I olhSILO SLOVENSKE / /'V I I I / /I t ' I I / / ///// ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI I L! / Uni M /I MRS. JOSEPHINE ERJAVEC SŽZ National Secretary, Joliet, Illinois of the Slovenian Women's Union ofAmerica Number 3 March, 1941 Volume IS SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19S08 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 806 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan, 6 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagaj ničarka—Treas ur er Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomaftin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. 1941 — MAREC — 1941 1 S Albin, Antonia 9 N Druga post. nedelja 17 P Jedert; Patrik 25 T Oznanenje M. D. 2 N Prva postna nedelja 10 P 40 muč.; Makarij 18 T Ciril; Salvator 26 S Emanuel 3 P Kunigunda 11 T Konstantin 19 S Jožef 27 Č Rupert 4 T Kazimir 12 S Gregorij 20 Č Aleksandra; Janez P. 28 P Janez Kapistran 5 S Kvatre. Janez J. 13 č. Teodora; Kristina 21 P Benedikt 29 S Evstazij 6 Č Felicita 14 P Matilda; Pavlina 22 S Katarina 30 N Peta post., Tiha ned. 7 p Kvatre. Tomaž Ak. lb S Klemen; Ludovika ?3 n; Četrta,sredpost.ned 31 P Benjamin 8 s Kvatre. Janez od B. 16 N Tretja post. nedelja 24 p Gabrijel; Simon HISTORICAL EVENTS IN MARCH Birthstone: Bloodstone (True) Flowers: Daffodil (Kindness) 1. Frances Raspet Supreme Officer SŽZ born 2. Pope Leo XIII, born 1810 3. Alex. G. Bell, telephone 1847 4. Lincoln inaugurated, 1861 5. Boston Massacre, 1770 6. Fall of the Alamo, Texas, 1836 7. Bell gets patent for telephone 1876 8. William H. Taft, died, 1930 8 Josephine Muster, Supreme Officer SŽZ born 9. Earthquake in Japan, 1927 10. Mexican Treaty ratified, 1848 11. Great Blizzard began, 1888 12. Josephine Erjavec, Supreme Secretary SŽZ born 1900 13. Standard Time adopted 1884 IP. Andrew Jackson, President 1767 16. James Madison, President 1751 17. St. Patrick’s Day 18. Grover Cleveland born, 1837 19. St. Joseph's Day 20. England declaired blockade 1813 21. Spring begins 22. Vera Cruz bombarded 1847 23. Paris shelled by Germans 1918 24. A. Hitler established dictatorship in G. 1988 25. First Roman Mass in Maryland 1684 26. Embargo Act passed 1794 27. Florida discovered 29. John Tyler, President, 1790 30. Ether first used 1842 31. Knute Rockne killed 1931. yrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxra ČASTNA LISTA ODBORNIC N ASIH PODRUŽNIC Sledeče podružnice imajo odbornice, ki poslujejo deset ali več let: Pod. št. 1—Marie Prisland, predsednica nadzornega odbora ” ’’ 7—Ana Kameen, predsednica Pauline Osolin, tajnica ” ” 8—Dorothy Dermeš, tajnica ” ” 9—Theresa Caiser, tajnica ” ” 14—Frances Rupert predsednica ” ” 16—Agrnes Mahovllč, blagajničarka ^ ” ” 20—Josephine Erjavec, zapisnikarica * ” ” 25—Frances Ponikvar, predsednica Dorothy Sternl&a, blagajničarka Zveza Je ponosna na te odbornice, ki se ie nad deset let neprestano udejstvujejo v svojih uradih. Še na mnoga leta! Pozor tajnice! Sporočite imena odbornic, ki poslujejo deset ali več let, takoj na uredništvo “Zarje.” rTTTTTTirillirtllllllTIIHITITITTYnilTTTTTi: xiaija THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina..................$2.00 na leto Za članice SŽZ............. 1.20 na leto Subscription price........$2.00 per year Members of the SWT7A.... 1.20 per year Office of Publication: "ZARJA” 1135 East 71st St Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. Tel.: HEnderson 1572 Entered aa Second-Class Matter June 28. 1929, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of August 24. 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1929 in Chicago, III. Incorporated Dec. 14th 1027 in the State of Illinois Member of: National council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje/* 1136 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sufiel, 726 E. 160th St.. Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 217 8 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Svetovalni in porotni odsek — Adviser? Board Mrs. Agatha Dežman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 4838 N. E. Broadway St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. LETO XIII. — ŠTEV. 3 MARCH, 1941 VOL. XIII. — NO. 3 REV. MILAN SLAJE: RESNE BESEDE MSGR. SHEEN-a MONSIGNOR SHEEN je znam, govoi-nik na radio. Njegovi govori so resni, globoko-Mmišljem, obenem pa je Msgr* Sheen eden onih redkih govornikov, ki se ne boje povedati resnice in naj še tako boli. Father Coughlin je bil eden takih govornikov in naj reče kdo kar hoče, z njim so ameriški katoličani, kaj govorim katoličani, vsi oni Američani, ki jim je za resnico, izgubili svojega najboljšega prijatelja, moža, ki je posvetil v marsikateri kotiček zakulisne politične korupcije. Da se nismo strinjali z vsemi njegovimi gospodarskimi in političnimi nazori, je j ač popolnoma naravno. Da mu je Du in tam izpodrsnilo, je tudi čisto človeško. Bil je pa vsikdar toliko možat in značajen, da je rad priznal svojo napako, česar bomo pač zastonj pričakovali od raznih politikantov. Pa naj se vrnem k Msgr. Sheenu. Pred kratkim sem poslušal njegov govor na radiu, govor, ki me je mogočno pretresel in izne-nadil. Iznenadil me je, ker kar nisem mogel verjeti, da bi si kdo javno upal povedati toliko bridkih resnic, kakor jih je on v dotičnem govoru. Ne da bi bil povedal kaj novega. Veliko je že dandanes, ako je govornih iskren, da govori kakor misli. In Msgr. Sheenu pač ne moremo očitati bojazljivosti in neiskrenosti. V kratkem je njegova misel bila sledeča: Postavljamo se, kakor da smo mi edini dobri in nezmotljivi. Treba je samo še uničiti Hitlerja in Mussolinija in na zemlji bo zopet zavladal raj. V resnici pa ni tako. Od Hitlerja, Mussolinija in Stalina nam ne grozi nevarnost. Nevarnost je prav tukaj, doma. Ako hočema ustvariti red in mir, potem bo treba odstraniti in uničiti vse ono, lcar rodi Hitlerje in Staline. Hitler in Stalin sta otroka svojega časa, ki sta zajemala svojo živ-ljensko modrost iz brezvrskih in protikrščanskih naukov. To, kar učita Hitler in Stalin, namreč boj proti krščanstvu in Bogu, učijo tudi tukaj po mnogih visokih in nižjih šolah, učijo mnogi časopisi, prikrito in neprikrito. Razlika med Hitlerjem, Stalinom in nami je samo ta, nadaljuje Msgr. Sheen, da so med nami ti poganski in protikrščan-ski nauki še zaprti med štiri stene naših šol, medtem ko so v Nemčiji in Rusiji že prodrli v javno življenje ter ga popolnoma obvladali. Mi nismo krščanski narod, pa tudi ne poganski. V splošnem nismo bogaboječe ljudstvo, niti nismo brezbožno. Nekako nevtralni smo. Z Bogom postopamo, kakor s kakim bivšim predsednikom — dobrodušno, ne da bi mu dali kakih pravic in čutili do njega kakih dolžnosti. Tako Msgr. Sheen. Dovolj jasne besede za vsakega, ki jih hoče razumeti. Resne in dobromi-sleče. Za ljudi Hitlerjevega in Stalinovega kova bi morali imeti sočutje in pomilovanje, več vsega tega, kakor obsojanja, ker sta pač žrtvi strupenih naukov. Pran, kakor mlad zločinec zasluži naše sočutje, ker se pač nikdar ni učil kaj boljšega. Ljudje, ki ustvarjajo diktatorije in zločince so oni, ki nam v šolah, ali pa v listih in lističih neprestano vcepljajo sovraštvo in mržno do Boga in njegovih zapovedi. Ti so ljudje, ki zaslužijo vso našo pozornost, ki so nevarnejši ko vsi diktatorji sveta, ker so roditelji istih. S temi ljudmi bi morali vsi dobromisleči, Jcaterim je še pri srcu obstanek naroda in države, najprvo obračunati. In teh ni treba iskati v Nemčiji in Rusiji, ker jih imamo prav med seboj. Dal Bog, da bi resne besede Msgr. Sheen-a zadele ob resna in voljna srca, da bi začeli trebiti zlo tam, kjer je najnevarnejše. Kar pa zadeva posebej nas Slovence, naj bi se nam vendar odprle oči, da bi obračunali s slovenskim brezvrskim časopisjem enkrat za vselej. In Slovenska Ženska Zveza naj bi stala v prvih vrstah v boju za dober tisk proti slabemu. MARIE PRI SL AN D: ZVEZINE KAMPANJE V ZADNJI ŠTEVILKI sem opisala prvo kampanjo naše Zveze, danes bom pa nadaljevala odtam. Druga kampanja naše organizacije se je vršila v letu 1930, ravno pred konvencijo vršečo se v Sheboyganu. Razpisane so bile tri nagrade; prva za ustanovitev podružnice št. 50, druga za največjo novo-ustanovljeno podružnico in tretja za pridobitev največjega števila novih članic že poslujoče podružnice. Vsaka nagrada je znašala po $10.00 in te nagrade so obljubile prispevati nekatere gl. odbornice. Nagrado za ustanovitev podružnice št. 50 je obljubila glavna predsednica, ker se pa podružnica s to številko do takratne konvencije še ni ustanovila, bi naj bila ta nagrada podeljena tisti podružnici, ki bi se prva po konvenciji priglasila. Ker sta bili kar dve podružnici naenkrat ustanovljeni, namreč pod. št. 42 v Maple Heights, Ohio, in podružnica št. 43 v Milwaukee, sta nagrado dobili obe. Gl. odbornica Barbara Kramer je obljubila nagrado tisti novi podružnici, ki bo do konvencije štela največ članic in ta sreča je zadela podružnico št. 38 v Chisholm, Minn., ki je imela 85 članic. Nagrado obljubljeno od gl. tajnice Julije Gottlieb, je dobila takratna najbolj pridna že obstoječe podružnica št. 25 v Clevelandu. Pridobila je v tej kampanji 102 novi članici. Obe nagradi sta bili izročeni delegatinjam odlikovanih podružnic navzočih na konvenciji. Na seji gl. odbora meseca januarja 1931 se je sklenilo, da se prične z rednimi kampanjami vsako leto. Zveza si je omislila Zlato Spominsko Knjigo, ki naj bo poklonjena tisti podružnici, ki bo dobila največ novih članic v teku ene kampanje. Tudi za posamezne agitatorice so se določile nagrade. Od takrat so se odlikovale sledeče podružnice: Leta 1931 prva v kampanji pod. št. 47 v Clevelandu, O. — 104 članice. Leta 1932 prva v kampanji pod št. 17 v West Allis, Wis. — 155 članic. Leta 1933 prva v kampanji pod. št. 12 v Milwaukee, Wis. — 131 članic. Leta 1934 prva v kampanji pod. št. 25 v Cleveland, O. — 168 članic. Leta 1935 prva v kampanji pod št. 25 v Cleveland, O. — 148 članic. Leta 1936 prva v kampanji pod. št. 16 v So. Chicago, 111. — 151 članic. Leta 1937 prva v kampanji pod. št. 25 v Clevelandu — 136 članic. Leta 1938 prva v kampanji pod. št. 87 v Pueblo, Colo. — 68 članic. Leta 1939 prva v kampanji pod. št. 90 v Bridgeville, Pa., — 128 članic. Leta 1940 prva v kampanji pod. št. 20 v Joliet, 111. — 125 članic. (Zadnji dve podružnici sta prejeli krasen Stenski obesek namesto Spominske knjige.) Iz tega seznama je razvidno, da je bila pod. št. 25 v Clevelandu kar trikrat zmagovalka, kar ji je v posebno čast in priznanje. Ta podružnica je v letu 1937 dosegla svoj cilj za katerim je tako dolgo hrepenela, namreč en tisoč članic. Organizacija je ponosna na to svojo močno podružnico, ki je največja izmed vseh slovenskih društev v Ameriki. V kampanjah se je večkrat šlo za prvenstvo samo za par članic. Tako je leta 1931 podružnici št. 19 v Eveleth, Minn., imela samo 4 članice manj kot zmagovalna podružnica št. 47. Leta 1933 sta bili pod. št. 2 v Chicagu in pod. št. 17 v West Allisu, povsem enaki. Obe sta pridobili 69 novih članic. Ker je bilo nemogoče določiti zmagovalko, je gl. odbor odredil en mesec posebne kampanje za ti dve podružnici, nakar je zmagala in to prav častno, pod. št. 17 v West Allisu, ker je k prvotnim 69 članicam dostavila še 86 novih, skupno 155 članic. Leta 1938 je bila pod. št. 20 v Jolietu na drugerr mestu samo zato, ker je imela le pet članic manj kot zmagovalna podružnica št. 87. V prv1' mladinski kampanji vršeči se leta 1939 se je odlikovala pod. št. 20 v Jolietu, ki je pridobila 53 mladinskih članic, takoj za njo pa pod. št. 14 v Clevelandu s 46 članicami. To je toraj zgodovina naših prvakinj v kampanjah. K tem moramo prišteti pa še mnogo drugih podružnic, ki se točno vsako kampanjo odzovejo in storijo svojo dolžnost napram podružnici in Zvezi, čeprav se njih ime ne blišči v prvih vrstah. Po majhnih naselbinah je nemogoče prvenstvo doseči, dasi je mnogokrat v malih naselbinah agitacija težja kot v večjih mestih, zato je pa Zveza istotako hvaležna onim, ki so na prvem mestu, kot tistim, ki jim okoliščine niso dovolile povspeli se višje, dasi so se potrudile in storile svojo dolžnost. Dokler se bodo naše podružnice zavedale, da njih čast in ponos zahteva, da so v akciji takrat, ko gre za rast in moč Zveze, nam n: treba skrbeti odkod bo prišel naraščaj. Naše mar- Ijive podružnice bodo to nalogo tudi v prihodnje iznajdljivost in popolno lojalnost naših podruž-rešile in to v popolno zadovoljnost. O tem smo nic in članic. prepričane vse, ki verujemo v občudovanje vredno Bog Vas živi in ohrani še mnoga leta! JOSEPHINE ERJAVEC: PRVI ODMEVI JUBILEJNE KAMPANJE Prvi mesec, to je v januarju, so pristopile 109 novih članic: 95 v odrasli in 14 v mladinski oddelek. Joliet je na prvem mestu. Blagajničarke so najbolj marljive. Mrs. Mary Terlep, blagajničarka št. 20, je pridobila največ novih. Katera bo na odličnem mestu prihodnji mesec? Pričakuje se živahna borba med blagajničarkami, tajnicami in zapisnikaricami. Samo še tri mesece do zaključka kampanje, to je 30. maja, 1941. Gornje vrstice so na kratko prvo poročilo o aktivnosti naših odbornic in članic v jubilejni kampanji. Prvi mesec se je zadovoljno obnesel, toda pričakujemo veselejših poročil od naših podružnic v naslednjih mesecih, ker takoj prvi mesec je mnogim nemogoče iti na agitacijo. Priznati moram, da ravno v prvem mesecu kampanje najbolj napeto in pazljivo čakam na poročila naših tajnic. Da bi vedele kako sem vesela, ko odpiram mesečna poročila in ko vidim, da so zraven pripete prošnje za nove članice! čeravno je samo ena prošnja, vendar mi je zelo všeč, ker s tem mi daste razumeti, da ste se potrudile po svoji najboljši moči. Z hvaležnostjo v srcu se spominjam na delovnost naših tajnic, kajti s tem so pokazale, da se jubilejna kampanja mora zaključiti uspešno. Kakor prvi mesec, tako bom pazno pričakovala vsak naslednji mesec te kampanje nadaljne prošnje. Vse, katere niste imele priliko se odzvati v prvem mesecu kampanje, boste prav gotovo pokazale svoje zanimanje za časten izid kampanje vsaj v tretjem mesecu kampanje in tako naprej do zaključka. Nagrade za jubilejno kampanjo Za posamezne agitatorke: Za tri nove članice............Zvezina broška Za pet novih članic.......................$ 2.00 Za deset novih članic....................... 4.00 Za petnajst novih članic ................... 6.00 Za dvajset novih članic..................... 8.50 Za petindvajset novih članic .............. 