii slišali vv slovenskem jeziku, pa ga tudi milost- žužemberški. Iz vseh bližnjih hiš se lahko ne samo iz ljivo sprejeli. Ce tedaj celó v cesarski palači najde puške, ampak tudi iz pištole v grad puca in iz bliž- naš jezik dobro mesto, kdo mu sme zaperati druga njega hriba ga topovi lahko kmali zavladajo in v podr- vrata? Gosp. poslanca sta pa potem še tudi v sloven- Da! Srbi, če bi smeli, so gotovi z njim mahoma, kakor so že bili. Mesto živi od trgovine tijo zrusijo skem pismu y ki ga jim je sestavil gosp dr. Toman VI- poklonila Njih Veličanstvu svoje z besedo razodete proš-norejstva in rokodelstva. Na velikem trgu stojijovdveh nje. Radostna stavrla domoljuba zapustila Cesarjev dom. vrstah štacuna poleg Štacune. Tudi krčem in kaván je Iz Du naj a 15. sveč. Spomenčica V od niku po mestu dosti. Hiše so vecidel leséne, lepo pobeljene na Čast 9. dne t. m. v krasni Dianini dvorani je bila in sploh vse z žlebasto opeko krite. Je pa nekoliko prava slovanska svečanost, kajti čestitali so jo namest-tudi precej lepih hiš iz Na sredi mesta stoji lepa smederevska cerkev kamna ali opeke zidanih, niki vseh narodov slovanskih. Ne bodem vNovicam" ki JLlc* OJLOVAl LU ^ o ta OIUJL ouivu^i v r uaw v^i y j i^i JO v^tv/i a ívi«jomi zj u won uiui jJvy^iOWAij^ xvcij o j jj^ivy^ neki najlepša vse Srbije. To je tudi verjeti, kajti po deklamovalo, in da ploska in slavoklicev ni bilo ne Srbii cerkev ni ; od Beligrada do Smedereva nisem konca ne kraja. Al to mora Slovenec Slovencem pove- vsaka farna dati, da v Meccadantovi romanci se je odlikal naš rojak Janez Meden z ravno tako krasnim kakor orja- prostora krajšal z obširnim popisom, kaj se je pelo kaj ne zvona slišal ne cerkve vidil. In res t y ki cerkev na Kranjskem je lepša memo smederevske bo gotovo v nekoliko letih ena zadnjih cerkvá Srbije, škim, umetno izurjenim tenorom tako, da lahko rečem, ako je tudi zdaj še najlepša. Smederevsko vino je eno da bode kedaj še svet govoril o tem pevcu, ki najboljših v Srbii. Poglejmo še enkrat nazaj , da povem kaj sem od X V ^ i VJ LU KJ v-/ V 11 IX 1 U U UMiiWj y J/V T v «-JU* -, Jkm v» | ^ viu V v« Beligrada do Smedereva vidil; kajti od Smedereva se popotniku vse drug svet odprè. se v pevski učilnici dvornega gledišča pripravlja za javni nastop v operi Iz Zagreba 19. febr. Nr. 11. torek 14. t. m. niuvu v ou en u6 ovci uapu. je prvikrat stopjl gosp. Pen, rojen Ljubijančan, * Nad soro sedé sem po visokem in vegastem bel- Franca Moora Silerjevih „Razbojnikov" pred tukajšnje graškem polji naprej dirjal in zamišljen v Beligrad občinstvo. Skor bi člověk mislil, da si je o3oda nektere nazaj gledal. Srce mi je veselja igralo gledaje naj- ljudi kakor nalašč izbrala, da jim pot njihovega živ- v ulogi in lepši stranega za da trgovino najsposobneji položaj ne rečem velikanskega, od daleč razpro- ljenja kolikor mogoče zvije in naposled tako prekriža y res da se hipoma na čisto drugi stezi najdejo, kakor so Obiaiic^a ^ uc« lití i UUULU , v Uiiaauoat^a , uu uhi^u i v« umi ou uij/vujh um uignv uiu^i otvj^i uaiuuju , aaivui lepo belo izgledajočega mesta Beligrada. Stvarnik namerjali. Taka je tudi z gosp. Pen-om. Prej je bii ga je na najlepši kraj postavil, in bil bi Beligrad naj- nemšk kazališčenik, zdaj slovansk srečneje in najbogateje y mesto, da ga niso prej tedaj za nas sebični krvo- mrtev, zdaj za nas zopet živ. Njegov debut vkîjub željni narodi od njegovega početka pa dozdaj v največo temu, da mu še ne teče hrvaški jezik, kakor bi trebalo, nesrećo — v pomor, požig in razsip metali. Za ta je bil sijajen, kar se je v živém plosku in večkratnem mali, pa res prekrasni košček zemljice, na kteri beli pozivanji dosti lepo razodevalo. Kritika v „Domobranu'4 Beligrad stojí, so se večkrat krvavo kavsali: Grki, ni prav nic negativnega o njegovi Goti Srbi. To njegovo strašno prošlost in krvavo osodo premiš- lgn rekla. Kar Rimljani, Avari , ____, Mažjari, Nemci, Turki Vam pa v sledečem priobčujem, bi morebiti bolje bilo, da še ne omenim ne: obljubil sem tudi nekemu pri- do neŠtevilnih, v daljavo in širjavo jatlu, da v svojem dopisu tega omenii ne bom; pozneje Ijevaje pridrdramo neizmerno deleč potegnjenih (od Save do Donave) ze- mi je bilo žal te obljube^ in zares si ne morem kaj y da meljskih nasipov in grabnov, iz kterih sta slavna viteza obljubo prelomim. Cela stvar je ta le: Te dni smo či- tali dopis iz Dunaja v „Domobranu toži, v kterem pisatelj da pri svetkovanji na spomin Vodnika na Du- Evgen in Lavdon divje Turke tolkla in nesrečni Beligrad požigala; iz teh nasipov in grabnov so tudi Srbi leta 1806 pod junakom Crnim Jurjem svoje lastno in naj i so se pele pesmi vseh slovanskih narečij glavno mesto Beligrad stiskali in ga Turkom vzeli. Ko- nobena hrvaška ne. Nas tukajšnje Slovence je ta dopis liko požarov in razvalin je nesrečno mesto pretrpelo ! prav neugodno dirnil ; mi to postopanje naših rojakov samo Koliko krvi se je po njem in po njegovi lepi, vitni, tudi za boj res pripravni okolici prelilo ! rodo- Da! v« » V»^ V \AfcJ V VtAJL UL&l y UJ. 1 WV/ jL./ V/ IJ U V Ml 111 V UUUiU M. VJ V« V » na Dunaji zeló obžaljujemo, ter se nadjamo , da v bo- doče naši rojaki na Dunaji ne bodo nemilo za nedrago tudi slovenske kosti počivajo po beligraških ulicah vračali; zakaj brž ko ne je bil razlog njihovega posto-in po beligraškem nepregledljivo širokém polji. Tudi panja zaključek tukaj šnj ega pevskega društva „Kola", mirni Slovenci so večkrat nesrečno mesto v korist ptuj- po kterem se bodo v bodoče v tem društvu samo pesmi cem grozno bili in beligraško polje s svojo krvjo in v hrvaški besedi pele, slovenske tedaj le v hrvaškem svojimi kostmi gnojili. Jez sem se po tem s krvjo převodu. Ce so tedaj naši rojaki z obzirom na ta za- napojenem polji popotovaje, svojih nesrečnih slovenskih ključek mislili reprocitetno postopati, niso prav storili. bratov spominjal in tužen izdihnil: Bog vam daj večni Jaz mir in pokoj ! sicer tukaj nočem razlogov razkladati, zakaj je (Dal. prih.) pevsko društvo „Kolo" to zaključilo } molčé y da ta Dopisi. zaključek v obrambo vzel y to je gotovo y da ta za- ključek se ne more smatrati ko praecedens, postopanje Iz Dunaja 18. sveč * Ko je 14. dne t. m. ljam mile naših rojakov pa ko consequens. V ostalem pa pozdrav- naše Iz Gradca 17. tržašk a deputacija , s ktero sta bila, noaui ov ■«. v»« ««u vice" že povedale, tudi dva spoštovana Slovenca od ja- zabil Vodnik. kakor so „No rojake na Dunaji! sveč. Tudi v Gradcu ni se podne t. m. namreč je obhajalo mlado 63 slovensko dijaško društvo „Slovenija" god svojega ne- kranjske meje do našega župana: ;?Nachdem seit des umrlega narodnega pesnika Vodnika. Okoli 200 slovan- neuen Gemeinde-Gesetzes und Organisirung haben die geht skih gostov se je zbralo oni večer v Seyff-ovi sobani, Gemeinde Amter Heimatscheine ausfertig kamor jih je povabila „Slovenija." Kmali po uri das Ansuchen fur den XT XT ----- ----- dem naznanf predsednik namen svečanosti v kratkem, pa tehtnem govoru. Potem se je vršil program, kakor sledi: Pesem „Domovina", ,,S:nrt Smail-Age" , dekla- anhersenden einen neuen Heimatschein Ko ga preberem — naravnost moram reci me macija v hrvaškem jeziku; „Molitev" , čveterospev od ker čeravno nisem ne nemofag ne ultraslovan vendar přijela neka treslika, ko vidim: dr. G. Ipavca (igra na glasovir je morala izostati godno Slovenec sam nazaj sili v stari jarem da kako f ) Je Vokoun zbolel) ; „Neverom"', srbska komaj nekoliko žuliti nehava kako y ki ga sam od sebe popotnica ; 7 zbor; „Vršac* nec slovanskih pesem radostnimi pravo-Neverom deklamacija; Staročeska", zbor; „ Ve- SUj * « v " v^ """" usijava , --- nádivu O cl 111 UU kopravnost nam od visoke vlade zagotovlj a za ktero se toliko blagih za prid in sak nastop je bil sprejet z iskrenih mož že toliko let neutrudno neprestano za in slavo-klici, še posebno pa zbori : Staročeska in Venec (kvodlibet), ki nam „Novice", ki blag poganj ? se so se mo- blago domovine Drage sloven- ! skega naroda trudite, razoznanite blagovoljno te dobro JHOÏtlUUIj Ml/Ul • ~ ~w w — *------ / 7 --------~ " ^ O ^«.^V.« v^v^^^uw, i WU^ÍJUUUÍIU UlO^UVUlJUi; to UUUII rali po dvakrat peti. Zares lepo so doneli glasovi iz namenjene vrstice v spomin onim, ki še dandanašnj čilih grl slovenskih dijakov po prostorni sobani y da si ne prenehaj •jih rok po egiptovskih loncih ste jih ni bilo več ko 12 , al le-ti so bili izurjeni pevci. gati in zaničevati svoj mili materni jezik, v kterem se Po vsem tem so nas še češki pevci počastili s krasno pesmico sedi" ki so jo tudi vrlo občutljivo peli. Po ,,be- , iV*. j v/ I/UUI -------— - 77----I -* J 7 Cl 11 UCU111CV11U je bil ples, ki je z godbo mestne kapele trajat škutariti. Ce si sami nočemo pomagati na bolj skoraj do belega dné. O polnoči se je počivalo; al kaj bom rekel počivalo? Zdaj še le je veselica bila prav narodna: Slovenci, Cehi, Srbi, Hrvatje so prepevali narodne, da je bilo veselje, in v bratinski slogi se radovali. Menda še take „besede" Gradec doživel ni. Dru- bno o sedanjih časih vse tako gladko in umevno lahko dopoveduje, da ni treba slabo ali neumevno nem- » • w • « po čitaj