12.50 Vsaka članica, ki bo pridobila več kot 25 članic, dobi poleg denarne nagrade, še posebej krasno jubilejno Zvezino broško. Tista članica, ki bo pridobila največ novih članic nad številom 25, bo prejela krasen zlat prstan z Zve-zinim znakom kot spomin na zmago v kampanji za 15 letnico Zveze. Posebne nagrade Najpridnejša TAJNICA bo dobila še posebej nagrado $5.00 od glavne tajnice. Najpridnejša BLAGAJNIČARKA dobi darilo od glavne blagajničarke in predsednice nadzornega odbora. Najpridnejša ZAPISNIKARICA bo dobila darilo od prve in druge nadzornice. Najpridnejša ČLANICA, ki ni odbornica, bo dobila nagrado $5.00 tudi od gl. tajnice. Tista, ki ustanovi podružnico št. 101, prejme poleg nagrade od Zveze, še posebno nagrado $5.00 od glavne tajnice toda pod pogojem da pristopi najmanj 15 članic v novo podružnico. Nagrade podružnicam Prva nagrada: $10.00 in trofej (stenski obesek) . Druga nagrada: $7.50. Tretja nagrada: $5.00. Trem podružnicam, ki se bodo odzvale z odličnim številom novih članic. Dve članici mladinskega oddelka štejeta za eno odraslo v kampanji za nagrado. Prošnja za novo članico, ki bo nosila poštni pečat pozneje kot 31. maja 1941 se absolutno ne more upoštevati. K sklepu apela prosim vse članice, da pomagate k uspehu. Ne čakajmo na tajnice, blagajničarke in zapisnikarice, da bodo one storile vse za nas, kajti kampanja je za vse in nagrade so porazdeljene tako lepo kot še malokdaj poprej. Torej uspeh je v vaših rokah. Dodatek: POSEBNO darilo prejme od gl. tajnice ona, katera pridobi največ novih v mesecu MARCU in to bodi odbornica ali pa posamezna članica. Pripomba urednice: V marcu bosta praznovali svoj rojstni dan glavna blagajničarka in glavna tajnica. Rojstni dan gospe Muster je 8. marca in gospe Erjavec pa 12. marca. Ker mi je veliko na tem, da bi razveselile svoji vrli glavni odbornici, zato bo dobila od mene lepo nagrado dotična blagajničarka, ki bo pridobila v marcu največ novih članic in pa tajnica, ki se bo izkazala z najvišjim številom novih; dari- lo dobi tudi najbolj agilna zapisnikarica. Pr- vič boste razveselile naši zvesti glavni odbornici in drugič pa sebi pridobile lepo priznanje. Nič odlašanja ali izgovarjanja, ampak pridno na de- lo, ker priliko imate vse enako.—Albina Novak. PRVO POROČILO TAJNIC, BLAGAJNIČARK IN ZAPISNIKARIC V JUBILEJNI KAMPANJI First Monthly Report of Campaign Activities Tajnice — Secretaries Blagajničarke — Treasurers Zapisnikarice — Rec. Secys. Odr. Ml. Odr. Ml. Odr. Ml. Mary Hrovat (15) .. 4 Mrs. Anton Terlep (20) 11 — Josephine Erjavec (20) — 1 Mary Otoničar (25) .. 2 3 Helen Giovanelli (84) 2 — Zora Yurkus (16) .. 3 — Pauline Zagar (70) 1 — Mary Kvas (63) .. 3 — Dorothy Dermes (8) .. 2 — Frances Susel (10) .. 2 — Mary Schimenz (12) .. 2 — Josephine Muster (20) ... .. 1 — Anna Stanfel (28) .. 1 — Eva Majcen (32) .. 1 — Helen J. Tomazic (47) ... .. 1 — Jennie Terlep (48) .. 1 — Frances Kasher (61) .. 1 — Anna Sterle (71) .. 1 — Jennie Prince (94) .. 1 — Frances Osaben (6) 1 Posamezne agitatorke—Ind. Workers | Podružnice—Branches Odr. Mary Tomsic (71) ............... 4 Anna Stimetz (15) .............. 3 Mary Markezich (95) ............ 3 Frances Raspet (3) ............. 2 Emma Planinšek (20) ............ 2 Emma Shimkus (24) .............. 2 Kate Duba (13) ................. 2 Elizabeth Kastelic (20) .... 2 Frances Lopp (31) .............. 2 Alice Crapek (62) .............. 2 Vera Bole (71) ................. 2 Mary Marinzel (77) ............. 2 Marjorie Burin (87) ............ 2 Frances Saye (92) .............. 2 Angela Satkovich (97) .......... 2 Anna Berry (20) ................ 1 Ml. Odr. 20—Joliet, Illinois ........ 18 15—Newburgh, Ohio .......... 7 71—Strabane, Pa............. 7 25—Cleveland, Ohio ....... 5 95—So. Chicago, 111......... 5 87—Pueblo, Colo............. 4 16—So. Chicago, 111....... 3 31—Gilbert, Minn............ 3 63—Denver, Colo............. 3 Ml. Odrasle članice ................................. 95 Mladinske članice ............................... 14 Nove članice v Januarju 1941 ..............109 Članice, katere so pridobile 20 ali več članic v prete- Podr. klih letih, toda niso še postale častne članice. Vse imeno- 15 vane so bile pregledane do 1. januarja 1941. 15 Members who have secured 20 or more members in 17 previous years to January 1, 1941. 18 Podr. Ime agitatorice Redne Mlad. Skupaj 18 1 Rupnik Christine .................. 48 — 19 1 Retell Antonia .................... 22 — 19 1 Modic Anna ........................ 31 — 19 2 Sinigoy Mary....................... 26 — 20 3 Centa Theresa ..................... 26 — 20 3 Mehle Mary ........................ 36 — 20 5 Barbaric Josephine ................ 46 — 20 5 Koren Anna ........................ 31 — 20 5 Dugar Mary ........................ 21 — 20 6 Osaben Frances .................... 23 — 20 6 Zupec Aloizija .................... 22 — 23 7 Kameen Anna ....................... 38 5 40J4 23 7 Kamin Fannie ...................... 27 — 23 9 Caiser Theresa .................... 24 — 25 10 Salmich Frances ................... 25 — 25 10 Milavec Louise .................... 35 — 25 12 Dežman Agatha ..................... 20 — 25 12 Pogorelec Mary .................... 21 — 25 13 Slanec Mary........................ 25 — 25 14 Darovec Mary ...................... 38 — 25 14 Medved Frances ................... 36 26 49 25 15 Grozdanich Anna ................... 37 — 27 Ime agitatorice Redne Mlad. Skupaj Lekan Theresa .................... 24 — -- Rodič Rose ....................... 33 — -- Bitanz Louise Wenberger.. 38 — -- Sodja Jennie ..................... 34 — -- Velikonja Jennie ................. 31 — -- Brine Mary........................ 21 — -- Jerome Rose ...................... 37 3 3854 Nemgar Antonija .................. 49 — -- Muster Jennie .................... 30 -— -- Muster Josephine .................. 9 44 31 Pluth Anna ....................... 39 — -- Planinšek Emma ................... 45 5 47 Struna Antonija................... 38 — -- Terlep Mary (Anton) .............. 43 5 45J4 Zelko Amelia ..................... 20 — -- Kurre Mary ....................... 31 — -- Rosandich Barbara ................ 41 13 47^ Shepel Mary ...................... 23 16 31 y* Brodnik Jennie ................... 40 — -- Bradach Mary ..................... 30 — -- Grdina Mary ...................... 21 — -- Klopcic Louise ................... 20 — -- Kic Apolonija .................... 29 — -- Novak Albina ..................... 35 9 391^ Perpar Josephine ................. 29 — -- Salomon Mary ..................... 34 — __ Tomasic Anna ..................... 25 — __ Podr. Ime agitatorice Redne Mlad. Skupaj 28 Saitz Anna 27 30 Faifer Mary 22 — 30 Krajnc Frances 32 Grdina Jennie 20 32 Pink Jennie 30 33 Krall Helen 42 37 Kochevar Katherine 20 37 Udovich Frances L 22 40 Jančar Agnes 31 41 Rogel Mary 22 43 Bevtz Mary 25 43 Delopst Gertrude 30 16 38 46 Speck Josephine 20 — 47 Meserko Josephine 36 — 47 Zidanic Louise 38 47 Zuppan Mary 30 ■ 49 Bradach Cecilija 21 49 Intihar Jennie 29 , 49 Kosten Frances 36 50 Zabukovec Stella 21 54 Rachar Rose 37 16 45 55 Cigole Matilda 20 55 Lozier Theresa 29 - . 57 Prinz Johanna 36 3 3i y2 57 Racher Theresa 24 1 24'/2 61 Kasher Frances 35 — Podr. Ime agitatorice Redne Mlad. Skupaj 61 Capec Anna ........................... 20 — ----- 65 Perslin Anna ......................... 20 — ----- 65 Schneller Angela ..................... 46 — ----- 66 Susman Anna .......................... 21 — ----- 67 Snezic Mary .......................... 42 — ----- 74 Kerzon Josephine ..................... 24 — ----- 78 Klune Pauline ........................ 26 — ----- 82 Mayerle Freida ....................... 42 — ----- 88 Rev. Pius Petrič ..................... 33 — ----- 89 Mary Meglich ..................... 31 11 36j4 90 Knez Matilda .............. 22 — ---- 94 Prince Jennie ........................ 28 — ----- 95 Markezich Mary .................. 42 2 43 96 Starman Julia ........................ 28 — ----- 97 Satkovich Angela ................. 29 2 30 100 Bayuk Catherine .................. 19 1 19^ž PRIPOMBA: Ako bi tajnice ali pa posamezne članice želele^ vedeti, koliko imajo članic na svojem kreditu, naj mi pišejo na urad, kar jim bom z veseljem sporočila. Tu ▼ uradu imamo natančen seznam in vidimo, da je veliko šte-vilo članic, ki imajo 15 do 20 na svojem kreditu. Moja želja je, da vsaka katera še ni v častnem redu, da bi se potrudila v tej jubilejni kampanji ter dosegla število 50. Častni red bo priobčen prihodnji mesec. JOSEPHINE ERJAVEC, gl. tajnica. ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA SŽZ 16., 17. IN 18. JANUARJA, 1941 (NADALJEVANJE.) Na program pride razmotrivanje glede Kegljaške Lige. Novo urejena pravila, ki so obširna in v vsakem pogledu umestna, so bila predložena in odobrena. Odbornice upajo, da bo Kegljaška Liga, ki stoji na lastnih nogah, še bolj uspešna kot je bila dosedaj. Vse odbornice želijo, da bi letošnje tekme pri vseh divizijah bile kar najbolj uspešne, ter da bi bilo vedno več zanimanja za ta šport. Reši se zadeva umrle članice Frances Boitz od št. 3 iz Pueblo, Colo. Navzoče glavne odbornice so pazno proučile zadevo ter prečitale tozadevna pisma in spoznale, da ranjko sestro Boitz ne zadene nobena krivda. Na podlagi izjave članice, katera je sestro Boitz v Zvezo predlagala, se njenim dedičem izplača popolna svota. Prispelo je poročilo o smrti Louis Dullerja, soproga prve gl. blagajničarke SŽZ, Matilde Duller, v Chicagi. Glavne odbornice so izrazile sožalje sestri Duller ter v imenu Zveze poslale venec cvetlic. Prečitani so bili pozdravi poslani po Mrs. Barbari Kramer, iz San Francisco, California, z spominkom za vsako navzočo glavno odbornico. Pozdrave so poslale še: Mrs. Frances Rupert, prva glavna podpredsednica; Mrs. Mary Otoničar, glavna nadzornica in Mrs. Mary Coghe, druga glavna podpredsednica. Na razpravo pride zadeva umrle Mary Auguštin, članice št. 21. Odbornice so se dalj časa pomudile pri tej zadevi ter natančno pregledale vse listine ter prišle do zaključka, da ima gl. urad definitivne dokaze, da je članica prestara pristopila v Zvezo, zato se izplača njenim dedičem svota $25.00, ker je bila članica 10 let. Prečitano je bilo pismo Margaret Kozjan, podpredsednice podružnice št. 3, Pueblo, Colo., ki pošilja pozdrave glavnim odbornicam, in daje gotove nasvete. Njenih nasvetov gl. odbor ne more odobriti temveč bodo predloženi konvenciji. Glavna predsednica in tajnica sta predložili imenik Častnega reda. Tajnica še posebej razkazuje navzočim gl. odbornicam obe knjige in sicer prvo, v katero je spisala vse članice od začetka Zveze do 1. januarja 1941, in sicer vsako, katera je dobila pet ali več članic tekom vseh let, v drugo knjigo pa vse one, katere so dobile že 50 in več novih članic. Ker je bilo s tem imenikom res mnogo dela, se navzoče gl. uradnice pohvalno izrazijo o delu gl. predsednice in gl. tajnice, posebno še, ker je z novim štetjem prišlo do priznanja več članic, ki dosedaj niso bile omenjene v Častnem redu. Prečitano je bilo povabilo kadetk podružnice št. 20 za ples, katerega bodo priredile v korist farne cerkve v soboto 18. januarja. Glavne odbornice obljubijo, da se udeleže. Ikiu.ii Prične se razprava o Zvezinem dnevu. Glavna tajnica poroča, da je Zvezi na razpolago tretja nedelja v*juliju v Lemontu pri Mariji Pomagaj. Glavni odbor odobri, da se to nedeljo na omenjenem prostoru vrši Zvezin dan posebno še zato, ker bodo takrat navzoče glavne odbornice radi letne seje Zveze. Nadzornica Mary Lenich poroča, da je bilo na letni seji podružnice št. 19, na Eveleth, Minn., sklenjeno, da se enkrat v poletnem času praznuje Zvezin dan za Minnesoto. Evelethska podružnica bo povabila vse podružnice v Minnesoti za sodelovanje in upa, da se bo sleherna odzvala, ker bo to prvi skupni Zvezin dan za državo Minnesota. Sklenjeno, da se investira $3,000.00 na St. Paul Building and Loan Association v Chicagi, ki je pod državnim nadzorstvom in so vloge do $5,000.00 garantirane, ter plačuje 4% obresti. Sklenjeno, da se vzame oglas v svoti $26.00 za spominsko knjigo Amerikanskega Slovenca, ki letos obhaja Zlati jubilej. Glavne odbornice upoštevajo, da je bil list Amerikanski Slovenec na uslugo Slovenski ženski zvezi ob prvih letih njenega obstoja. Glavna predsednica obširno poroča o socialni zavarovalnini za katero je Zveza obvezana plačati davek. Sklene se, da se za nazaj plača iz Zvezine blagajne, ker je za nazaj težko kolektat, ker nekatere glavne odbornice niso več v uradu, zanaprej pa plačajo glavne odbornice, ki so temu davku podvržene same svoj delež. Glavne odbornice pozdravijo idejo glavne predsednice, da se izda Kuhinjska knjiga za 15 lctnico Zveze. Glavna predsednica imenuje urednico za knjigo. Da se bodo nekoliko krili stroški, naj bi urednica knjige pisala za oglase nekaterim tvrdkam, ki izdelujejo razne kuhinjske predmete. Knjiga bi naj izšla meseca julija ali avgusta to leto. Obenem se odbornice strinjajo, da izide Zarja v slavnostni številki za 15 letnico Zveze in sicer meseca decembra. Za slavnostno številko se bo za oglase apeliralo na podružnice. V spomin svoje 15 letnice, bo Zveza izdala posebno darilo vsaki podružnici, kadar bo ista praznovala 15 letnico svojega obstanka. To darilo bo v obliki glavice, kot jo imajo novi drogi za kadetke, katere simbol je posnet iz Zvezinega čarterja. Postavljeno bo na čeden podstavek, da ga bodo podružnice lahko rabile pri obredih na svojih sejah. Glavne odbornice se pridružujejo priznanju urednice Zarje, ki ga v svojem poročilu izraža vsem sotrudnikom in sotrudnicam, ki sodelujejo pri listu. Vesele so, da ima Zarja toliko odličnih prijateljev. Pisateljski fond se izplača že kar sedaj, da lahko urednica po svoji uvidevnosti sama nagradi pisateljico Evelyn Fabian. Na razpravo pride delo predsednice odbora za Mladino in razvedrilo. Glavna predsednica poroča, da je sestri Albini Novak za njen rojstni dan poslala primerno darilo v imenu Zveze kot v priznanje za njeno zanimanje in obširno delo, ki ga vrši v tem uradu. Glavne odbornice se z odlokom glavne predsednice popolnoma strinjajo. Za zadnje leto se določi svota $40.00 za stroške, ki so bili v zvezi z tem uradom, zanaprej se pa določi $60.00 za letne stroške. Ker so zadnje čase stroški za klišeje v Zarji nastali precej visoki, glavne odbornice sklenejo, da naj bi vsakdo, kdor pošlje sliko za v Zarjo, priložil tudi vsaj za delno kritje stroškov klišejev, ali pa dobil oglas v