o , da cisto postavni poti ? prav y da nam nismo še zreli za svobodno ustavno drug drag Od Sc na Štaj 14 febr vljenj Dovolite 7) Novice" prostorček nekterim vrsticam tudi iz Štvu „Slovenije" gré čast i da je pokazalo, da v ozidji graškem vendar le klije duh slovenski. Iz Ruš pri Mariboru 16. sveč. D. G. nam so se přivlekli potepúhi, kteri hočejo vživati, česar naše okolice, da pohvalim vrle naše Sčavnicarje, ki so tako živo uneti za lepo petje. In kako, da ne bi bili? Tudi Saj peti posebno lepa lastnost slovenskega naroda Le naprej tako, ljubi Scavnicarji! in dosegl bote dalj višo stopnjo pesniške omike si niso prislužili. Oropal je tak grabež v naši fami v petji še odstranili, bodem vam prihodnj celí ar bi želei, da bi cerkvi eno shranilnico, dve pa je izvzdignil in seboj prijatelsko povedal 7) Novicah" Ker sem letos darilo za učenje ; pri sosedu je bila ravno gostija, samo dober stre-v in slavnému nesel. Kmali potem, od 15. do 16. t. m., so zlomili v nedeljski šoli prejel, se pri tej priliki očitno zahva vrata v mesnici sredi vasi, ter so odnesli celega pol ljujem precast, gosp. dr. Lovru Vog vola stran, in nihče ni ničesa čutil, in namestništvu v Gradcu, ter dodajam obljubo da mi bo mcesa ne vé, kako in kaj. w --- ~ » F jLwvtvuj uuuajaui ua lJLil LI V nihče dozdaj iskreno spolnovanje mojega pokliča vedno sveta naloga Od Nove cerkve poleg Celja 18. sveč. (0 za Ceh deva/i Simandelnovega spominkà). Leto ravno bo ob- Od sv. Jurja pri Vranskem 14. sveč. M !Se vzemite mi za zlo, drage mi „Novice", ako se 7 teklo ljuba njegovi pod in da kar je nemila smrt vzela nam iskrenega domo- stopi prost kmetič popustiti za trenutek sekiro, preljubega Dragotina Simandl-a. Prijatli prime za pero; pa, ker rade daste vsakteremu, kar mu gre, vred toraj naznanite rodoljubom, kar so nam naš časti žalostni nad zgubo obce spoštovanega m zve-stega prijatla svojega, niso mogli spremiti ga na nje- vredni g. fajmošter pri izpraševanji zraven podučnih in govi poslednji poti, ne darovati na gomili njegovi solzic ginljivih naukov sv. vere govorili od obširnega slovan- ljubezni in udanosti. Da mu pa saj nekoliko povrnejo skega sveta, in kako deleč se pride po svetu z učenim njegovo prijaznost in da oživijo njegov spomin med slovenskim jezikom, in potem, od koristi sedanjih doma seboj 7 snidli so se 13. aprila u. v Kožni dolini in čih šol memo ekdanjih, v kterih opravljali tam za rajncim kakor smo po „Novicah" in „Slov. Prijatlu" slišali. žalostna duhovna opravila ; otroci mučiti s samo ptuj In to mogl slovenski &aK.or bini) pi> ,,JL3UVli;aH" lu „uiuv. xujauu O"««»' kajti ia^íloij, n.aaui ga imamu pri ua», les ucpi v iuiaui Predno so se rodoljubi razšli, je eden izmed njih misel srca žlahni sad strahu Božjega, pokorščino do predpo od nas počiva, stavljenih in pa ljubezen do domovine ; njemu svetij teli kakor ziva resnica ga imamo pri nas, res cepi mlada sprožil, naj se ranjcemu prijatlu, ki deleč spominek postavi. Nabralo se je pri tišti priložnosti 10 „Novice" in spremlj gold., pusiavi. .Lxaui/aiu OC JO pu WOIX j^iiiuiiuuoM J-v y k\j\s 1LI ojjioiuijo ,jUUlO ktere smo si. vredništvu „Slov. Prij." poslali; mladino iz šole ali v šolo gredé Učiteljski Tovarš 7 srecas pozneje so privrgli gosp. Lovre Potočnik 1 gold. Dragotin Ratej 20 gold, in gosp. dr. Razlag 7 gosp. gold. ""»«»uv iu uulu au v ouiy ^lovao, i/o zdravlja s hvale vrednimi besedami te lep ponizno po Obljubili so pa še drugi prijatli rajncega ustmeno in pa tudi Jezus Kristus", ko smo ňekdaj .u. „hvaljou. uyj le „geklopt sei itd nisem bil bolji, dokler me pametna mati domače ljudi pusti pri bodi pismeno dobrovoljnih doneskov tej zbirki. Mesec za mesecem je pretekel in Dragotina se kar nihče več spomnil ni. Oglasili smo se v tej zadevi pri si. vred- niso posvarili, rekoc : „Martin miru jezikom , ki ga ne razumejo." Naj pa tudi drage „Novice" ne pozabijo pohvaliti možá, ki nam je ništvu „Slov. Prijatla Ci ktero nam je željo razodelo, že toliko pišem izdelal v milém slovenskem jeziku TT TT w i #1 i • t v • i 1 « 1 1 • I i 1 + y v 7 disi naj bi jez s čast. gosp. Ivanom Krušic-em spominek oskrbela, in je nama ob enem nabranih 20 gold^ po- notar slalo. ženitvanskih, kupnih A. Bratkovič, da bo in drugih, in to je naš častiti nam ni treba iskati tolmača y Tedaj je zdaj 46 gold, pripravljenih. prosim vse pujauo spominek želi darovati, naj v kratkem to stori prijatle in znance rajncega ako še kdo da Lepo kakor poprej , ko so nam dohajala pisma v ptujem je za se ziku in prebral a Je Al reklo hodil v nemško šolo, on bo je toliko opravil pri pismu, kolikor 77 ta je o^rvuiiu^ik ia\j 11 uai u v call j uaj v xvi atrwc iju tv/ o lui l y ua og • 111 i v a jo u^/iuth £ * ^ y kmali na grob našega nepozabljivega prijatla postavi, žaba pri lesniku. Toraj hvala možakom, kteri zadostu v I 1 • I • 1 1 » ^ I # 1 I • • • v • • ii v*t ce tudi ne velikansk, vendar spodoben spominek ki bode kazal popotnikom, kje da blago srce Dragotinovo počiva! jejo živim potřebám našim 1 Iz Reke na Staj. 13. feb. v roke tako-le napisani dopis Ant. Sibal. Došel mi je včeraj gosp telj, nekega župana blizo fahka Iz Gorice. Mnogospoštovani učenik naše realke Matevž Hladnik, domoljubni slovenski pisa-je umri po dolgem bolehanji. Bodi mu zemljica 64 Iz Goriškega 15. sveč. V. i. * Koliko se temu ne enacega; al kupca letos ne vidimo; znano nam govori in piše dandanes o ravnopravnosti, o vpeljavi 7 da nasa vina se ne • • slovenščine v uradnije in šole, in vendar so dozdaj merij akalskim in brškim te reci še skorej povsod le lep ideal, po kterem brepenimo. Pošiljajo se uradniki, ki so zmožni slovenskega jezika pa vendar, ker so jih bližnji krčmarji iz Lokve. ploh pokupili, nadjamo se Di y vace itd drug leta da y ---~ ---------- T 1 UUUJMUÍU o^ , vlCm- tudi letos nas ne bojo pozabili. Ubogi kmet bi pač nam rad prodal božj kaplj ki so celó po rodu Slovenci, med druge narode pa večkrat pošiljajo Talijane in Nemce, tako, da se ljudje in uradniki mnogokrat ne razumejo. Da se pa tej nepriliki v Senožeče ali za davek ali pa v Trst za vsakdanji nJ saj se pri njem V se in skupil kak goldinarček pogrei ne bod ker mora saj nekoliko v okom pride, imajo po nekterih krajih into potrebni živež romati tudi na Goriškem, kjer se samo slovenski govori Se t o 1- novem letu nam razkrila obá zvonika lanska strašna burj maca, i^^v.^j ---------------- o l .— —----. ------7 J -------------- ki pa mnogokrat ne enega ne drugega jezika na prošnjo naših faranov dovolj P cerk nam bilo y vi popolnoma ne ume in tako večkrat še le dobro zmeša socega ministerstva 191 gold, v pripomoć za poprava zvonikov; zdaj že leto in dan se čedalje po hudem vre- reč, ktero bi imel razjasniti Pripeti se včasi, da tudi tolmač ne more pravega izraza vloviti, da pravo pomembo. Naj dokažem to z dogodbo, ki se je pripetila nedavno nekod. Nekega dne namreč pride v uradniio lovec in se podá k sodniku. Sodnik, s Tirolov . kteri bi povedal menu veča škoda napravlj na lesu in turnski uri zakaj — vprašam ransko v rokah Marsikaj bi vam, predstavlj y y tega potrebnega op ki imajo skrb fa y domá, Nemec po rodu, poklice precej pisarja mu tudi za tolmača služi. Lovec se pritoži slovenski pa vidim kega pa y da drage yy Novice ne rešijo ? sedanj ploh pisanj vedil še potožiti ker cas celó na papiri ostane UUVClí OC ibW/^i OlU V V^llOfW, CJtVV/^C* JO O V» VI a, li J i. \j «O lij ^ClU m Cl 1 u VlUltl , so mu ponoći bližnji seljani se mi ne ljubi po nepotrebnem crnila kvariti viditi y mati učila, da kakor ga je trop srn iz gozda, kjer so navadno prenočevali, odgnali in jih potem postřelili. Pisar poněmči pritožbo. Al, ko tegadel Iz dolenskega Zasavj 18 krat se 1 e z nie slišalo o nesrečah y ki je nekaj dni potem bila razsodba, je med drugim moral pisar onim seljanom tudi postavo prebrati, ki prepo- velika varčnost znane družbe kriva sveč so se na j Mnogo z e- prigodile, o nesrečah, kterih je mnogokrat veduje puške rabiti „ausser in drohender Gefahr." Al šimo »mvuvuv vi i. ka u kj o an?« j pa V CUUrtl li C Oli" da se je že kaj izdatnega^ zgodilo, da bi se v sedaj je ubogi tolmač naletel v veliko zadrego; na no- okom prišlo takim nevarnostim. Železnicam kterim koli ben način ne more teh besedi posloveniti. Slednjič sega ni le hrepeneti po neizmerno velikem dobičku, temuc ndar ne sli- y usmili eden poslušavcev in pové po domaće celo postavo. Od tega časa pa se po okolici razlegajo besede „in drohender Gefahr", ki so v toliko zadrego spravile tolmača. Ali je vsega tega treba? tudi t. m čarj J blag blizo 10 14 jim mora biti sveta reč. ure zvečer pelje rihenberškeg dan lon- Iz trzaske okoliee febr. pomagač poln voz lončene robe svojega mojstra od Valentinovega sejma v Sevnici po komisijski cesti P .... ški. — Bravci proti Rihenberku nazaj. Na drug slovenskih časopisov imeli so že večkrat priložnost sli- pod Blanci přišedši y n a e n hip srango ko doma obá dre šati o veselem , domoljubnem napredku v naši okolici, vesa , ki tir ceste čez železnico zapirata , po droti od kako y v Posebno se je pa přetekli teden mnogo pisarilo junaško so se borili naši vaŠčani