isti svoti kot znaša račun za klišej. Apelira se na vse posameznike in podružnice, da to upoštevajo. Glavne odbornice dovolijo nabavo železnih shramb, ki so neobhodno potrebne za poslovanje Zveze in nov sešte-valni stroj za glavni urad. Glavne odbornice so uvidele veliko izvanredno delo in posebne stroške glavne predsednice pri sestavi imenika članic, kegljaških pravil in raznih drugih zadev, zato so za to izredno delo določile $50.00. Došel je zavitek drogov za vežbalne krožke, katere je poslala urednica Zarje, Albina Novak, ki se glavnim odbornicam jako dopadejo, zato izrazijo svoje priznanje napram predsednici odseka za Mladino in razvedrilo. Ti drogi bodo dali nov pomen našim krožkom kakor tudi služili v veliko reklamo Zveze. Ker so bile s tem vse točke programa za to sejo rešene, se prečita zapisnik zborovanja, ki se potrdi, nakar gl. predsednica zaključi sejo z molitvijo ter izrazi željo, da bi vsi sklepi in odredbe zborovanja doprinesli Zvezi mnogo koristi in da bi se čez šest mesecev spet skupaj zbrale, vse zdrave in zadovoljne. MARIE PRISLAND, predsednica, JOSEPHINE ERJAVEC, tajnica. LEO ZAKRAJŠEK: JMa ^J’lLqLav rem kraju vse, kar mi pride pod roko. Zelo hva- VTEKU zadnjih par mesecev sem dobil veliko pozivov od čitateljic, in tudi čitateljev “zarje” da naj še kaj napišem za ta list, zlasti o naši stari domovini, češ da te vrste spise zelo rade bero ter da ob njih obujajo spomine na svojo tam preživeto mladost, na tafnkajšnje kraje in tam živeče sorodnike in znance. Jaz za svojo osebo sem bil zadnje čase precej v dvomu, če se morda v našem tukajšnjem časopisju ne piše nekoliko preveč o našem starem kraju in zato nisem bil nič navdušen za nadalnje pisanje o tem predmetu. Novi prejeti pozivi pa dokazujejo, da je bilo moje to-zadevno mnenje napačno in da je zlasti našim sta-Leo Zakrajšek rej Šim priseljencem te vrste čtivo zelo priljubljeno. Posebno je značilno pismo od rojakinje M.K., ki to vprašanje karakteristično pojasnuje. Vsebina tega pisma je bistveno ta-le: “Stara sem že in osamljena. Družina se je razkropila in hodi svoja pota. Moje misli so moje glavne tovarišice. Vedno sem želela še enkrat obiskati svojo domačo zemljo in svoj rojstni kraj, a nikoli ni bilo potrebnega denarja za pot. Sedaj nimam več upanja, da bi se moja srčna želja uresničila. Stari kraj obiskujem samo še v svojih mislih in živim od spominov na svoja lepa mlada leta; pa kaj naj stara in osameljena ženska tudi drugega počne? Misel na smrt in spomini na preteklost je vse, kar je še zanjo ostalo na tem svetu. Zato z velikim veseljem prebiram o sta- ležna vam bom, ako še vi zopet kaj napišete . . Čo bi šlo že samo za to, da tej ženici ustreženi, bi se ne mogel obotavljati. V zadregi sem pa bil, o čem naj pišem, ker so naše pridne potnice in potniki zlasti v zadnjem desetletju našo lepo, a majhno deželico opisale in popisale vse navzkriž in da je, skoraj bi rekel, ostalo le še malo krajev, ki niso bili že omenjeni. V tej zadregi sem se spomnil na naš Triglav in na svojo pot k njemu na obisk. O tem delu slovenske zemlje se je še zelo malo pisalo, ker pri naših staro-krajskih izletnikih večinoma ni bilo niti časa, niti zadostne volje za kake daljše in naporne gorske ture. Zato se mi ne zdi več kakor prav, da se končno spomnimo tudi tega našega starega očaka — Triglava, ki s svoje mogočne višine “kaj delajo gleda sinovi.” Poleg tega pa spada Triglav s “svojim zlatorogovim kraljestvom” med najlepše in najpomembnejše dele ne samo cele Slovenije, temveč cele Jugoslavije in tudi vse jugovzhodne Evrope. Za pomembnost in krasoto Triglavskega pogorja, in naših slovenskih gor v splošnem, je najboljši dokaz tudi to, da so naši pisatelji, pesniki in skladatelji posvetili temu delu slovenske zemlje zelo veliko svojih del. Kdo ne pozna pesmi: “Oj Triglav moj dom . . .”, “Na planine”, “V Gorenjsko oziram se”, “Po jezeru bliz Triglava”, “Tam, kjer beli so snežniki”, “Naše gore”, “Od Urala do Triglava”, “Pastir,” “Peričnik” itd. Celo pri nas v Ameriki menda ni pevskega zbora od New Yorka do San Francisca, ki bi ne peval vseh, ali vsaj večine teh skladb. Za vse to mo- rajo biti gotovi važni vzroki. Dalje bi nam tudi zgodovinarji mogli povedati marsikaj zanimivega in za slovensko zgodi-no važnega ravno o Triglavu in njegovem gorovju. Kajti, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo z našim narodom, da ga ni ravno na severno-zapad. meji ščitilo Triglavsko pogorje proti mogočnim in neizprosnim sovražnikom, od katerih je našemu narodu skozi zadnjih tisoč let pretila največja nevarnost na hujše podjarmljenje in za potujčenje. Radi zelo težke dostopnosti je bilo Triglavsko pogorje vsa ta dolga stoletja mogočen branik in zavetišče za naše prednike. Zato pesem imenuje Triglav “sivi gospodar — mogočen var (varuh).” In ako bi bile stale na mestu tega pogorja kake “krtine,” si prav lahko predstavljamo, da bi bila usoda Slovencev še mnogo slabša kakor je bila, ali pa celo, da bi danes slovenskega naroda ne bi- lo vee na svetu. Triglavsko pogorje in ob njegovem vznožju blesketa j oča se bisera naravne krasote — Bled in Bohinj — so torej tesno spojeni z zgodovino našega naroda. Upajmo torej, da ostanejo tudi v bodoče severo-zapadni mejniki in mogočni čuvarji slovenske, oziroma jugoslovanske zemlje. Ljubljana čez poletje Slovenec iskreno ljubi svojo zemljo, ljubi prosto naravo in ljubi svoje gore, pa naj bo to kmet ali meščan, delavec ali gospod. Sicer pa, če odštejemo one slovenske meščane, ki so bili rojeni in vzgojeni na kmetih, bo pravih meščanov tako malo ostalo, da o kakem slovenskem meščanstvu ne more biti dosti govora. In ako dalje izvzamemo Ljubljano, Maribor in še Celje, o kakih večjih mestih pri Slovencih ne more biti govora; so le večje vasi in trgi, ki nosijo naslov mesta, a življenje v njih je pa večinoma kmečko. Tako so, malodane, vsi Slovenci v domovini navezani na svojo zemljo in prosto naravo in zato je njihovo življenje uravnano v tem smislu. In to, da so živ-ljenske okoliščine mnoge privedle v mesto, je spremenilo samo njihovo bivališče, a bistveno so ostali še vedno kmetski ljudje, ljudje proste narave, čeravno sta jih mestno življenje in vzgoja nekoliko opilila. Zato je naravno, da slovenski meščan ob vsaki priliki pohiti v prosto naravo in da se tam najbolje počuti. V ta namen porabi svoje nedelje in praznike, svoje počitnice in osta- li prosti čas. Posledica tega je, da se pogovor povprečnega ljubljančana, zlasti v poletnih mesecih, v veliki meri suče okrog tega, kam bo šel čez nedeljo ali praznik na izlet in kje in kako bo prebil svoje počitnice. Vsi trije ljubljanski kolodvori so ob sobotah, nedeljah in praznikih prava mravljišča. Na vse strani hite izletniki: na Gorenjsko, proti Zidanem mostu, na Dolenjsko in proti Rakeku. Vsi vlaki so natlačeno polni, in to kljub temu, da je sedaj na vseh železniških progah dosti več vlakov, kakor pa jih je bilo pred leti, in kljub temu, da so ob izletniških dneh postavljeni, v promet še posebr.i izletniški vlaki. Ob takih dneh dobi posebno glavni kolodvor pravo velemestno lice. Enako kakor na železnicah je tudi s številnimi avtobusnimi linijami, s katerimi je Slovenija sedaj vsa preprežena. In ako k tem izletnikom prištejemo še one ljubljančane, ki gredo ob nedeljah m praznikih peš iz mesta, tedaj se lahko reče, da se zlasti ob lepem vremenu Ljubljana več kot kakor do polovice izprazni. Ako bi ne bilo ob teh dneh še okoličanov, katerih pride ob nedeljah in praznikih precejšnje število v Ljubljano, bodisi po opravkih, ali pa za zabavo, bi bile ljubljanske ulice skoro brez ljudi. Izletniki in turisti Izletnik je nekaj drugega kakor turist. Turist je za eno šaržo višji od izletnika in poleg tega se tudi turisti dele v navadne in vele-turiste. Turisti so smejo imenovati samo oni, ki gredo na gore, ki so višji kakor šmarna gora in pa št. Jošt. Veleturisti so pa samo oni, ki hodijo na Grintovec in na Triglav nekako za tako zabavo kakor hodimo v Ameriki v “muvis.” Njim je toliko priti na Triglav in druge gorske nebotičnike, kakor je Triglavsko pogorje. Mrzli Studenec navadnim zemljanom napraviti sprehod v park. Te vrste naslovi se torej delijo na podlagi tega, koliko telesnega napora je kdo napravil. Opazil sem pa, da turisti in posebno še veleturisti nekako gledajo na navadne izletnike z nekakim pomilovanjem, češ — vi slabiči in mehkužneži, nam še Triglav in Grintovec nista kos! Vse velike mase izletnikov turistov in vele-turistov, ki so od petka do nedelje dopoldne zapustile Ljubljano, se seveda prično zopet vračati v nedeljo proti večeru in se vračajo do pondeljka zjutraj. Prepeljati toliko ljudi v tako kratkem času dela celo spretnim slovenskim železničarjem, ki se smatrajo za najboljše v celi Jugoslaviji, neprijetnosti in sive lase, kajti gneča na vlakih je tako strašna, da jo tujec samo z železnimi živci in ledeno krvjo lahko prenese brez protesta in pritoževanja. Dren j je pa toliko hujši, ker ima vsak izletnik več ali manj prtljage, ki obstoji iz nahrbtnikov, kovčekov, cekarjev, punkljev, itd.; dosti izletnikov si namreč nakupi živeža na deže- li. Zato se potnik na vlaku skoro ganiti ne more. Izletniki sami pa se za vse to le malo zmenijo in le malokdo se radi tega pritožuje, živahno se pogovarjajo, šalijo se, smejejo in pojo. Tu in tam zaškriplje še harmonika in vlak se bučeče zabava. Na svojo utrujenost in drenjanje niti ne mislijo. To je pa tem lažje razumljivo, ako pomislimo, da jo večina izletnikov ali dolinskih turistov po raznih gostilnah gasilo žejo s cvičkom in drugimi žlahtnimi kapljicami ter pokušala kranjske klobase, pečenko in jetrca in momen-talno ne čuti posebnih življenjskih potreb ter je zato zadovoljna sama s seboj. Zelo zanimive prizore pa potniku na takem izletniškem vlaku, ki je tako srečen, da stoji ali sedi pri oknu, nudijo železniške postaje, kjer so vlak ustavlja. Povsod čakajo nove velike gruče izletnikov in ko se vlak ustavi, tekajo ti potniki s svojo često zelo težko prtljago od vagona do vagona ter iščejo mesta, a kjer poskusijo, nikjer prostora povsod gneča. Med tem pa sprevodniki kriče in priganjajo potnike za vstop. Posamezne družine in skupine se razcepijo in se kličejo in iščejo sem in tja. To vam je vika in krika, še v nobenem ameriškem filmu nisem videl tako živih in “cxciting and thrilling” prizorov te vrste, ki pa vseeno niso brez komike in zabavnosti. Tako sem na pr. videl potnico, ki se je s težavo pririnila na vlak, a na vrhu stopnic se je spomnila svoje košare na peronu in hajd nazaj po košaro. A ko se je vračala na vlak, se je slaba košara odprla in jabolka in krompir se je kotalikal na vse strani. Vlak je bučal od smeha, a reva je bila tako zbegana, da nekaj momentov ni vedela, ali bi vse skupaj pustila in bežala na vlak, ali bi pobirala razkropljene stvari. K sreči je bil postaje načelnik toliko gentlemanski, da je držal vlak, dokler izletnica s pomočjo nekaterih sopotnikov ni spravila vsaj večine svojega blaga v košaro ter odšla na vlak. Pod takimi in sličnimi okolnostmi je naravno, da prihajajo taki vlaki v Ljubljano z mnogo-urnimi zamudami, katerih pa je tamkajšnje prebivalstvo že tako navajeno, da se radi njih nihče ne razburja, celo ne ogromne množice sorodnikov in prijateljev, ki na kolovoru pričakujejo svoje izletnike. Ljubljančan ji so zadovoljni, da so ime- li svoj nedeljski izlet, a vse neprilike pa so zanje malenkosti, radi katerih se ne izplača vznemirjati se. Zapeljivo vabilo 3 povrnitvijo v Ljubljano pa nedeljski izlet za ljubljančane še ni zaključena zadeva, temveč postane predmet več-dnevnega pripovedovanja in razmotrivanja, zlasti ker se je skoro vsakemu izletniku in turistu pripetilo kaj “izrednega,” če že ne resnično, pa vsaj v njegovi domišliji. Vse to se potem na dolgo in široko premleva po kavarnah, gostilnah in domovih. Pravi turisti in veleturisti pripovedujejo od svojih doživljajih po gorah, potih in stezah ter po planinskih kočah, a dolinski turisti pa pripovedujejo kakšne je, oziroma kako kaže, letina, kakšno vino, pivo, slivov-ček in brinjevček se dobi v tej gostilni, kakšen v drugi, kakšne jestvine se servirajo tam ali tam. Vse to pride v Ljubljani po izletu na rešeto in vse se prerešeta in primerja in to z vso resnostjo. In ker so bili ljubljančanje razkropljenih čez nedeljo po vseh delih Slovenije, lahko izveste v pondeljek v Ljubljani vse novice, važne in nevažne, to brez časopisov in radia. Ta živa pošta izvrstno funkcionira. In ko prične primanjkovati gradiva v pogovorih o prejšnjem izletu, se prično delati načrti za izlet prihodnje nedelje. Prične se organizirati skupine, ki so zainteresirane na isto izletniško točko kot: šmarna gora, sv. Katarina, št. Jošt, Bled, Bohinj, Triglav, Kamniške planine, Logarska dolina, Kum, Krim itd. Zlasti pri večjih izletih na gore se pretresajo vse podrobnosti: čas, vreme, provijant, oprema itd. Med take dogovore in priprave za večji izlet in sicer na Triglav sem jaz naletel pri svojem starem prijatelju iz šolskih let. Takoj sem dobil povabilo za pridružitev doktorjevi skupini. Rečem pa, da to povabilo ni bilo izrečeno samo radi lepšega, temveč so mi dali pravi “third degree.” Čim bolj sem odklanjal in se upiral, bolj so pritiskali name. Vsak moj argument so mi izpodbili in razcefrali. Zlasti mladina je bila neugnana. Za vsak moj argument, zakaj naj ne grem z njimi, so mi dali pet svojih, zakaj moram iti. Mladina je mladina in starejši človek nima dosti možnosti, da se upira njeni navdušenosti. Mene je Triglav še od nekdaj mikal, često sem opazoval njegove vrhove, ko so se svetili v poletnem soncu kakor kupi pravega srebra. Vselej sem si mislil: Lep in mogočen si in rad bi te gledal iz obličja v obličje, toda predaleč si in predolga in orenaporna ter celo nevarna je pot do tebe. Ako bi do tvojih vrhov peljala lepa in široka avtomobilska cesta, potem bi te že hodili Ameri-kanci obiskovat. Tako pa ne bo nič. Amerika nas je preveč okomodila in deloma nam tudi ameriška mast hodi v napotje. Bodi mi pozdravljen v svoji gloriji in še naprej modro kraljuj s svojo triglavo krono . . . Ako človeka kaka stvar mika, jo težko pobija, pa če tudi je dovolj tehtnih vzrokov za pobi- j an j e. V takem položaju sem se znašel tudi jaz tisto popoldne v avgustu 1939, ko sem dobil povabilo za na Triglav. Zato tudi svojega nasprotnega stališča nisem tako uspešno branil, kakor bi ga najbrže bil, ako v meni ne bi bilo simpatij do tega izleta. In ko se je mojim “nasprotnikom” pridružila še prijateljeva hčerka Polonca, stara šele 12 let ter se spravila nad me rekoč: “Ali vas je Amerika res tako pomehkužila, da se ne upate na to pot? Jaz sem bila že dvakrat na Triglavu, a vi si pa ne upate. Sram vas je lahko . . tedaj sem pa kapituliral in povabilo za na Triglav sprejel. (Dalje prihodnjič.) V jZensKj •S'Oel Društva brez mladine V februarski številki Zarje je finančno poročilo, ki daje jasno sliko o društvih z bodočnostjo in o društvih, ki so brez nje. Mladina je up vsakega naroda in mladina je tudi up za vsako društvo, oziroma za vsako podružnico pri Zvezi. Društvo ki šteje preko tisoč članic, med katerimi je gotovo precej mater, pa ima v mladinskem oddelku le 62 deklic. Je pa veliko takih društev, kjer stoji mesto številke le ravna črta. Lahko bi stala tudi ničla, ker ničla je v mladinskem oddelku, kjer ni nobene mlade članice. V New Yorku ste dve podružnici z jako aktivnim odborom, a v mladinski rubriki stoji le ravna črta. Spominjamo se spomladanskega mladinskega koncerta v Narodnem domu v Brooklyn-u, kjer je nastopilo lepo število mladih pevcev in pevk. Vsi smo bili zelo navdušeni in vrla predsednica Mrs. Ivanka Zakrajšek si ni želela drugega, kakor imeti to mlado in nadarjeno skupino v podružnici štev. 84. Upali smo, da se ji bo ta srčna želja kmalu izpolnila, a danes, ko bo kmalu obletnica tistega lepega koncerta, pa je v mladinskem oddelku še vedno ničla. Gotovo je, da deklice se same ne bodo vpisale. Treba je podrezati matere, da se bodo zganile in storile svojo narodno dolžnost. Zveza je tako ugledna skupina, da je vsaka slovenska mladenka in žena lahko ponosna, da spada zraven. Pripeljite svoje hčerke in sestrice v to dobro družbo, ki bo naredila marsikaj dobrega za mlade članice. Vse članstvo vsake podružnice naj pomaga zagotoviti si bodočnost in to je edino možno z dobro zastopanim mladinskem oddelkom. Naše narodno življenje v tujini ne sme še zaspati in ohranile je bomo, ako poskrbimo za naraščaj v mladinskih oddelkih vsake posamezne podružnice. Slovenske deklice naj se zbirajo in družijo v slovenskem taboru pod pokroviteljstvom najlepše slovenske organizacije — Slovenske ženske zveze. Predlog H. R. 1776 Po hudih debatah, ki so trajale celih 29 dni, je kongres odglasoval z 260 proti 165 glasovi za Lend-Lease Bill, katerega je predsednik predložil kongresu 10. januarja 1941. Splošna svetovna vojna in naše tesne vezi z zunanjim svetom je prineslo kongresu polno težkih problemov, katere bo moral uspešno rešiti, ako želimo ohraniti demokracijo in mir v deželi. Vprašanja, ki povzročajo našim državnikom in vsakemu zavednemu državljanu težke skrbi, so med drugimi rešitev naših domačih in zunanjih zadev. Oboroževanje naše države, davki za pokritje teh ogromnih stroškov, državni dolg, pomoč kmetijstvu, ohranitev vrednosti dolarja in bančni sistem, to so problemi, kateri čakajo, da jih reši 77. kongres. Predlog, ki je označen z zgodovinsko številko 1776, je bil odobren od kongresa z raznimi amendmenti, katerih namen je zmanjšati oblast, katero daje predlog predsedniku Rooseveltu. Brez teh dodatkov bi imel predsednik polno moč v vseh zadevah. Nekateri strahopetneži se bojijo, da bi se predsednik proglasil diktatorjem, kar je seveda le prazen strah. Pri vseh reformah, katere je izpeljal predsednik, so se njegovi nasprotniki jezili in mu podtikali najslabše namene. Tak krik so dvignili tudi sedaj, predno je bil ta predlog odobren od kongresa. Med devetimi točkami, ki pojasnjujejo predsednikove pravice, je v točki tri določen čas, do kdaj ta oblast traja. Predsednik ima oblast naročiti ali preskrbeti potrebne vojne predmete tudi za obrambo drugih dežel, ako se mu zdi to potrebno in koristno za varnost naše lastne dežele. Ta pravica za vojna naročila je veljavna samo do 30. junija 1943 in naročila morajo biti izvršena najkasneje do 1. julija 1946. Kar bi bilo kasneje izdelanega, se ne bo sprejelo. Pod to točko je še več določb glede mornarice, kretanja parnikov in vojaštva. Številka 4 se glasi: Države, ki prejmejo našo pomoč, se morajo zavezati, da ne bodo dale teh predmetov nobeni drugi državi na razpolago, razun, če jim to dovoli predsednik Roosevelt. Točka sedem ščiti obrambene patente in pravice (royalty rights) ameriških državljanov. Ta važen predlog je tudi senat že sprejel in odobril. My Novena Med debato v zbornici za vojno pomoč Angliji, je na galeriji vstala ženska, ogrnjena v črn plašč s kapuco in črno masko na obrazu, ter zavpila: “My Novena, My Novena ■— zmaga in smrt je moja!”, kar je povzročilo precej razburjenja na galeriji med poslušalci. Po predpisih ne sme nihče vzeti s seboj kamere ali kakih zavojev. Čudili so se, kako se je Miss Margaret Russell iz New Yorka mogla neopaženo tako našemiti. Poslušalci se morajo zadržati mirno in ne smejo delati nikakih opazk. Tudi ploskanje in odobravanje jim je strogo prepovedano. Miss Russell pa teh pravil ni upoštevala in je povedala, kar ji je težilo srce. Policija jo je urno odpeljala na prosto, kjer je lahko premišljevala svojo predrznost. Ženske so od nekdaj rade hodile poslušat razprave v zbornico. Leta 1820 je provinca Maine prosila za pristop v unijo naših prvotnih držav. Istočasno je prosila za pristop tudi provinca Missouri, ki pa je še trpela suženjstvo. V kongresu se je šlo ali naj vzamejo to državo ne da bi prej prepovedala suženjstvo. Po hudih debatah so sprejeli Missouri tako kot je bila in to je zabeleženo v zgodovini kot “Missouri Compromise.” V teh debatah je bil posebno zgovoren John Randolph, ki je moral imeti čudne pojme o vrednosti žensk. Ko je videl na galeriji zbrane poslušalke, seje obrnil na govornika rekoč: “Gospod govornik, kaj delajo te ženske tukaj? Ta arena ni prostor za nje. Recite jim, naj gredo lepo domov pa naj vzamejo pletenje v roke.” Od tedaj pa do danes so se ženske tako uveljavile, da se nihče več ne spodtika tudi če se prikažejo pri tako važnih razpravah kakor je bila glede predloga 1776. John Gilbert Winant Novi ambassador za Anglijo je bil večletni governer države New Hampshire. Mr. Winant je velik zagovornik New Deal-a in dober poznavalec delavskih interesov. Bil je tudi ravnatelj Mednarodnega delavskega urada, katerega je tekom teh nemirnih časov prestavil iz Geneve, Švica, v Washington. Novi ambasador bo človek na pravem mestu, kjer bo gotovo z veseljem pozdravljen od enakomislečih delavskih prijateljev. Cesarica Quizzero Menen Velike italijanske izgube in porazi v Afriki ne morejo nikogar bolj zanimati, kakor prejšnjega abesinskega cesarja Haile Selassie I. in njegovo ženo, cesarico Quizzero Menen. Lansko poletje, ko se je razkoračil Mussolini in zagrozil Francozom, Angležem in pozneje Grkom, da jih bo yo vse naglo pohrustal, se je natihoma pripeljal cesar Selassie iz Londona v angleško Afriko. Od tam je potem razpošiljal navodila domačinom in poveljnikom, ki so mu še vedno vdani in naklonjeni. Abesinci so odločni in komaj čakajo prilike, da zapodijo zadnjega polentarja iz svoje domovine. Padec italijanskih trdnjav je spravil tudi abesinsko cesarico na noge. Z vsemi svojimi dragocenostmi se je odpeljala iz Anglije v Afriko, kjer jo čaka njen soprog. Oba sta prepričana, da se bosta kmalu lahko podala v mesto Addis Ababa, kjer bo zavihrala rdeča, rumena in zelena zastava. Cesarica je zelo ponosna na svoje pokolenje, ki izvira iz kraljeve rodbine iz Solomonovih časov. Dva sinova in tri hčere nestrpno čakajo izida angleško-italijanske vojne v Afriki. Angleška vlada je že proglasila cesarja Selassie kot poglavarja Abesinije, skrbela pa bo, da se bo narod v bodoče bolj civilirizal, kakor je bil do sedaj. Liga narodov še ni pokopana Seymour Jacklin, ki je že 14 let blagajničar pri Ligi narodov, je prišel v Ameriko na razna posvetovanja. Po njegovem zatrdilu je Liga še pri življenju in vrši nekatere posle, le političnih ne. En važen odsek Lige je International Labor Office, katerega ravnatelj je bil novo imenovani ambasador za Anglijo, Mr. John Gilbert Winant. Ta urad je velikega pomena za delavstvo, ker ima zastopnike po celem svetu. Liga narodov se je vzdrževala iz članarine, katero so do lanskega leta še precej polnoštevilno prispevali, še lani je več narodov poslalo svoj asesment. Letos pa bo treba nabrati za budžet okrog dva milijona dolarjev. Liga je bila ustanovljena na tako trdnih principih, da jih ne more podreti nobena sila, kakor ne more zatreti krist-janstva med ljudstvom nobena moč. Liga ima še vse tiste možnosti, kot jih je imela ob ustanovitvi in ako; bi se bili njeni člani ravnali po njenih predpisov, bi danes vladal mir med narodi ne pa svetovno klanje. Mr. Jacklin je mnogo potoval in pravi, da so vsi narodi edini v tem, da bo Anglija gotovo zmagala. Te trdne vere v končno zmago pravice, ni omajal niti padec Pariza. Vsi pričakujejo dobre rešitve za svobodo ljubeče narode. Liga je najboljša garancija za svetovni red in mir, ki se more vzdržati edino na pravični in pošteni podlagi. Po vojni bo vstala močnejša Liga narodov, h kateri bo gotovo pristopila tudi Amerika. Kam naj se obrnemo za delo? Industrijska komisarka Miss Frieda S. Miller svari delavstvo naj se ne seli iz kraja v kraj radi delavskih prilik. Kdor nima dela zagotovljenega, naj rajše ostane tam, kjer je. Če se preseli, lahko postane breme za tisti kraj, kamor pride in v domačem kraju nastane vrzel, ako rabijo delavskih moči. Sedanje preseljevanje komisarka primerja s tistimi poljskimi delavci, ki so prišli v Kalifornijo in katere pisatelj John Steinbeck tako dobro opisuje v svoji knjigi “The Grapes of Wrath.” To nepremišljeno preseljevanje ustvarja novo skupino “okies” in to bi komisarka rada preprečila. Kdor bi rad dobil delo pri obrambi, naj se zglasi pri State Employment Service Office v svojem kraju. Tam bo dobil vse potrebne informacije in navodila. Ti uradi so zvezani s centralnim uradom in jako uspešno poslujejo. Do sedaj se je priglasilo 373,000 žensk za obrambena dela. Med temi je bilo tri četrtine delavk, ki so imele potrebno prakso in izobrazbo ter so bile takoj nastavljene. V splošnem pa manjka delavkam izobrazba, kakor v računstvu, razumevanju načrtov (blue prints) in splošen tovarniški obrat. Miss Miller priporoča delavkam, da bodo skrbele za visok standard ter da ne bodo sprejele nižje plače za tako delo, kakor ga opravljajo moški delavci. Med zadnjo svetovno vojno so bile ženske v tem oziru precej izkoriščane. National Youth Administration Organizacija N. Y. A., ki šteje nad štiri milijone fantov in deklet, pozna težak položaj, v katerem se danes nahaja naša mladina. Dorastli so, delali bi radi, da bi si kaj za- služili, pa dela ne dobijo. Povsod slišijo prvo vprašanje: “Do you have experience?” Brez potrebne prakse ni tudi službe. Kako in kje naj dobi mladenič ali mladenka prakso, ako mu nikjer ne zaupajo? So dela, za katera bi marsikateri bil dovolj sposoben, pa ga samo radi pomanjkanja prakse že naprej odslovijo. Temu je veliko zakrivil napačen šolski pouk ki ni pripravil svojih učencev za praktično življenje. To so sprevideli razni pedagogi in se bo tudi v tem oziru precej spremenilo. Ravno danes smo čitali, da bodo v Junior High šolah poučevali kako se lahko popravijo stroji, katere rabimo pri gospodinjstvu in hišnih opravkih. Včasih začne nagajati šivalni stroj in če ni razumnega človeka pri hiši je treba klicati mehanika. Mogoče ne rabi stroj drugega kakor par kapljic olja, pa zopet mirno drdra in šiva. Mala popravila pri električnih strojih, likalnikih, in drugih bo vse lahko izvršil tak mlad učenec ali učenka, ki se bo izvežbal v šolskih tečajih. Prilika za tako potrebno izobrazbo bo za dekleta in dečke. Gotovo bo to olajšalo marsikatero skrb in prihranilo materi kakšen dolar. Organizacija, N. Y. A. je sprevidela, da mora v svojih vrstah začeti in pomagati mladini do zaslužka. Zato so odprli nekako posredovalnico za delo takim, ki so začetniki. Na ta urad se obrnejo delodajalci in tukaj potem preskrbijo novincu primerno delo. Kakor povsod, so tudi pri tem gotove zahteve. Pred vsem upoštevajo mladino od 18 do 25 let. Ako ni kateri izmed teh prosilcev dokončal višjo šolo, mu potem svetujejo kdaj in kam naj gre, da bo dovršil potrebne študije. Navadno tako uredijo, da gre lahko delat in v šolo, če ne drugače, vsaj ob večerih. Delo traja le po 60 ur na mesec, katere razdelijo po petnajst ur na teden. Plača seveda ni velika ali bolje je nekaj, kakor nič. V New; Yorku plačajo za 60 ur dela $22.00. Na ta način ima vajenec dovolj časa za dodatno izobrazbo in tudi se lahko irLnn nnnjn n ian nj-LrLn nrurn m ZAHVALA Spodaj podpisane izrekamo najtoplejšo zahvalo za izkazano prijaznost in gostoljubnost, ki nam je bila v toliki meri na razpolago za časa zborovanja glavnega odbora Zveze. Hvaležne smo našim koleginjam gl. tajnici Josephini Erjavec gl. blagajničarki Josephini Muster ter predsednici jolietske podružnice Emi Planinšek, nadzornici Jennie Benedikt in načelnici mladinskega odseka, Ani štukel. Istotako izražamo zahvalo in priznanje podružnici v Jo-lietu za lep program na seji in pogostitev. Veselilo nas je biti navzočim na podružnični seji, kjer smo se divile mladini, ki je nastopala v vseh mogočih pozah in nas zabavala s svojimi talenti. Naši srčkani malčki zaslužijo najlepše priznanje za svoj korajžen nastop, učiteljici Ani Štukel pa naš poklon za dobro uspeli program. Pevski zbor iz Rockdale — kombinacija mladinskih in starejših članic — vedno nastopi v popolno zadovoljnost. Zabavale so nas s petjem na seji in tudi pozneje pri večerji. — Posebno dober vtis je na nas napravila sloga in vzajemnost odbora podružnice, ki nima nobene suhe veje, ampak vse živo in aktivno. Da tak odbor pritegne tudi članstvo je bilo razvidno iz ogromne udeležbe. Joliet se pripravlja na boj za ohranitev prvenstva v kampanji, zato je bilo takoj prvi mesec sprejetih 17 novih članic. Podružnice, ki “cikate” na to čast, se le dobro pripravite, ker zmaga letos bo vse prej ko lahka. Najlepše sestrske pozdrave MARIE PRISLAND, MARY TOMAŽIN, MARY LENICH, JOSEPHINE SEELYE. CTjTJTJTJTJTJTJTJTJlJTTirUljTJlnrLn_r pobriga za delo kje drugje, kadar lahko reče, da ima “experience.” Ta organizacija vrši s tem posredovanjem velikansko delo za blagor mladine, ki je v brezdelju izpostavljena raznim skušnjavam, ki ne rodijo ničesar dobrega. National Youth Administration ima po vseh krajih svoje podružnice in kdor se obrne za pomoč v starosti od 18 do 25 leta, jo bo gotovo prejel. Prej so pomagali do zaslužka in praktične izobrazbe samo