v mestnem zboru kterem se je slišalo večidel slovenskih, jedrnatih vorov. Kakor niso sploh opustili stare lepe nošnje svojih preddedov, tako tudi Ijubijo svoj mili slovenski dali čuvalnice spuščena, padet in z viMijuv-» vu * Miui^u U^UO^JVU«^ jjauu LC4 j AU /j UVC vpreženi voz kakor v past vjameta. Prem dvema konjema go- strašni ti nevarnosti zdaj početi f 'jele bom y ne čuvaj y ki Srang kaj v so težk voz 10 debelih minut deleč in za jezik, in kot orjaška stena idi in ne sliši, kaj se tu godi, do njeg dir varujejo narod talijanskih in jati ne more, da bi trdni zápor odpustil drugih ptujih napadov. Kolikor poznam pojedinih pre- lezničini delov Slovenije, nisem nikjer našel prostega ljudstva y vlak ze- UCiUV uiuvcilljc , liiociii majci uaoci ^iuotega ijuuoiv a, gOĆe. xju «vhau jv/ cu uhu uaoa , i ktero bi s tako gorečnostjo ljubilo svoj materinski jezik in voznik z voza v kraj skočita Le toliko že za petam Ogniti se še bilo časa tudi nemo da lončarski pomagač živini kot ravno naši kmetje. Zraven tega si snujejo celó pev-ska društva. Ni davno, kar so nas v Čitalnici razveselili Skedenci s svojim pevskirn zborom magaj pa In res pomagal pa Bo g po Silni hlapon treši v voz y in ze se da so si takovo osnovali tudi v Barko li. če jel a peije su »i vuuuni v iiica lu , in , uc je ic mu- ^aioao a uuc , uia^uu mcu vcimiui puis, a njeni îvju se mora priti vsaki dan, da jih podučuje. Vidite, daleč po železnem tiru pred sabo tiši, —roba poka Uči- mo- sreči v tej nevarnosti vendar tako trdni in močni da so se žili potrgali in štranga stria. Uboga konjici vsa plaha za železnico planeta, ostali voz pa, poln Ion carske robe 7 y hlap med velikim pokanjem 100 seženj 1 • V • slisi, telja za petje so si vdobili v mestu goče, dragi Slovenci po vaséh lep primer! Sledite ga Preteklo nedeljo sem bil pri besedi v čitalnici tržaški in s tira pometali preprical sem se zopet, da prav lepo napreduje ; pri be- dogodba znana, ali bo kazenski zakon tù ■I K. da 7 vse . da prek leti. Mogel je vlak obstati, da so kosce voza Radoveden je vsak , ki mu je ta sedi pa je bilo zopet vse izvrstno. Pevci so prav dobro ljavnost našel ali ne: zahtevati se mora svoj ve želez zvršili svojo nalogo in mladi pevski vodja gosp. V. je nica vendar primorana bila i i i • « • it i V • v 7 sopet pokazal, da izvrstno razume svojo stvar na citrah. strasno nevarmm šrangam posebneg tem za ljudi in živino Zložil si je za ta dan prekrasen venec slovenskih na-pevov prav umetno, kar se je najbolje vidiio pri prelazili od enega kosa do druzega. Tudi deklamovanje se je dobro sponeslo ta pot. Govoril je gosp. J. prav dobro, pa tudi gospodičina H. je pokazala viti log. Pravico imamo aJ posta prašati : ali nam je treba te nad 7 je treba se toliko nesreč tu bati? Ce na kaki jski stezi preozka brv, na srenjski cesti kaka mlaka ali luža, da se ne more lahko z vsako škrip da je ízur- ; čez, že se mora (kar je tudi prav) popraviti 7 kripo 31 e z- jena deklamateljca. Iz vsega vidimo, da imamo tudi ni ci se pa za naš denar kaj takega dopusti! Koliko moči za J * KJ ^ Í4I f ▲ VI JL lil Vf y Ml 1 ili U JlJUI V/ IUU1 • ^ • ^ v JL ^ v kako glediščino igro, ktere se nadjamo pravic ima ona več od prihodnje postně dni. Naj si vzame čitalničini odbor to Iz Ljublj stvar v svojo skrb, in gotovo bomo slišali v kratkem je deželni kranjski zb Znano je našim bravcem da se tudi v Trstu kako slovensko igrico brnil do Njih Veličan ' alatu iviiivu isiuvcuoiiu j^uuu. Stva S ŽIVO prOSnju , uaj 00 uc^cu ZjUIZjU acui Iz Vremske doline na Notranjskem 12. sveč. davek. Prošnjo deželnega zbora je tudi krepk naj se deželi zniža zemlj A. M. (Konec.) Lansko leto smo přidělali sploh vina piral c. kr. deželni gl pod preuzvišeni gospod baron vec memo predlanskega, se vé da, kakor sploh drugod y * Hadi. Schloissnigg. Gledé na žalostné okoliščine našega kmeta obloženega z velikim zemljiščinim davkom v tako sla 9 Vred. bih letinah, kakor so zaporedoma bile přetekle y nam 65 piše dr. Toman iz Dunaja veselo novico, da smemo Pri dogovoru z mestnim konjedercem naj se dovrši tudi napravi škrinja na kolah, v kteri se po mestu za gotovo upati polajšanja dostojnega in zdatnega. Neko drugo vlogo deželnega zbora zavoljo tisk ova nj a ljudskih šolskih knjig v Ljubij ani, to, da se je c. kr. državno ministerstvo řešilo tako da se bojo ? mogle slovenske knjige za ljudske in realne šole tiskati domá po pogojih, kterih spolniti ne bo težko. Gosp. L. Luk m an je potrjen za predsednika gosp. A. S am as a pa za podpredsednika kranjske tr-govske in obrtnijske zbornice. Za ces. advokata v Ljubljano sta izvoljena dr. Lovro Toman, dozdaj advokat v Radoljci j £0SP in pa dr. Goldner, bivši praktikant pri c. k. financni prokuraturi v Gradcu. Kakor nas je srčno razveselila novica, da gosp. dr. Toman pride v Ljubljano, tako smo se čudili o drugem imenovanji, ravno ker Je f kteri bilo vsi mnogo domaćih kompetentov za to advokacijo imajo „vestes nuptiales" to opravilstvo. Sploh pa je menda že přisel čas, da se advokacija oprosti starodav-nega patenta. Kdor se sposobnega izpriča, naj je advokat, kjer koli hoče, kakor se zdravnik vsede kamor mu je drago. 