mladini tistih družin, ki so bile na relifu, sedaj pa ne delajo nobene izjeme več. Srebrna lisica in vitamin B Da hrana vpliva na dlako se je dokazalo pri poskuš-njah v laboratoriju dr. Agnes Fay v Kaliforniji. Iz Norveške so dobili en par lisic, ki jim pravijo “platinum fox.” Pomanjkljiva hrana teh lisic se je pokazala na mladičih, med katerimi niso vsi imeli take dlake, kot jo zaznamujejo z “platinum.” Poskušali so s prehrano takozvanih srebrnih lisic, katerih dlaka je lepa, vendar ne tako visoko cenjena, kakor je “platinum.” Poskušali so s hrano dobiti podobno dlako, kar se jim je tudi posrečilo. Ako je dr. Fay odvzela hrani en del vitamina B so lisice polagoma premenile dlako. Ta primanjkljaj vitamina B je tako vplival na barvo dlake, da je bila podobna dlaki “platinum” lisic. To se je doktorici posrečilo pri vseh poskušnjah. Zapazila pa je tudi, da ta kožuhovina od umetno hranjenih lisic ni bila tako trpežna Cerkev je bila lepo okrašena z belimi cvetlicami in vsak je ob vstopu občutil dušni mir in srečo. Poročne obrede je na ganljiv način izvršil e. g. župnik Rudolf Potočnik in sv. mašo je pa daroval č. g. Erwin J. Van Handel. Ženski pevski zbor je izborno prepeval lepe Marijine pesmi in gospa Julia Grobelnik je pa v solospevu podala Subertovo “Ave Maria.” In tako sta si obljubila večno zvestobo Hermina Prislandova in Robert j. Dicke. Nevesta prelepa, ostane ženinu zvesta! Po cerkvenih obredih smo bili povabljeni na poročno kosilo in popoldne se peljali na izlet po mestu, zvečer se je pa vršil sprejem gostov na Prislandovem domu. In kakor hitro smo prišli tja, tako smo se morali hitro odpeljati nazaj, vsak k svojemu poslu. Res škoda, da si nismo vzeli vsaj še kakor od lisic iz Norveške. Na pogled so podobne, v tr-pežnosti pa je precej razlike. Poskusi se še nadaljujejo, da bi še to izboljšali. Pri teh poskusih ni znanstvenikom za to ,da bi srebrnim lisicam dlako spremenili, ampak ugotoviti hočejo vrednost vitamina B na človeško hrano. Prepričani so, da bodo lahko s pravo hrano, oziroma z vitamini, preprečili staranje in osivelost las. Pasteuriziranje mleka je potrebno V Ameriki zelo skrbijo za snago in čistost posod in vsega, kar pride v dotiko s hrano, posebno pa še za mleko in mlečne izdelke. Kdor redi živino in prodaja mleko, pozna vse te odredbe, ki so končno potrebne za ljudsko zdravje. Kljub vsem zdravstvenim predpisom, pa ni vse mleko popolnoma varno iz zdravstvenega stališča. Z vživanjem mleka si lahko nakopljemo več vrst bolezni, med temi so: jetika, škrlatinka, legar (typhoid fever), davica (diphtheria), vnetje grla in mrzlica (undulant fever). Vsled te nevarnosti je torej potrebno, da mleko pasteurizirajo in s tem zamorijo vse kali teh bolezni. Ne smemo misliti, da je vsako mleko okuženo, ampak dokler obstoja možnost najmanjšega dvoma, je najbolj varno in zanesljivo za naše zdravje pasteurizirano mleko. Takega mleka ni treba potem še doma prevreti, ker ponovno razgrevanje in vretje zamori tudi dobre snovi, ki so v njem. Prislandova družina ob poroki mlajše hčerke Hermine. Sedita: Gospa Prisland in neve- sta Hermina. Stojijo: sin Theodore, hči Margaret in gospod John Prisland. Mnogi na svetu imamo gotove vrste ambicije za kakšno stvar, pri kateri najdemo posebno veselje in vaša urednica ima pa nekaj popolnoma svojega v tem oziru, namreč, da prav rada iznajde nekaj nenavadnega in ako le mogoče, izpelje dotično strast na presenetljiv način. Prav za prav, po pravici rečeno, šele takrat dobi popolno veselje, ako je prepričana, da se je namen posrečil. In tako je bilo z odzivom na poroko Hermine Pri-slandove, na katero je bila povabljena tudi Alice Železnikova in Evelyn Fabianova. Prijateljstvo med nami je postalo tako tesno iz potovanja po stari domovini, ko smo se vozile skupaj na Dunaj, v Prago, Brussels, Dover in London ter nato se vkrcale ob istem času na Normandy ter skupno dospele v Ameriko. Takrat smo se domenile, da napravimo pogodbo, priti skupaj enkrat vsakih pet let, ne oziraje se, kako daleč od doma bo ta pot. Torej, ko smo vedele, da se bo omožila naša dobra prijateljica Hermina, se pač nismo mogle premagati, da bi ne bile navzoče dotični dan, ko ona stopi pred oltar. In tako smo se na tiho odpravile na pot. Iz Clevelanda smo se odpeljali s Železnikovim avtomobilom v petek popoldne, 23. avgusta, 1940 ter prišli v Chicago okrog polnoči in se ustavili pri Fabianovih, kjer se nam je pridružila Evelyn. Tako smo bili v Sheboyganu v soboto zjutraj ob času za poročno sv. mašo. Lahko si predstavljate, kakšno presenečenje za gospo Prisland in nevesto, hčerko Hermino, ko nas opazita stati pri vhodu v cerkev! Lahko rečem, da smo bili vsi enako prevzeti od prisrčne ginjenosti. “Kdo bi se vas troštal?” se je slišalo šepetanje od navzočih. “Da boste prišli iz Clevelanda in Chicage, pa res nismo pričakovali!” V odgovor nismo dali drugega kot, da “da pravo prijateljstvo se ne meri po miljah, ampak po srčnem taktu!” en dan časa, namreč še v nedeljo, da bi obiskali prijateljice po Sheboygan-u, prav gotovo pa bomo to storili v bližnji bodočnosti, saj upajmo na to. V imenu naše družbe in vseh odbornic in članic SŽZ tem potom pošiljamo iskrene čestitke mlademu paru z toplimi željami, da bi jima bilo zakonsko življenje v veliko veselje in zadovoljstvo in da bi vživala božji blagoslov na vseh bodočih potih družinskega stanu. (Ta slika je bila poslana urednici kot božični pozdrav in prosimo, da se nam odpusti, ako smo jo priobčili proti volji prizadetih strank. Ampak takih slik ne bo več v Prislandovi družini, ker sta v družini samo dve hčerki in s tem dogodkom obe poročeni, zato je slika v veselje vsem članicam Slovenske ženske zveze.) ALBINA NOVAK: IZLET V WASHINGTON, D. C. (Konec) IZ ZAPISKOV našega prvega skupnega izleta v Washington, D. C., katere sem podajala Zarji skoraj leto dni, ste gotovo uvideli, da smo imele precej užitka v enodnevnem obiskovanju raznih znamenitih krajev v prestolnem mestu Združenih držav. Bilo je toliko vsega, da smo se počutile kaj trudne ob povratku v hotel. Toda ženske smo res ustvarjene za mnogo prestati brez utrujenosti in tako je bilo tudi tisti večer. Ali mislite, da so šle naše izletnice po večerji k počitku? O ne, kaj še, da bi šle tako zgodaj spat, marveč si je vsaka mislila: “grem pogledat kako je tukaj ob večerih, mogoče bom videla kaj novega kar nimamo pri nas v Clevelandu!” In tako se je zgodilo. Urednica Albina Novak Ene SO Šle V gle- dišča, druge zopet na plešišca (to so bile naše mlajše) in nekatere pa na promenado po lepo razsvetljenih ulicah in potem se ustavile za po-veče-rek v najbolj vabljivih gostilnah. Na kratko lahko rečem, da smo imele prav prijeten večer toda ob polnoči smo se že vrnile v hotel in po par urnem kramljanju v postelji (saj veste kako je kadar spijo štiri ženske v eni sobi, da ni miru, ker ima vsaka kaj špasnega za povedati) in me smo imele pa vse nadstropje same in bile toliko bolj brez skrbi, da bi nas kdo opozoril za mir,” toda smo se vseeno dobro odpočile. Naši vozniki so nam naročili, da naj bomo v redu za na pot proti domu okrog osmih zjutraj. Toda v bližini hotela je bila trgovina po 5 in 10 centov in naši živci nam niso dali miru, da bi jo odkurili iz Washingtona brez, da bi se ustavile v najbolj popularni trgovini. Tako smo prosile voznike, da naj nam dajo čas do desete ure, kar so tudi prijazno odredili. Ko smo se spravljale na avtobuse za našo dolgo pot proti domu smo bile zelo vesele. Bil je lep in jasen dan ter sonce ogrevalo ozračje s svojimi močnimi žarki. Prosile smo voznike, da nas še enkrat peljejo okrog tistih čudovitih češnjevih dreves, kar so tudi nam ugodili. In bile smo ponovno očarane nad lepim razgledom teh nežno rožnatih cvetov. Povedano nam je bilo, da je kazen deset dolarjev za vsak najmanjši vršiček, zato se ni nobena upala dotakniti niti cveta. Bilo je torej okrog enajstih dopoldne ko smo se zadnjič ozira- le na kupolo prestolice in na zadnje lepe vile v tem velemestu. Vozniki so nas vprašali kedaj hočemo se ustaviti za kosilo pa smo jim odgovorile, da ne do treh popoldne, da pridemo toliko preje domov. Vožnja je bila krasna. Vreme zelo toplo, da smo imele odprta okna na avtobusih. Po kosilu smo zopet zasedle svoje prostore na avtobusih in se začale pomikati dalje proti domu. Nismo bile več kot pol-ure na potu, ko vstopi pred mene predsednica podružnice št. 10 gospa Frances Tomšič in začne z lepim nagovorom, da so ji izletnice nakazale izredno čast, da ona v imenu vseh izreče moji osebi naj lepšo zahvalo za vso skrb in delo katero sem imela ž njimi in v priznanje mi pokloni lepo darilo s željo, da bi zopet drugo leto bila jim jaz voditeljica. Seveda, bila sem globoko ginjena, ker nisem imela najmanjše slutnje, da si bodo zveste družabnice vzele čas mene presenečiti z kakim darilom. In ker je bilo darilo oddano tako prisrčno in ponižno, zato je imelo zame toliko večji pomen. Zahvalila sem se gospej Tomšič kakortudi vsem navzočim za naklonjenost in ljubeznivost ter jim povedala, da s tako izvrstno družbo rada grem tudi na oni svet in ne samo po Ameriki. Naše izletnice so bile kar je po pravici za reči, v vseh ozirih zelo lepega obnašanja in zlasti me je zanimalo njih zanimanje za vse nove stvari ki so zgodovinskega pomena. Torej ponovno vsem skupaj prav lepa hvala za darila in še posebno gospej glavni podpredsednici Frances Rupert ir. predsednici št. 10 gospej Frances Tomšič za vso pomoč in dobrosrčnost. Lepa hvala tu-.di gospej Frances Medved, tajnici št. 14 za šopek “gardenias.” Pot domov se je nadaljevala po serpentinih v hribe, ki so bili v nekaterih krajih do tri tisoč čevljev visočine. Včasih smo se komaj premikali, ker je bi; klanec tako visok. Ustavili smo se okrog šestih zvečer vrhu gore, odkjer je razgled na tri države. Tam imajo na razpolago daljnogled, da se vidi toliko bolj natančno. To so države West Virginia, Maryland in Pennsylvania. Tukaj peljejo vsa pota visoko v hribe in se dobro spominjam napis na vrhu te gore: “You must go over the mountains—you cannot go around!” Torej peljati se moraš skozi gore in ne okrog gor ako hočeš naprej. In tako je šlo naprej do poznega večera. Ampak ozračje se je nanagloma spremenilo iz toplega v precej hladno sapico in nato dež. Um je bila okrog desetih zvečer, ko smo prišli v Union-town, Pennsylvania, kjer smo se ustavili za večerjo. Od tu sem telefonično obvestila soproga, da pridemo domov okrog dveh ali treh po polnoči in da naj obvesti vse družine izletnic, ki imajo telefon, da pridemo zgodaj zjutraj domov in da naj bodo brez skrbi, ker smo vse zdrave in je tudi vse v najlepšem redu. Ko smo se nahajale v restav-rantu pridejo notri drugi potniki, ki so bili namenjeni naprej proti New Yorku in so nam pove- IZLETNICE V WASHINGTON, D. C. APRILA, 1940 u> t- u. 03 rt OS cow. . C/j cn t-< O 1 C ' i r • OJN C73 Oi C (D D (U W^(U D, .«_(/>*-. C (1) ^ rt > p,c>m C« . ~ 1 'o > a* ^ >o o ^ _< ^ :,o ^ S >N “* M ~ o o ,r E £ o. ».Si, o « >•- .O T3 £>N N . E o 0) TJ rt »in -*-* ni O 'aN w ZTti w Č'-'1 O ra-a > 73 S °-.* ~ ra OJ N C ’° o s rt o -~ W) rt O > rtjp.r , oj o Ci-J ■ ji g ' Oj N N 2 < js E n rt g r- *2 ^ 03 2 o c/) **■* 1> ^ V* 03 C (s) Oh >■ O. ^ ^ )(j d) S S S C S gja rt O « s 5 3 2 & D. M.SP." N .S S oraN2.SS«ŽS-^^ wc «-^>2 „ S_ S2 >~ rt o , C ' ‘ , c/> rt o . 2S-b ».c. c ~ -v rt >c/) ^ 5 'ii 0,>0~ i? rt •" o > 2 rt >£t-o o^m E i-°* -* N C C ; c tj 3 rt^X) rt >—• >,5^0 c.s rt > s O. O N ,:5 G rt O rt rt, N '•-H G |o < CuD E (D rt rt —c • _• *—i ,U '•“• t-H ort .o o C Ž.Him TJ -2 _ U) d) d) (D rt rt G« C Sfl C M < W5 < * rt 3 _ «> . C/)|> O Uh£ r< go. ra j o 73 •J3'tT « °;» II' f^l'rapH ,•£? 1>Ca gcQ r..O 73 v .2 >» ■S* E E rt rt - *-? c/d .v !1/3 c ^ G < • rt ?£.* - JH rt - o« j. go X) rt O < ° sz CH c/) “ (L) 73 *U 2 > o' 2 tJ c *g o o rt G > ^ r i H c - 2 o' s-S ' O C W) < rt>t; 'u c ° > £3 •—> rrt 'r-i r ®iSh rt ^ O iS0!^ £r D O »S ■S -.]j£ ja" ^5 rt M c d) Ah p 4J TJ r .h O) 3 (/) >N ^ o ' Oh >%T3 W h O . rt o v) 52 0 n *- ^ :zr rt ^ f- —. u. .5 0 tL. oW „ TJ (jj l— O W)C/) h> >-.S rt o 1-1 ^ O rt rt .22 c o ^ '0_ -* crt . 03 — 'rt >%*-- >,3 - St lH * C? N W •- S « g ra c S? o ra 3 •OJ? > » > — rt 1 rt^-g’ rt e M .«2 . •d (U£l O «-. _ ^ o rt c/)' w) 5 o u -rt, O 03 r—< „ ^ ‘O c C rt S rt *« TJ W ^ ^ rt2n 5 c ^ ^ dji) — o r> v) c/) o •- = £ g .S. 2« J „ O O ;r. rt >0 u- s ■*8.5U 2 S.2'^r C/J (f) O }-H U. N > ~ rt uh TJ C rt rt (L>0 >CJ t- t-. ° A C rt Z c tUD < rt o ° S ^ N G ^-v o rt > Oh O ^ C/3 , rt C/O OOP c 'c 0 C/) 5 O G TJ , - c ’“•Si E */> TTi o ^ o. ra i s § I °" E ° rt -*-* rt G ’S rt - g.c Z V) O o ’G (/j ._ £ TJ J5 fc- 5.