16. dan t. m. je bil imeniten dan za Matico slovensko. Občni zbor, ki je sprejel že unidan v našem listu naznanjene predloge hranilničinega vodstva je po njegovem predlogu in po nasvetu domoljubnega Hol cerja omenjenim darovom dodal še 3000 gold, v 5% obligacijah Matici, ki ga je pomoci prosila po pismu od predsednika njenega gosp. barona A. Zois-a Načelnika-namestniku gosp. A. Samasu izrocenem. ? gré hvala, da ni odložil prošnje za prihodnji zbor ampak da jo je že temu zboru , kteremu je bila na-menjena, dal v sklep s živim priporocilom, ki ga je ta domaća naprava vredna. Naj hudobni „Triesterčni" dopisnik le brusi svoj jezik nad to prijaznostjo Samasovo Matici; dežela radostno priznava velikodušni dar hra- nilnice kranjske, in če je k temu največ pripomogel Sam a s a, si more v svesti biti, da, če tudi je že veliko zvonov naredil, ki lepo pojó po deželah slovenskih, prijazni glas njegov za Matico — naj lepše ta zvon možém pa y ki so 7 Je 16. za poje po domovini naši. Vrlim dne t. m. v zboru glasovali za podporo Matici njeni blagor vedno skrbni gospod F. Terpinc res v imenu vse domovine zahvalo izrekel, kajti narodu našemu veljá ta podpora, ktera, ako Bog da! res ne bode ostala brez bogate obresti. „Triest." dopisnik pa naj si še to zapomni, da hranilnica naša ne pozná no- benega điktatorja in da kuratorji njeni kot vodji niso samo figuranti, kterim bi le predsednik ukazoval, kaj naj sklenejo in kako. vlovljeni psi odpeljejo v konjašnico in se ne trpinčijo na vrvi ali v žaklji. Vroča razprava je bila o tem, kako naj se razpiše po Globočnikovi smrti izpraznjena služba trž ne ga komisarja. Financni odbor je nasvetoval, naj se izpiše le služba kancelista in pisarniški mestni uradniki pomaknejo v službi naprej, da pa vsak kompe-tent naj dokaže znanje pismenega slovenskega jezika. Župan dr. Costa je razložil potem , da je magistrat na- svetoval, naj se odločno razpiše služba tržnega komisarja s 630 gold, z dostavkom znanja pismenega slovenskega jezika, in ta nasvet je podal vdarek. Odbornik Pajk trdi, da ni treba tržnega komi- financnemu odboru v pre- sarja in da je sploh preveč mestnih uradnikov ; on ima večo okolico pod seboj , pa ima skor manj uradnikov. Odbornik Stedry misli, da tržni komisar sicer potřebuje posebnih vednost, natanjčnega znanja slovenskega jezika pa ne, ker to malo, kar izdaja magistrat v slo- venskem jeziku ? bode 7 že po dobroti županovi ali dr. Bleiweisovi se dovršilo. Odbornik Ahačič je Pajkovih misli; će pa se vendar služba razpiše, treba je dostavka, da mora kompetent znati jezik slovenski popolnoma. Odbornik dr. pl. Kaltenegger govori za razpis službe tržnega komisarja, ker je tržtvo važen oddelek lokalne ki je 1Z- policije , ki se ne more izročiti uradniku najden v pisarnici; vendar plača naj mu je le 600 gld. Odbornik dr. Bleiweis se čudi tolikšni debati o tej za- d e vi ■H^^^^HHHHHHBHHHlHBflHHfe^h , služba tržnega komisarja je dozdaj bila, ker je potrebna na sto strani; zdaj je prazna, tedaj naj se razpiše kakor drugekrati ; čemu druzih besedi? Protestirati pa mora zoper neprevdarjeno mnenje odbornika Stedrj-a, De- ki župana ali njega delà za translatorja mestna. želni jezik ne sme biti in ne bode več le pritiklina po milosti Stedry-ovi! Odbornik Horak se sklada z govo- rom Bleiweis-ovim. Župan razloži odborniku Pajku na drobno, da njegova primera nikakor ne veljá zarad uradnikov tam in tukaj; odbornik Pajk je čisto pozabil mnozih uradnikov pri okolici ljubljanski in pa 20 ali še vec županov, ki jih ima okrajna gosposka na pomoč. Sklep je bil z 11 glasovi zoper 9, da se po nasvetu magistratnem razpiše služba tržnega komisarja pa z 600 gld. ...... Gosp. Stepišnik iz Celja, ki je prevzel stavbo posavskega mosta pri 7 Krš ke m, že ročno delà priprave za most. Učenke porodoslovja (babice) na naši učil- nici imajo 23. 7 24. in 25. dne t. m. preskušnje; 24 jih je iz Kranjskega, druzih slovenskih krajev in Hrvaškega, ki so dovršile šolo, ki pozimi polleta trpí in se jim porodosiovje razlaga v slovenskem jeziku; poleti poslednji seji 14. t. m. je zbornica trgovska je nemška šola za ucenke nemškega jezika. Skušnja in obrtnijska po predlogu g. Horaka učiteljem mestne šole pri St. Jakobu za nedeljski nauk privrgla 150 fl. Debata ,^ktere so se udeležili odborniki Holcer, Horak, Župan, Sventner, Pleiweis in predsednik Samasa, se je učí, da Čedalje več dohaja, celó iz daljnih učenk v ljubljansko šolo , ki si je pod gospod prof. dr. Valenta-tom posebno dobro imé pridobila. nedeljo je bilo v čitavnici zopet prav veselo preteklih let krajev, vrlo zani- pri tej priliki šukala okoli tega: ali ima zbornica zato in živo. Beseda, sicer kratka po obsegu, je denarja, odkod naj ga začasno izposodi,^ in naj J)i de- mivala obilo množico. Zbor je pel in ponavljal Fleiš- Vojaško" in pa Riharjeve „Glase zvonov" po- manovo narne zadeve vsigdar znane bile odbornikom. Gospod Županje dalje předložil nujni nasvèt, naj gledé na 2000 sebno lepo ; "zlasti se je pianissimo v tem zboru kajV davkarskih eksekucij, pod kterimi zdihuje dežela, yrstno povdarjalo; še nikoli nismo te mile zbornica prošnjo pošlje c. kr. ministerstvu da saj za leto in dan na Kranjskem ustavijo ekse- kucije zaraad davkov. Zbornica je soglasno spre-jela Županov predlog. DaJ se šali tako lepo peti. Gosp. Perući se je pesmice sli- v Mašekovi „K slovesu" in Pivodovi „Kakor Kranj a nadzemeljska" s čistim in preprijetnim glasom svojim skazal vrlega pevca nri • i t • • i / / i • § • TI C i • # seji mestnega odbora 16. dne t. m. 77 r aj i", ki nam jih je gosp. Matija so bili doneski za realko in nektera druga plačila dovo- je danes igral Prvi slovenski Majar pred nekimi leti poslal iz Ziljske doline ; in naš ljeni pa sklenjeno, da se iz mestnega denarja ki se 3Q lj ubili orhester, so se poslušavcem tako da so jih morali dvakrat gosti. jih pri- Skozi in skozi prihranil iz dovoljenih pa opuščenih poprav mestnega národnega duha so te melodije, po kterih so pred sto in tlaka, kanalovitd., kupljene obligacije zdaj še ne prodajo, sto let rajali naši preddedi. Pri plesu po končani be- 06 sedi pa se je zopet pokazalo 7 da v citavnici je pravo veselje domá ; rajalo je četvorko okoli 60 parov kardinal Wi esem an na Angležkem, o kterem so nek teri celó mislili, da utegne kadaj papež biti, je umri v Poslednji list dunajskega „Ost und West" na- 62. letu svoje starosti. znanja o Matici slovenski novico zarad neke ,,Ef--- fectenlotterie", ki jo je opravilni odbor matičini zdaj prvikrat slišal. Kakor čudna je ta novica, še bolj •je pritiklina druga, tako zasukana, kakor da bi bili 7 oncina 7 Bleiweis in Costa tišti tičinili naredili itd. 7 ki v pravilih Ma- « govori „Wer sich des Vollgenusses Ako ima ta pšica veljati omenjenim upravnikom 7 se je pisatelj huđo zmotil o adresi ; kteri slal. Oni Je 77 „Ost und West" svoj list izdaja. brali■HHH^^IIHIB Matici" došel iz istega Beča jo je po- 7 kj er Radostni pa smo v „Glasonoši" poziv si. vredništva, da ga je volja v Beču nabirati prineske Matici slovenski in tako djansko kazati, „da uzajemnost slavjanska nisu samo dvie puste rieČi." s 1 a nister Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Po večdnevnem prestanku je z b na Dunaj ijih zadev 17. t m zopet imela sejo Mi odgovoril na vprašanje o za- devah šlezvik-holštajnskik, pa ni povedal veliko razprava odgo\ v _ se ker državni minister je obljubil na vprašanje zastran vojaške obsédé v Galicii še ni dog v eni prihodnjih sej, ker nima še gradiva zadosti minister Lasser odgovoril, da fidejkomisi ne spadaj v pravilstvo državnega zbora, ker njih dovolitev v cesarjevo oblast 7 pa če bi ta stvar spadal sega tudi v okrožje državnega zbora, bi se tikala ožjega zbora, a ne tega; Kalchberg je odgovoril zarad železnice du-najsko-budejeviške. Potem pa je minister denarstva zbor- nici rekši skup předložil d P v (budget) za 1. 