£“^°S • s°bo- c • o M«5 .2 i tj ._ c 5 ^ ^ 2 .a s rt S2 Uh TJ ^ { O o- 1/3 o £ ^ Oh o °* Uh •—« C/) ^ TJ ‘-G o C/) > 0 J2 .S2 rt s2p»s > a.arf. dali, da v državi Ohio pada sneg. In tako je bilo. Ko bolj smo se bližali države Ohio bolj počasi smo morali voziti radi snežne nevihte. Ko pridemo do Warren, Ohio, je pa bilo že za par čevljev snega na cesti. Vozniki so bili zelo oprezni in vozili prav počasi in niso tudi druge prevozili kakor imajo navado v lepih vremenih. Vedele smo dobro, da pridemo domov kasneje kot smo mislile toda nismo pa vedele kaj nas še čaka. Bili smo komaj 20 milj od Clevelanda, ko srečamo dolgo črto samih tovornih vozov (trailer-trucks), ki niso mogli naprej radi ledene ceste in tako smo morali trdi mi skupno žnjimi potrpežljivo čakati dve uri predno so nam prišli na pomoč s pepelom in drugo tvarino, da so pomagali tovornim vozovom, ki so bili pred nami, da so mogli izpeljati naprej. Domov smo prišli ravno, ko je mežnar pri sv. Vidu dan zvonil. Mraz pa tako kot še ne pomnim kakor tudi ceste ledene, kot v najhujši zimi. In tako smo v treh dneh potovanja doživele mnogotere spremembe v vremenu, videle marsikaj novega in navzlic vsem preizkušnjam bile vesele in zadovoljne, da smo se podale na ta izlet. Dobila sem mnogo vprašanj ako bo tudi letos izlet v Washington in vsem tem, ki bi rade šle zopet letcs in tudi drugim, ki bi se rade pridružile svetujem eno stvar in to je, da bi si morale vzeti vsaj štiri dni časa to je s potovanjem vred, da bi imele vsaj dva dni časa za izlete po Washing-tonu, ker je človeško nemogoče videti vse kar bi rade v enem dnevu kot smo to storile pri prvem izletu. Letos bodo japonske češnje v cvetju zopet okrog v sredi aprila meseca, toda takrat je pa narava po vseh krajih še v zimskem spanju in bi bilo mogoče več užitka ako bi šle v majniku, ko je vreme bolj stalno. Pišite mi kartico, katera se zanima za ponovni izlet in označite kdaj bi rade šle, potem bomo pa uredile tako, da bo večina zadovoljna. Torej s tem končujem popisovanje o izletu v Washington, D. C., in upam, da ste imeli v splošnem toliko užitka iz branja teh spisov kot sem jaz imela iste zlagati. Vsem, ki ste bile na izletu pa še enkrat najlepša hvala za vso prijaznost in potrpežljivost, živele in Bog ohrani in blagoslo- vi našo deželo Ameriko! Leži pod snegom zemljica, izčrpana ubožica, vsa trda je in zmrznjena . . . Le jelka, ki v poljani tam stoji, pod snežno težo se krvi, ječi, in kljub ledeni burji zeleni, ker korenina zemljici v srce drži, ta priča nam in govori: da zemljica — dobrotnica, izmučena ubožica, umrla ni, da le počiva, sanja, se krepi, da zopet vzdrami se, vzbudi, ko jug zapiha božajoč, ko sonca se razlije moč čez ta vesolni božji svet, ko vigred se povrne spet, prežene burjo, mraz in led ... UPANJE Tedaj bo zemljica vzdrhtela, vzdramila se in oživela, spočita in prenovljena, bogato blagoslovljena . . . Tedaj spet drevje zabrsti in travnik, gozd ozeleni, nam drobne ptičke' zapojo, življenje novo prineso na njivo, goro, brez in log. Tedaj na delo bodo šli milijoni pridnih, močnih rok . .. In zemljica ■— dobrotnica, bogato blagoslovljena, vsa sveža in prenovljena, pšenico zlato spet rodila bo, nam kruh vsakdanji dala bo .. . —Krimšek. I ■ Št. 1, Sheboygan, Wis. — Sporočam žalostno novico, da smo izgubile iz naše srede zvesto članico in ustanoviteljico naše podružnice, Meto Eržen. Bila je naša prva delegatinja in vedno ena iz-med najbolj marljivih in požrtvovalnih članic. Ona je zmeraj rada pomagala po svoji moči, za kar ji bodi Bog dober plačnik! članice smo ji izkazale zadnjo čast po lepem načinu kakor določa naš ob-rednik. Na čarter v dvorani smo pripele žalni trak s prisostvovanjem častne straže štirih članic z gorečimi svečami. Naj mirno počiva v ameriški zemlji po trudapolnem življenju. Pre- ostalim izrekamo globoko sožalje. Na bolniškji postelji se nahajajo: Uršula Marvar, Prances Malar in Albina Versy. Da bi kmalu popolnoma okrevale, srčno želimo vse članice. Lepa hvala gospej Simonič, ki nam je pokazala, kako pripraviti obedno mizo za goste in tudi kako se postreže gostom. Bilo je zelo zanimivo predavanje. Na prihodnji seji bomo pa dobile vsakovrstne nasvete, kako se napravi najboljše pecivo. Pridite četrt čez sedem zvečer, da vidite, kako se te dobre stvari pripravijo in med sejo se bo pa speklo in po seji se bomo pa lahko prepričale, ako je res tako dobro kot so rekli da bo. Pridite v lepem številu. S sestrskim pozdravom, Mary Rjbieh, predsednica. * Važen pouk za mladino Miss Christianson, načelnica obrtne šole (Vocational School), rne je naprosila, naj bi potom slovenskega časopisja povabila vse naše mlade matere k novemu pouku, tikajočim se vzgoje mladoletnih otrok. Pouk se bo vršil vsak četrtek popoldne od dveh do pol štirih in vsak četrtek zvečer od pol osmih do devetih v prostorih obrtne šole. Pouk bo trajal devet tednov. Ker je ta P°uk nekaj novega in ker se bo vršil na popolnoma nov način, to Je, da ne bo treba vedno le učiteljice poslušati, pač pa bodo mlade matere lahko same stavile vprašanja in se posvetovale glede vzgoje svojih otrok, bo ta pouk nekaj zanimivega in res koristnega. Bolj obširno bo o tem naznanjeno v našem lokalnem angleškem listu, namen tega dopisa pa je, da se opozori naše starejše matere, naj svojim hčerkam prigovarjajo, da se tega pouka udeleže. Matere, ki imajo majhne otroke, jih popoldan lahko s seboj pripeljejo, ker bo na razpolago posebna otroška soba s strežnico, kjer bodo otroci lahko počivali ali se pa igrali med. časom, ko imajo matere pouk. Kaj hočete še boljšega? Pestunjo zastonj, pouk zastonj—res blažena Amerika! Z najlepšimi pozdravi, Marie Prisland. Prijateljici in sose&tri v spomin! Na Svečnico je preminula Mrs. Meta Eržen, moja prijateljica, ustanovna članica in prva blagajničarka podružnice št. 1 v Sheboyganu, ki je bila tudi delegatinja prve zvezine konvencije, novembra, 1927. Poznala sem jo nad 30 let. Bila je vneta društvena delavka ter ustanovna članica treh ženskih društev v Sheboyganu, Wis., namreč: društva Krščanskih žen in mater, društva Kraljica. Majnika, št. 157 KSKJ, in naše lokalne podružnice. Tudi pri slovenski fari sv. Cirila in Metoda sta z možem bila pri prvih ustanovnih članih. Za faro kot za vsa društva je rajna veliko storila. Saj ni vsa leta bilo skoro nobene prireditve, kjer ne bi ona pomagala. Vedno je bila pripravljena sodelovati in nad vse hudo ji je bilo, ker ii je bolezen ustavila tek njenega delovanja, da ni mogla biti več aktivna, zlasti za svojo ljubo Materino društvo, katerega predsednica ie bila več let. Večkrat sem jo osebno prosila, da je kakšno delo opravila za mene. Vsaki-krat je rade volje storila. Nikoli se ni nobenemu delu odrekla, čeprav je že naprej vedela, da bo treba slišati, kako gorko. Zahvale za svoje delo ni pričakovala, ker ni bila podvržena častihlepnosti, ampak je vedno rekla: "Bo že Bog plačal, saj je že veliko dolžan.” Upam torej, draga prijateljica, da Ti bo Bog dober plačnik in Te nagradil za vse, kar si na tem svetu dobrega storila in tudi za tisto, kar si vsled svojega dela morala pretrpeti. Njen pogreb je bil veličasten. Od vseh krajev so se zgrnile članice društev in prijatelji fare. da izkažejo zadnjo čast najmarljivejši delavki, kar jih je naša naselbina še imela. Članice naše podružnice so se s težkim srcem poslovile od nje. V imenu članstva podružnice ter v imenu moje družine, izrekam iskreno in globoko sožalje soprogu in hčerki ter sorodnikom blage pokojne. Naj bi mirno počivala v tihi zemlji in večna luč ji naj sveti! Marie Prisland. V spomin pokojne sestre št. 1 Dne 9. marca bo poteklo tri leta, odkar nas je zapustila sestra Josephine Župančič ter se preselila v večnost. Naj ji bo vedno blag spomin! Mary Krainc, tajnica. Št. 2, Chicago, III.—Na februarski seji je bila prav lepa udeležba, kar je vselej v veliko veselje odbornicam. Le pridite tako vsak mesec! Dne 28. januarja smo veselo presenetile našo blagajničarko Mary Tomažin, ki je neprestano v tem uradu že 10 let.. Bilo je nemogoče obvestiti vse članice za ta vesel dogodek zaradi prekratkega časa, zato nam morate oprostiti. Vse navzoče smo se prav dobro imele. Presenečene smo bile tudi sestre Černič, Pičman in jaz, ko nam je prejšna predsednica sestra Sardoch izročila lepa darila od podružnice. Sestre, opozarjam vas, da se pripravite za kegljaško tekmo, ki se vrši v South Chicagu 4. in 5. maja. Vse tiste, ki se razumete na kegljanje ali bi se rade pridružile ste prijazno prošene, da pridete na prihodnjo sejo 6. marca, kjer se bomo domenile o vseh važnih stvareh. Prihodnja seja 6. marca bo zelo pomenljiva za vse naše članice in navzočnost prav vseh je potrebna. Kazale se bodo premikajoče slike po Heinz tvrdki in mora nas biti vsaj 50 članic na teji, ako hočemo biti vpoštevane. Gotovo boste videle mnogo zanimivih slik, zato naj nobena ne izostane, ker to gre za našo izobrazbo. Slišale boste tudi poročilo od naše veselice. Naše globoko sožalje zvesti sestri Matildi Duller nad izgubo dragega soproga, ki je preminul 16. januarja, kakor tudi sestram Korenchan in Kaho-ver nad izgubo ljubljene matere 23. januarja. Naj jima sveti večna luč! Na bolniški postelji sta sestri Nahtigal in Južna. Vsem bolnim želimo hitrega zdravja! Na svidenje na seji 6. marca! Lillian Kozek, tajnica. VESELO PRESENEČENJE Zadnji mesec sem pa tudi jaz imela tisto nepričakovano iznenadenje, o katerih beremo mnogokrat po naših listih. Zato bom malo poročala, kako so mene potegnile naše brihtne glavce. K meni je prišla gospa Lena Pičman in naročila 65 do 70 kokošjih pečenk za slamnikarice od njene tovarne. Seveda, jaz sem se zahvalila za naročilo in delala pridno dva dni, da sem vse v redu pripravila. In še posebno sem se potrudila, ker mi je gospa Pičman zatrdila: “Le glej, Mary, da boš dobro skuhala, ker nekatere naše ženske so zelo natančne!” In tako sem storila vse, kar je bilo v moji moči, da bo točna postrežba in ko pride dotični torek večer, so prišle ob času, to je ob osmih, samo tri slamnikarice, namreč gospe Pičman, Brosnib in Fabian. Rekla sem jim takoj: “Kako bi rada, da bi še druge prišle ob času, ker postana jed ni nikdar tako okusna.”. In nato so začele res prihajati. Med tem sem pa zaslišala: “Sur- prise! Surprise!” In začele so se pomikat proti meni. Bila sem nekoliko nejevoljna, ker sem imela toliko dela in skrbi in potem jim pa rekla: “Za- me vendar ni ‘surprise,’ saj ne obhajam rojstni dan, kakor tudi ne druge važne obletnice!” Nato je stopila k meni gospa Černič in rekla: “Mary, to je vse zate. Ti si mnogo naredila za našo podružnico in Zvezo in danes smo se tukaj zbrale Tebi na čast. Saj si že 10 let naša blagajničarka!” In kaj naj na to rečem? Ustnice so kar trepetale, srce je bilo polno ginjenosti in vrhu vsega sem pa bila tako prevzeta od presenečenja, da sem začela jokati in za par ur so se mi živci tresli po vsem životu. Vseeno sem se skupaj zbrala, ker v hiši so bili gostje, čeravno pod pretvezo, kateri morajo dobiti vso postrežbo. Večerja je bila servirana in po večerji je pa sledil lep govorniški program. Prejšna predsednica gospa Sardoch je imela lep govor in meni pripela lep šopek na prsa (corsage) in nato izročila krasno darilo od podružnice, zlato verižico s srčkom, na katerem je Zve-zin znak. Res krasno darilo za desetletnico v uradu blagajničarke podružnice št. 2. Poleg mene so bile veselo iznenadene še druge odbornice. Naša tajnica, Lillian Kozek je prejela nalivno pero in svinčnik kakor tudi krasen šopek. Gospa Kozek uraduje že pet let kot tajnica naše podružnice. Obdarovana je bila tudi gospa Černič s krasnim šopkom in darilom nalivno pero in svinčnik. kot petletna zapisnikarica pri št. 2. Gospa Lina Pičman je bila tudi iznenadena z lepim darilom in šopkom kot petletna prva nadzornica pri št. 2. Tako nas je bilo več presenečenih, kar je mnogo pomagalo k popolnejši zabavi Nato je vsaka izmed obdarovanih spregovorila par besed v dobrobit Zveze in naše podružnice. Ko je bil končan program, je prišla pa še godba, da je bil večer še toliko boli prijeten, ker nekatere naše članice so zelo vesele narave in rade plešejo, ko slišijo vabljive poskočnice. In potem smo pospravile mize v kot in vse začele plesati. Ura je bila že tri po polnoči, predno se je družba razšla, vsak zadovoljen s prijetnim sestankom. Kamor grem, povsod slišim pohvalne opazke, da tako ni bilo že kmalu luštno kot tisti večer. Meni se je najbolj dopadlo. da so se veselo zabavale tudi naše starejše članice, ki so z nami vred plesale takozvani “ples z metlo.” Razume se, da so se tudi moški pridružili proti koncu, ko so prišli po svoje ženice, da jih srečno sprejmejo domov. Navzočih je bilo okrog sto ljudi. Tem potom želim izraziti mojo najiskrenejšo zahvalo za lep pardi meni na čast kakor tudi za krasno darilo, ki mi bo v dolgotrajni spomin. Drugega ne morem sedaj obljubiti, kot da bom v bodoče delala z isto vnemo kot sem v preteklosti za našo podružnico in celokupno Zvezo. Najlepša hvala glavnim odbornicam gospem Marie Prisland, Josephine Erjavec, Josephine Muster in Mary Le-nich za lepo darilo in iskrene pozdrave. Vsem skupaj obljubim ostati vedno naklonjena in Bog mi daj zdravje in priložnost vam vsaj deloma povrniti za vso ljubeznivost in dobrosrčnost. Spominjala se bom vseh dobrotnic v molitvah. Hvaležna, Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, IH. Št. 3, Pueblo, Colo.—Kako hitro tečejo leta v zaton in s vsakim letom postajamo bogatejši v skušnjah, kar je za mnoge stranke v korist in napredek. Pri vsem tem delovanju je seveda mnogo skrbi, in ker nam je na svetu že tako usojeno, da smo obloženi s težavami in nato še z boleznijo, se moramo vsemu privaditi, to je .dobremu in slabemu in vzeti vse, kot da mora tako biti. Pri nas v Pueblo imamo te tedne prav lepo vreme. Ptički žvrgolijo kakor meseca majnika in želja nas vseh je, da bi bilo tako skozi vse bodoče tedne in potem nas začelo ogrevati toplejše sonce. Danes so bile slikane naše mlajše kadetke, ki se prav mično postavijo v novih uniformah. In kako ponosno korakajo, kot pravi “soldatje.” Odslej bodo nas zastopale tudi mlajše deklice pri paradah, kar bo napravilo naš odrasli krožek čim bolj priljubljen. (Čestitke št. 3 nad tem novim napredkom. Želimo vsem skupaj najlepši uspeh. A. N.) V petek, 7. februarja smo imele “Valentine party.” Zabava je bila prijetna in deklice so bile v najboljšem razpoloženju. Katera mati želi, da bi njena hčerka bila deležna lepe družbe, naj jo pripelje prvi petek v marcu na sejo mladinskega krožka, ki se vrši v St. Mary dvorani. Ker mi je težko hoditi okrog, zato apeliram na vse naše članice, da bi sodelovale za napredek pri mladinskem krožku kakor tudi podružnici, ker vsem je znano, da je v teku jubilejna kampanja. Ako bi vsaka storila nekoliko, pa bi imele v kratkem času lepo število novih članic, ker med nami je še mnogo žen in deklet, ki niso še včlanjene pri Slovenski ženski zvezi. V nedeljo, 2. februarja sem šla v Canon City in z menoj so bile štiri kadetke, ki so šle tja z namenom, da bi ustanovile krožek pri tamošnji podružnici- Želim, da bi se uresničila želja kaj kmalu. Lepa hvala št. 66 za vso prijaznost. Le tako naprej za večjo podružnico in splošen napredek! Kaj pa druge podružnice po Colo-radi? Pisala sem na vse podružnice, da bi ustanovile krožek, a odgovor sem dobila le iz Canon City in Denver-ja. Kaj bi ne bilo častno, ako bi imela tudi naša država svoj mladinski tabor ali takorekoč “Annual Field Day?” To se lahko uresniči, ako bi imele vsaj tri krožke v državi. Leadville kar molči in ravno tako Crested Butte. Kje pa ste vendar, žene. da ni glasu od vas? Zmrznile menda niste, akoravno ste visoko v hribih. Tudi v Zarji ne berem poročil o vašem gibanju. Ko se malo ogreje, vas pridem obiskat. Drugih posebnih novic ni, kot da je mnogo ljudi bolnih za flu, toda smrtnih slučajev, hvala Bogu, ni. Pozdrav vsem članicam Slovenske ženske zveze! Frances Itaspet. * * * Pueblo, Colo.