1866 7 7 da je ta proračun sestavljen kakor prejšnji ili dohodki so prevdarjeni nekoliko stroški blizo na 542 milij., primanjka čez 512 milij tedaj ako znaša za prihodnje leto 29 miiijonov. Minister obeta/ zbornica vzame ta proračun v obravnavo, da bo sku šalo privarovati kolikor bo le mogoče. Zbornica je spre ela proračun ; al pa ga bo vzelaže z d a j v prevdarek, se o kazalo v prihodnjih jah sliši, da nekteri poslanci se bojo državni zbor denarstvene zadeve ker od mnogo strani se moč branili, da bi toliko V naprej dal iz rok ; to vé tudi ministerstvo, in zato je deržavni minister unidan povabil kakih 100 poslancov v razgovor, da 1 • v • slisi 7 kako in kaj Prihodnje seje bojo tedaj sila Začasni odbor dunajské čitavnice pod imenom „slo vanske besede" skličuje občni zbor na 25. t. m., da s< voli predsednik in 16 odbornikov. Kakor se ,,Domo c branu" pise, nameravajo v praviti „hrvaško družbo." ustanovlja „slovanska beseda' Beču stanuj oči Hrvati si na- Zakaj neki zdaj , ko se ravno ( Hrvaški dvorni kancelar je došel 20 t. m zopet v Beč iz Zagreba je bival nekoliko dni o zadevah deželnega zbora 7 Denarni zapisnik Matičini. Naslednji gospodje so Se za prvo leto poslali in sicer Gospod Kobler Alojzi, zemljišni posestnik v Litii, 1 kot ustanovnik.........10 gold. — kr. Iz Zagreba so poslali po gosp. Francetu Erjavcu kot ustanovniki : Gospod Bogović Mirko................10 „ ,, ,, Concilia Ivan, trgovec............10 „ — ^ „ Jelovšek Martin, kr. prof, vise realke 10 „ — za letni donesek: „ Pagon Anton, oficijal pri računstvu . 2 „ — ,, „ Bučar Josip, „ „ „ . 2 „ — „ „ Novak Anton, pristav financ. . . . 2 jj| „ — n „ Velikajne Anton, odvet, koncipient . 2 „ — ,, „ Weiss France, kavanar..... 2 „ — „ „ Trnovec Matevž, pravnik .... 2 „ — ,, Gospod Samasa Anton, hišni posestnik in pod- naćelnik hranilnice ljublj., kot ustan. . 50 „ „ Ulčar Blaž, fajmošter v Novi Oselci, za letni donesek.......... 2 „ „ Jeran Luka, duh. pomoćnik v Trnovém, kot ustanovnik......... 15 „ ■ „ Gospod Janez Lipoid, župan v Mozirji, posije za svojega sina gosp. Jožeta, posestnika v Mozirji, kot ustanovnika...... 10 „ — ,, in gosp. Janeza, duhovnika ta čas v Beču r viši duhovšnici, kot ustanovnik 10 „ — n Gospod Šribar Janez, kaplan na Ljubnem, kot ustanovnik.......... 10 „ — n „ Krulec Jožef, véliki logar in posestnik na Ljubnem, za letni donesek ... 2 „ — „ „ Budna Jožef, župan na Ljubnem pri Celji, za letni donesek........ 2 „ — n „ Božidar Blaž, trgovec v Mozirji, za 1. d. 2 „ — „ „ Novak J. Kr., korar v Ljublj., kot ust. 10 „ — „ „ Heidrih Dragotin, zakristan, korvikar in katehet pri stolni cerkvi v Ljubljani, kot ustanovnik......... 10 „ — „ „ Holzapfel Ignaci, dekan v Ribnici . . 10 „ — „ Skupaj 185 gold. — kr. e se k temu priŠteje, kar so kazale zadnje „Novice", namreč......... 9744 „ 84 ,t se vidi, da je „Matica" přejela od udov prvo leto .............. 9929 gold. 84 kra V Ljubljani 19. februarja 1865. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 21. februarja 1865. v novem denarji Državni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g. 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 5% metalike . . . . 4 '4 7. n 37, 0 9 1/ 0/ A /« /o Sliši se, da okoli 15. marca se v sredi maja se začne deželni zbor 1% n n n n ii ii ii ii ii ii ii ii Kreditni lozi po g. 100 . g. 128.20 67.6o|4'/2% Tržaški lozi po 100,, 111.00 79.2015% Donavsko-parabrod-72.351 ski po g. 100 . . . ii 86.00 64.00|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 103.00 42.25 IKnez Salmovi po g. 40 n n 35.001 Knez Palfyovi po g. 40 56.501 Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 razpišejo volitve in da Obligacije zemlišn. odknpa. i /% ni tir t t j • • ćt\ a 17 >J 11 ge rs k e m (po 100 gold.) deželnem zboru se govori, da vlada pripravlja slovesen 5% doljno - avstrij ans ke g. glas. Ker je obsodba Almassy m jegovih tovar sev potrla vso ogersko deželo tako, da so nehale pustne veselice, je „Wien. Zeit." přinesla razloge oštre sodbe, kterih se kaže, da so obsojenci nameravali Ogersko poljskim, laškim P° spuntati že 1.1863, se združiti s puntom itd. Cesar Nap senat in zakonedaj in notranjih zadevah tako 5 % ogerske. 5% hrvaake in slovanské 5% krajnske, Štajarske, koroške, istrijanske . Državni zaj Zajem od leta 1860 ii ii 89.25 74.75 73.25 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof KegleviČevi po g. 10 Budimski . po g. Denarji. 40 71 11 31.75 29.50 27.25 29.25 17.50 19.50 14.50 27.00 ii lotrij zbor da tedaj govori Al govoril ni n i č e s a 7 ko o .a* »ivuuujuj /juvA^vnu taauj u a 111 u i v, c o a stranka si jemlje iz govora, kar ji je drag kel 7 odprl lanjih psaka ii ii ii ii v ii ii ii ii 1860 petink 1839 . . ii ii ii Cesarske krone . . . 89.0' [Cesarski cekini . . . Napoleondori 20 (frankov) 93.901 Souvraindori . . . . 9 7.251Ruski imperiali . . . g 162 Pruski Fridrikdori 1839 petink. „ 158.00 Angležki souvraindori Imenitni 5% narodni od leta 1854,, Dohodkine oblg. iz Komo „ 88.70|Louisdori (nemški) 7.50]Srebro (ažijo) 15.40 5.34 9.03 16.30 9.24 9.44 11.34 12.15 Odgovorni vrednik: Dr. Jànei Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blamik v Ljubljani.