—Iz naše naselbine so bolj poredkoma objavljajo dopisi, kar članice zelo pogrešamo, čeprav je Zarja lepo urejena in zanimiva, vendar je že tako, da vsaka rada bere poročilo od svoje podružnice. Med nami Slovenci se večkrat opazijo kakšne narodne napake, ki bi jih žiher ne bilo. Izpod peresa gospoda župnika Trunka smo že večkrat brali, kakšni smo Slovenci, namreč kako se sami sebe malo cenimo in pri tem se še posebno odlikujemo ravno mi Slovenci. Velikokrat se primeri, da smo v skupini (Slovencev in vmes piride oseba druge narodnosti, pa kakor bi odrezal, tako hitro prenehamo s svojo govorico in se obrnemo na tujca, kot da bi bil več vreden kot mi.. Navzoč- nost ene tuje osebe, pa se že sramujemo svojega slovenskega jezika. Zakaj neki? Odgovor bi bil nekako takole: Zato, ker se ne znamo sami sebe ceniti zadosti! Menda smo še tako rojeni, da se sami sebe ponižujemo pred tujci. To zgleda, kakor da bi ne bili toliko vredni Slovenci kot drugi tuji narodi. Ali bo slovenski narod kdaj spoznal svoje napake, da se ne smemo poniževati, pač pa znamo ceniti toliko, kolikor smo vredni? Slovenska ženska zveza vrši veliko delo. V 15 letih obstoja naše Zveze smo mnogo napredovale pri povzdigu narodne kulture, toda vse, kar bi radi, da bi se sčasoma zgodilo, pa še daleč ne dosežemo. Obračamo se do naših hčerk a prošnjo, da bi one pomagale, kar me matere ne moremo doseči. Kjerkoli se pokaže priložnost za po-vzdigo slovenskega naroda, storite svojo dolžnost kot Slovenke. Pomnimo to, če se ne bomo znali sami sebe ceniti, nas tudi drugi ne bodo cenili. Torej le korajžo in zavednost, dekleta! Nič se bati drugih ali ceniti sebe za manj vredne. Zavedajte se, da jih ni na vsem svetu tako zalih in čilih deklet kakor so Slovenke! Zatorej prav lepo pozdravljene! Angela Škerjanc. IZ GLAVNEGA URADA Tem potom vljudno prosim vse tajnice, da pazno pregledate prošnje za sprejem novih članic, ako so vsa vprašanja pravilno izpolnjena. V mnogih slučajih so podatki pomanjkljivi, na primer prosilka ni podpisana ali se ni podpisala predlagateljica na označenem prostoru, dalje ni zapisana natančna starost, namreč leto in datum rojstva ali pa dedič, in v kakšnem sorodstvu je dedič s prosilko, njegovo ime, itd. Vsi ti podatki so važni in morajo biti podani na prošnji, drugače vzame mnogo časa predno dobim vse informacije in s tem se zakasnuje poročilo, katerega moram poslati ob času za v tisk. Hvaležna vam bom ako boste odslej upoštevale omenjene točke. Prihranile boste sitnosti sebi in glavnemu uradu in vse te listine morajo biti v točnem redu. Želim vam mnogo uspeha in vsak dan odslej bom pričakovala čim več prošenj od vas, kajti prošnje značijo navdušenje in živahnost v kampanji in to mora biti, ako hočemo imeti zadovoljiv uspeh! Josephine Erjavec- Št. 6, Barberton, O.—Odbornice in članice naše podružnice se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli pripomogli do lepega uspeha naše prireditve 12. januarja. Najlepša hvala gospej Albini Novak, ki je že v drugič prišla k nam s slikami, ki so bile posnete v stari domovini ob času izleta naših članic leta 1938. Slike so zelo zanimive, da bi jih kar še in še gledali. Vsi navzoči so imeli lep užitek in bili v veselem razpoloženju, kateremu da povod zadovoljstvo. Razume se, da slike iz starega kraja smo gledali s tihim gonotjem in solznimi očmi, ko smo v duhu potovali po prelepih krajih Jugoslavije in tu-kajšne slike, posebno "komične” so pa bile vsem v veliko zabavo. Z uspehom smo vsestransko zadovoljne. Stroški od krožka so že do malega plačani. Najlepša hvala prav vsem za vsak pripomoček. . Sestre, v teku je kampanja za nove članice. Prosim, pripeljite vsaka vsaj eno novo članico na prihodnjo sejo. Matere, vpišite svoje hčerke v mladinski oddelek, kjer plačujejo samo 10 centov mesečnine in imele bodo iste ugodnosti kot starejše članice. Gospa štorklja je obiskala sestro Frances Lah ter ji pustila v spomin zalo hčerko. Naše iskrene čestitke! Bolna je sestra Frances Železnik. Vsem bolnim želimo skorajšno zdravje! Pozdravljene! L Frances Ošaben, tajnica. OP. URED.‘ v predzadnji izdaji ni bilo poročano pravilno ime blagajničarke, ki je gospa Mary Mekina. Prosimo, da nam oprostite, ker tajnica je pravilno poročala. Št. 9, Detroit, Mic h.—Vljudno vabimo vse naše članice in prijatelje domače zabave na naš kart in banko pardi. Vrši se 20. aprila ob štirih popoldne v cerkveni dvorani. Sestre, prošene ste, da pomagate pri prodaji tike-tov in prinesite tudi dobitke, da bomo imele čim lepši uspeh za našo ročno blagajno. Delujmo roka v roki, pa bo gotovo lep izid. Prihodnja seja se vrši drugo nedeljo, to je 9. marca v cerkveni dvorani ob štirih popoldne. Pridite v lepem številu in vsaka naj pripelje eno novo članico. Nekatere imate boljšo priložnost pridobiti nove članice kot druge in nas boste razveselile s svojo marljivostjo. Delajmo vse za dobrobit in v povzdigo naše podružnice in uverje-na sem, da bomo lahko pokazale lep napredek, če bo med nami dobra volja. Bolne so sestre Mary Samida, Ana Solnce, podpredsednica Mary Indihar in blagajničarka Anna Bahor. Sestre, prošene ste. da jih obiščete in posebno bližnje. Želimo Vsem bolnim ljubega zdravja. Vas lepo pozdravljam, Angela Stupar, predsednica. Pozdravljena, draga Nežika! Skrbi me, ako Te je poiskala flu, ki tako ro-na vsepovsod. Ako Te kaj napada, boš našla najhitrejšo pomoč, če skuhaš kropček iz kurjega perja. Pa gut-baj! A. S., Detroit. Št. 10, Cleveland (Collinvvood), O.— Valentinov ples, katerega so priredile naše kadetke dne 9. februarja, je dobro uspel. Največ zabave je bilo s šaljivo pošto; pismonošinje so bile vedno obložene s karticami in pismi, katere so pridno raznašale, kar je dalo mnogo smeha in veselega razpoloženja. Veselico so počastili s svojo prisotnostjo skoraj vsi častni gostje, ki so prisostvovali pri blagoslovitvi bandera 1. septembra, 1940 ter botra gospod in gospa Svetek in naša urednica sestra Novak, glavna podpredsednica gospa Rupert in načelnice Frances Kurre, Josephine Jamnik in Mary Ann Intihar kakor tudi lepo število kadetk in mladih kot starejših plesalcev. V imenu kadetk se najlepše zahvaljujem vsem za poset. Uverjeni bodite. da vas bodo naše kadetke vedno imele v najlepšem spominu in vas tudi vpoštevale. V februarski Zarji smo brale lepe pogoje, katere je odobril glavni odbor za tiste, ki bodo marljivo agitirale v sedanji jubilejni kampanji za pridobitev novih članic. Vredno se bo vsaki potruditi in pred vsem je tudi naša dolžnost, da ob 15-letnici pridobimo kar največ mogoče novih članic. Vse vemo, da je naša Zveza na dobri podlagi v vseh ozirih. Zadnje leto smo vse članice imele lepo korist od našega sijajnega napredka in to v obliki prostega asesmenta za mesec december, kar je v veliko reklamo naši organizaciji. Res kvoder ni velika svota, toda članice^ so bile zelo vesele lepega priznanja, čast našemu glavnemu odboru, ki skrbno deluje za ddbrobit članstva. Torej potrudimo se za lep uspeh kampanje ter tako pokažimo svoje odobravanje. Zadnji mesec smo izgubile iz naše srede dobro članico, Heleno Lukane, ki nas je nanagloma zapustila na posledicah težke operacije. Bila je članica naše podružnice že od začetka in vedno rada prispevala in pomagala za korist podružnice. Kadetke kakor deklice od mladinskega krožka, pri katerem je njena najmlajša hčerka, so ji izkazale zadnjo čast s častno stražo ob njeni krsti, kar je napravilo lep vtis na vse. Tem potom izrekamo globoko sožalje prizadeti družini. Njej naj pa sveti večna luč. Spominjajmo se njene duše v molitvah! Sestra Paulina Suša je bila njena zvesta prijateljica in je darovala našim kadetkam svoto $5 in mladinskemu krožku svoto $2, namesto venca za pokojno Helen Lukane, v imenu krožka in deklic, najlepša hvala sestri Suša, za lep dar. Ona je zelo naklonjena naši podružnici, le žal, da je bolj rahlega zdravja. Vse .ii želimo, da ji ljubi Bog povrne ljubo zdravje na mnogo let! Ravno ko pišem te vrstice, leži na mrtvaškem odru članica mladinskega oddelka Louise Lokar, ki je bila smrtno ranjena v avtomobilski nezgodi, ko se je vračala domov iz šole. Žalostna vest o prezgodnji smrti mlade deklice nas je vse zelo potrla. Njena dobra mamica ji je napravila dve narodni noši. Eno za deklico in eno za dečka. Vedno je bila prva pri vsakem nastopu in jo bomo zelo pogrešale. Naše globoko sožalje žalujoči družini nad izgubo nenadomestljive hčerke. Zapušča starše in eno sestrico, ki je tudi naša članica. Naj se njena duša radosti med angelci v nebesih. Vile rojenice so se oglasile pri družini Albine Sluga in pustile zalo hčerko. prvorojenko. Naše iskrene čestitke srečni družini. Bolne so sestre Josephine Rotar, An- gela Rossa, Ana Krašovec, Mary Ma-vrich, Bertha Collingross, Jennie Hribar, Mary Klun in Prances Lesjak. Vsem bolnim članicam želimo hitrega okrevanja in zdravo povrnitev med nas. Pozdravljene! Frances Sušcl, tajnica. KEGLJAŠKA LIGA S. Ž. Z. Srcdnji-zapad Cenjene sestre! Kegljaška tekma za našo divizijo se vrši v soboto in nedeljo 3. in 4. maja v South Chicagi v YMCA na East 91. cesti in Houston. Ker bomo letos obhajale petletnico pričetka kegljaškega športa pri Zvezi, zato nam je vsem zelo pri srcu, da bi letošnja tekma bila po številu timov največja, članice v South Chicagi so zelo prijazne in da se bomo dobro imele, to lahko zagotovim. Prosim, da na prihodnji seji vaše podružnice raamo-trivate o naši peti kegljaški tekmi ter si vsaka podružnica, ki spada k okrožju srednega zapada gotovo ustanovi par kegljaških skupin in jih pošlje v South Chicago, da prisostvujejo v turnirju. Z najlepšim kegljaškim pozdravom, Anna Modiz, predsednica kegljaške lige za sredni-zapad.—1709 So. 10th St. Sheboygan, Wis. Št. 12. Milwaukee, Wis.—Seja v februarju je bila dobro obiskana, kar upamo, da bo odslej vedno tako. Izgubile smo drago sestro Fannie Remsko, ki je zapustila soproga, dve hčeri in tri sinove. Naj ji bo lahka ameriška zemlja. Preostalim izrekamo globoko sožalje. Bolne so sestre Josephine Vidergar, Mary Sterle, Antonia Trkay, Agnes Peterlin, Helen Medved, Lina Skrubey, Ana Levar in Matilda Perkovich. Prosim sestre, da obiskujete bolne sestre. Sestra Kerar je predlagala tri nove kandidatinje za pristop. Želela bi, da bi tudi druge sledile temu lepemu zgledu ter se potrudile za nove članice v tej jubilejni kampanji. Materam iskreno priporočam, da vpišete svoje hčerke od 4 do 14 let starosti, ker dobro veste, da je naša Slovenska ženska zveza najboljša organizacija za vaše hčerke. Vesel god ali rojstni želim vsem tistim, ki bodo obhajale v marcu. Pozdrav vsem glavnim odbornicam in članicam naše Zveze! Mary Sliimenz, tajnica. * Zalivala št. 12, Milwaukee, Wis. Med nas je posegla bela žena in s seboj ugrabila življenje naši ljubljeni sestri Frances Remsko. Pogreb se je vršil dne 26. januarja, 1941 na Holy Cross pokopališče. Najlepša zahvala našim dobrim članicam št. 12, ker so se v tako lepem številu udeležile pogreba. Doslej nisem še videla toliko članic pri pogrebu kot jih je bilo takrat. Pred cerkvijo sem se ozrla na desno in levo ter povsod videla ljubke obraze naših sosester. Najrajši bi se na glas razjokala, pa sem se morala premagovati zaradi mojega starega očeta, ki ima visoko starost 80 let. Bala sem se, da vsak glasni jok bi jih potrl na tla. Revež je sklonjen z težkimi koraki stopal za krsto, ker v njen je ležalo bitje, katero jim je bilo v življenju najdražji zaklad. Bil je žalosten pogled in marsikateri je imel motne oči. Sestra Remsko je bila moja druga mati in zvesta članica št. 12 dolgo vrsto let. Zanimala se je za dobrobit naše podružnice ter ljubila svoje sosestre iz vsega srca in bila vselej naklonjena Slovenski ženski zvezi. Spominjam se, kako je mene nagovarjala, da naj pristopim k tej organizaciji. Rečeno mi je bilo, da v tej organizaciji so samo dobre članice, na sejah je pa vedno lepa zabava. Ker jaz ljubim zabave in lepe sestanke, sem rade volje izpolnila njeno vročo željo. Še danes se spominjam, kako je ponosno stopila pred odborniško mizo ter predlagala moje ime. Mati pogrešala Vas bom! Pokojna je bila rojena v Ljubnem, Savinska dolina, spodnje Štajersko. Blag ji bodi spomin! Večkrat skupaj sva hodili, druga drugi družbo delali, al’ danes to je minilo, žalostno je moje srce! Želja njena je bila, da še enkrat obišče rojstni kraj, tam, kjer tekla je zibeljka. Da obišče krasne planjave, ki v mladosti po njih se je sprehajala in krasne pesmi prepevala. Tam na hribu stoji cerkev sv. Jožefa, kamor k sv. maši je vedno rada šla. Tam zvonovi danes se žalostno oglašajo Ljubencem žalostno novico oznanujejo. Ljudje se vprašujejo, zakaj zvonovi danes tako žalostno pojo? Zvonovi jim odgovarjajo: ker v daljnem kraju, prijateljico našo k pogrebu neso. Zvonovi zvonite, zvonite lepo, prijateljici naši v slovo, ker na Ljubnem je več ne bo. Tu v daljnem kraju je pokopana, zemlja naj ji rahla bo, na grobu njenem pa naj raste rožmarin od Ljubenskih prijateljev poklonjen v trajni spomin! Helen Presečnik. Št. 13, San Francisco, Cal.—Po precejšnem dežju je zopet zasijalo toplo sonce in trava je po nekaterih krajih že do kolena visoka. Februarska seja je bila prav povolj-na. Pristopilo je sedem novih članic in upam, da jih bo še mnogo več pristopilo v tej jubilejni kampanji. Kar smo lansko leto zamudile, ie treba letos popraviti. Prvi opomin na vse naše članice je sedaj, da se pripravite za naš “Whist party,” ki se vrši 19. aprila v Slovenskem domu. Vsaka naj kaj prinese ter povabi znance in prijatelje, da nas bo lepo število in se takorekoč boljše spoznamo. Pridite tudi članice iz dežele, ker boste imele prav lepo zabavo. Dne 5. decembra je za vedno zaspala sestra Muhoberac. Vzrok smrti—srčna bolezen. Njen soprog je obdržal njen Zvezin znak za trajni spomin, ženi pa preskrbel novega za v grob. Imela je svečan sprevod. Naj počiva v miru božjem. Drugi smrtni slučaj je bil na 23. januarja. Umrla je častna članica Helena Longar (moja teta), doma iz Žužemberka, rojena 8. aprila. 1855. V San Francisco je prišla leta 1891. Leta 1906 je ogenj uničil njen dom tam, kjer je postavljen tisti slavni most. Zlato poroko sta obhajala s soprogom Franc Longarjem 16. oktobra. 1932, katerega zapušča v častitljivi starosti 84 let. Dalje zapušča sina John-a in dva vnuka. Življenje tete Longar je bilo prav lepo in posnemanja vredno. Ona je imela zmeraj lepo besedo za svojega bližnjega. Ko sem ji pripovedovala o izletu članic Slovenske ženske zveze po Jugoslaviji in kako lepo pišejo o naši deželi, je teta vzdihnila s željo: ‘“Oh, tudi jaz bi se rada z njimi vozila.” Rada ie obujala spomine iz mladostnih let in kako ponosno je pripovedovala, da je šla peš iz Zagreba v Ljubljano, samo s cajno in sv. rožnim vencem v rokah, denarja pa ni bilo še za robček takrat. In v poznejših letih je pa teta srčno rada pomagala s stotine dolarjev drugim in to do njene smrti. Želela je, da bi io članice Slovenske ženske zveze spremile do groba in to se je tudi izpolnilo. Cerkev sv. Antona je bila polna naših članic, dasiravno je silno deževalo. “Mirno, zbogom, Slovenske ženske zveze častni kras, z gorečo svečico in molitvico za Vas!” Gorki pozdrav vsem članicam SŽZ. Mary Slanec, predsednica. “VAŠA” BARA San Francisco, Cal.—O ja, sem še živa! Prejela sem več pisem, zakaj ne pišem nič več v Zarji, toda zdelo se mi je, da včasih je dobro se malo odpočiti in dati drugim priložnost. Sedaj je pa že čas, da neham z odlašanjem in se oglasim. Najprvo vam moram zatrditi, da številka 13 je res srečna, ne pa obratno kakor trdijo nekateri neverni ljudje. Številka 13 je srečna za našo Zvezo in je srečna za Ameriko, saj so nastale Združene države iz 13 kolonij in naša mogočna zvezdnata zastava ima tudi 13 črt. Torej, to je za enkrat dovolj podatkov, da mi boste verovali, da je številka 13 res srečna. Ponosna sem, da sem bila 13 let glavna odbornica Slovenske ženske zveze. Veselo sem bila iznenadena, ko sem 13. decembra, 1940 jprejela darilo od glavne predsednice SZZ gospe Marie Prisland. V pismu, ki sem ga prejela z darilom, je bilo zapisano: Glavne odbornice so določile, da Ti pošljem spomin za Tvoj rojstni dan in pa darilo, ki predstavlja Tebi najljubšo številko!” Poslale so mi zlat prstan s Zvezinim znakom in 13 dolarjev s pripombo, da si naj sama kupim, kaj takega, ki me bo spominjalo na Zvezo. Kaj sem kupila za $13, ne povem, katera bi pa rada izvedela, naj pa pride pogledat. Povem vam vsem, da sem prepričana, da naša zvesta glavna predsednica ne pozabi nikogar, ako kaj dobrega stori za našo SŽZ. Ona ne pozabi ne prvi mesec in ne čez leta. Prisrčna hvala vsem glavnim odbornicam in vsem članicam za darilo in še posebno gospej Marie Prisland, njeni hčerki Margaret in vsem drugim za brzojave in številne kartice. Nahajamo se v 15. letu obstanka Zveze in v proslavo tega pomembnega jubileja se vrši kampanja za nove članice. Vsem tistim, ki imate prijateljice in znanke, ki niso še članice Zveze, pripeljite jih med nas sedaj, brez na-daljnega odlašanja. Katera bo v tej kampanji pridobila največ novih članic, bo od mene dobila še posebno lepo nagrado! Kaj bo, to ne povem. In vzrok, zakaj ne? Ker bi potem katera še moške vpisala, samo da bi bilo število višje. Torej, katera si hoče pridobiti lepo nagrado od mene, naj se požuri. V Zarji sem brala, da je gospa Otoničar malo zbolela in da se ni mogla udeležiti glavne seje. Upam, da se je že pozdravila in da bo šla na delo za novimi članicami. Pri naši podružnici št. 13 imamo tajnico, ki je rojena v Ameriki, hči hr-vatskih staršev in pričakujemo prav dobro odbornico, ker ona je vešča angleščine. Upam, da ji boste šle vse v vsakem slučaju na roke. Gospa Marinčič bo dobra tajnica in vem, da se ne motim, zato prosim članice, da sodelujete ž njo v polni meri. Večkrat slišim in čitam. kako se podružnice postavljajo, da imajo odbornice po deset let v uradih. Naša podružnica se tudi lahko prišteje med tiste srečne, ker ima zapisnikarico, gospo Ana Skala, ki je ustanovna članica in dobra zapisnikarica že deset let. Želim, da bi še nadaljnih desat let držala svoj urad. Gospa Ana Skala je bila 25 let zapisnikarica samostojnega društva Sv. Marije in je obče spoštovana oseba v San Franciscu. Gospa Skala je vedno pripravljena pomagati, kadar gre za kakšno dobro stvar in za slovenski napredek v naselbini. Ona se vedno trudi po svoji najboljši moči in pomaga v vseh ozirih. Napako ima samo eno za katero jaz vem in ta je, da čeravno vodi zapisnike kot “Philadelphia lawyer,” dopisa za v Zarjo pa le ne napiše v vseh 15 letih. Vsi vemo, da bi prav lahko se odlikovala tudi v tem oziru in bomo še kar naprej upali, da pride tudi to na dan. Vas najlepše pozdravlja, “Vaša” Bara. Zahvala št. 14 SŽZ Iskrena hvala št. 14, Cleveland, O., za krasne cvetlice poslane v Glenville bolnišnico, kjer sem se nahajala ob času moje bolezni. Vaša ljubeznivost mi ostane v trajnem spominu. Prejela sem jih ravno na novega leta dan. Ostajam hvaležna, Josephine Poropat. SREBRNA POROKA Dne 25. januarja sta bila veselo presenečena Mr. in Mrs. Anton Jagodnik, 18801 Mohawk Avenue, ko se je lepo število znancev in prijateljev zbralo v Slovenskem domu na Holmes Avenue v počast njihove 25 letnice poroke ali takorekoč srebrne poroke. Bila sta globoko iznenadena, ko sta videla tako veliko udeležbo. Gospa Jagodnik je bila vsa prevzeta od ginjenosti in je vzelo precej časa predno je prišla k sebi, ker ona je mislila, da je povabljena na banket, v resnici je pa bila njena ‘“srebrna ohcet”. Gospa Jagodnik je članica podružnice št. 14 in bilo je lepo od članic SŽZ, da so se odzvale v lepem številu. Mr. in Mi's. Jagodnik sta zelo ponosna na svoje znance in prijatelje, ker nista nikdar pričakovala tolike naklonjenosti od njih. Njih edina hčerka Mary pohaja v Collinwood višjo šolo. Tudi ona je iznenadila svoje starše, ko je jima izročila košarica krasnih cvetlic na katerih so bili pripeti dolarji (25). Toda Jagodnikova zakonca nista dočakala še vsega iz-nenadenja v dvorani ampak, ko sta domov prišla sta pa najdla popolnoma novo opremo v spalni sobi. Rekla sta, da je bilo za nju kot čudovite sanje in še sedaj se ne moreta prečuditi kako je vse to resnica. Toda dobro vemo. da sta zelo vesela tega lepega dogodka, kateri bo ostal v najlepšem spominu njima kot vsem znancem, prijateljem in sorodnikom. Iskrena hvala vsem skupaj za vso prijaznost in naklonjenost! Mary Bostiančič, 1293 E. 55th St. Št. 15, Cleveland (Newburg), O.—Odkar sem tajnica, ne pomnim, da bi bila na seji tako pičla udeležba kot na februarski. Po prihodnji seji bomo imele kart pardi, udeležite se , kateri zdravje dopušča ali nimate kakega važnega zadržka. Vabljene ste prav vse! V teku je tudi kampanja za nove članice, torej se potrudite vsaka vsaj za eno novo članico, da bomo imele večjo podružnico. Prav lepa hvala dekletom, ki so se udeležile veselega presenečenja za načelnice Elinore Hrovat, to je bilo 12. februarju, ko je praznovala svoj rojstni dan. Navzoče so bile kadetke in njene sošolke iz osmega razreda kakor tudi druge prijateljice. Imele smo prav prijeten večer med veliko družbo naših mladenk. Najlepša hvala vsem skupaj in posebna hvala Franku Seneku, ki je igral vesele poskočnice ter njeni sestri Viktoriji Bambič, ki je priredila tako velik pardi in povabila lepo število deklet. Vem, da bo Elinore skušala vsem povrniti za ljubeznivost in naklonjenost. Dne 19. in 20. aprila bomo pa gostiteljice peti kegljaški tekmi Slovenske ženske zveze. Za letos je bilo izročeno to važno delo našim kegljačicam, ker naša podružnica je v tem oziru izmed prvimi, pri nas imamo štiri skupine, ki kegljajo redno vsak pondeljek večer in za prihodnje leto pa kaže, da bomo imele še več timov, da bomo prekašale vse podružnice v tem lepem športu. Bolne so sestre Ajdišek, Blatnik, Tams in Novak. Vsem bolnim želimo, da bi okrevale do prihodnje seje ter prišle vse med veselo družbo, na naš kart pardi. Na svetu ni lepšega kot ljubo zdravje in srečen je tisti, ki ne pozna bolezni. Srčne pozdrave vsem sestram! Mary Hrovat, tajnica. Št. 16, South Chicago, 111.—Za poročati imam žalostne novice, vendar se tolažim, da po dežju sonce sije in se bo tudi pri nas obrnilo in bomo zopet vesele. Že takoj v začetku leta 1941 smo izgubile iz svoje srede dve članici, a lansko leto pa vse leto samo eno. Upam, da bo bela žena s tem opravila svoj posel za letos. Prva je preminula gospa Borkovich. Bila je tiha žena, ki je živela za svoj dom in družino, toda kadar je do nje prišla naša neumorna delavka gospa Mahovlich s kakimi tiketi, ni nikdar odrekla ter z veseljem prispevala za dobro stvar. Druga pa je bila gospa Samotorčen, ki je bila prva tajnica naše podružnice in potem ves čas zvesta članica. Ona je imela prav lahko smrt, preminula je v spanju. Obema želimo večni mir in pokoj. Sorodnikom Pa naše sožalje. Imamo tudi več bolnih članic. Go- spa Mahovlich je že več tednov na bolniški postelji. Njej je zelo žal, da ji bolezen ovira biti agilna v tekoči kampanji za nove članice. Ona je bila 10 let naša blagajničarka, a je letos pustila svoj urad, ker ne more več hodit po hišah kolektat kot je bila njena navada mnogokrat. In to bo odslej nemogoče ugoditi članicam; zato ste prav prijazno prošene, da pridete plačat na sejo ali k tajnici. Saj je vendar asesment malenkosten, da bi lahko vsaka plačala za tri ali štiri mesece ob enem času in si prihranila sitnosti. To bi morale upoštevati zlasti tiste, ki imate navado zaostajati s plačevanjem ali ne morete priti osebno na vsako sejo. Zbolela je tudi naša nova blagajničarka. V bolnici sta se nahajali sestri Gradišar in Černe. Vsem bolnim želimo zdravja, da bi kmalu prišle zdrave med nas. Zadnje čase je opažati mnogo zanimanja za seje med mladimi članicami. To je zelo razveseljivo in dokazuje, da želijo podružnici lep napredek. Upati je, da bo čedalje več aktivnosti med nami in da nam bo pomladno sonce ogrelo zanimanje k splošnemu sodelovanju. Z najlepšimi pozdravi! Katie Triller, predsednica. * Članicam št. 16. So. Chicago, 111. Večkrat, ko srečam našo članico in jo vprašam, kako, da ni bila na zadnji seji, dobim odgovor: da je pozabila! Zato vam tem potom naznanjam, da se naše seje vršijo vsak tretji četrtek v mesecu. Priporočam, da napravite križ ali krog na koledarju za ta dan vsak mesec potem se ne bo tako hitro pozabilo. Pri januarski seji je bilo sklenjeno, da bo vsako sejo dobila denarno nagrado dotična članica katere ime je klicano. Začele bomo z enim dolarjem. Ako bo tista, katere ime bo klicano odsotna, ostane nagrada v blagajni in naslednji mesec se svota podvoji na dva dolarja in tako naprej vsak mesec. To bi moralo privabiti vse naše članice na sejo. Druga stvar je pa to: po naših sejah se vedno dobi kaj dobrega za prigrizek ako ni “kolačkov” imamo pa dober kejk in kavo, da ne gremo nikdar lačne domov. Dne 14. marca imamo prireditev v naši cerkveni dvorani. Kakor vam je znano se vrši peta kegljaška tekma SŽZ pri nas v So. Chicagi. Torej se moramo dobro pripraviti ob času, in da bo to vse omogočiti je potrebna blagajna. Brez denarja ni nič na tem svetu, in tudi ne kegljaški turnir! Zato vas lepo prosim, da se udeležite prireditve 14. marca, kjer bomo igrale ‘“B”, da ne bo spet kdo rekel, da So. Chicago spi! Vstopnina bo samo 25 centov. Bolna je naša dolgoletna in marljiva blagajničarka in delavka gospa Mahovlich. Stanje se ji obrača na bolje. Želimo, da bi kmalu popolnoma okrevala kakor tudi vse druge bolne sestre. Na svidenje 14. marca In na seji! Kose Salakar, zapisnikarica. Št. 17, West Allis, Wis.—Zadnjo sejo so posetile članice obeh oddelkov v lepem številu. Vabimo vas tudi v bodoče Sprejeti sta bili dve novi članici, katerima kličemo: Dobrodošli! Upam, da jih bo še več pristopilo na prihodnji seji. Naznanjam vsem članicam, da bomo opravile skupno velikonočno obhajilo dne 30. marca pri sveti maši ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marije Pomoč Kristjanov. Prosim, da se udeležite polnoštevilno. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani ob sedmih zjutraj. Torej ne pozabite svoje dolžnosti. Katera nima regalije, naj se zglasi pri tajnici. Najlepša hvala našim marljivim sestram, ki so storile vse, kar je bilo mogoče za lep uspeh prireditve, oziroma za prodajo tiketov. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Tudi pri naši podružnici je bolezen položila več članic v posteljo. Vsem bolnim želimo, da bi bile skoraj zdrave in se vrnile na sejo 9. marca, ki se vrši v cerkveni dvorani ob dveh popoldne. Če bomo složno sodelovale in prišle vse na sejo, potem bomo vse bolj zadovoljne in lep uspeh bo naše plačilo. Pozdrave in na svidenje na prihodnji seji! Stefania Miklaučič. Št. 18, Cleveland (Collin]wood), O.— Zadnja mesečna seja je bila precej dobro obiskana, po kateri je sledil prijeten kart pardi, kjer je bilo istotako videti mnogo zadovoljnih obrazov. Tem potom se prav toplo zahvaljujem vsem našim članicam, ki so na en ali drugi način pripomogle, da je bil večer zabaven. Valentinova voščila so krožila veselo sem in'tja, popularna in agilna sestra Malovašič je pa bila deležna ljubke nagrade, katero je darovala gospa Yelitz, naša predsednica. Želeč, da bi se tudi za bližajočo majsko prireditev, namreč materinsko proslavo potrudile vse cenjene sosestre ter da bi z iskrenim navdušenjem za blagor svoje podružnice dokazale svojo lojalnost, zrem bližnji bodočnosti veselo v obraz! Le v skupni vzajemnosti je zagotovljen napredek! Vsiljiva bolezen “influenza” je obiskala tudi domove naših članic. Da bi se v toplih žarkih blagodejne pomladi pozabila vse prestano, je želja teh vrstic. Mr. Žibert, soprog naše članice in očka gospe Pirnat (zapisnikarice), se je težko poškodoval v tovarni; da bi tudi njemu bilo skoraj vrnjeno ljubo zdravje, mu gorko vsakdo iz srca privošči ! Cenjene sestre! Apeliram na vsako posamezno izmed vas, da se potrudite z ročnimi deli. katera bodo potem razstavljena v Slovenskem domu na Holmes Ave., to bo meseca maja, ko se vrši tri-dnevna razstava ročnih del pod pokroviteljstvom skupnih podružnic Slovenske ženske zveze v Clevelandu. Vse, kar je v zvezi z znanjem ročnih del, bo našlo primeren prostor v posameznih pavilijonih. Več o tem bo gotovo še v listih poročano. Bližajoči mifesec marec mli vzbuja ljubke spomine mladostnih let: Ko v sončnem svitu vesne mlade žarela sreče sem za god . . . ko mama v jutranji mi zori želela je: daj zdravje Bog! Svetnika Jožefa sem najbolj v čislih imela, kar jih pratika pozna; ponosna, da patron dežele kranjske bil moj patron, naj to nič ne velja? In vigred skrita še v planinah, logih, kazala svoj je čar že marsikje, cvetlice prve, zvončke snežnobele sem si takrat pripela na srce .... Ah, leta draga, daleč za gorami, daleč zdaj ste zvoki srečnih dnij, kot jek v lovskem gaju čujem odmev—postarana ženka si. i Spomin na zvončke pa mi letno rosi oko, bolesti ginjenja, kljub temu pa za orhideje dragocene nikdar teh cvetk bi ne zamenjala . . . Vesel god vsem Pepcam! Josephine Praust. Št. 19, Eveleth, Minn.—Drage sestre! Nahajamo se v dobi jubilejne kampanje. katere uspeh bo res velikega zgodovinskega pomena za našo Zvezo, ker ob pomenljivih jubilejih je naša dolžnost, da pokažemo svojo lojalnost. Kakor ste vse gotovo brale v zadnji izdaji Zarje, je največje delo te kampanje poverjeno tajnicam, blagajničarkam in zapisnikaricam pri podružnicah in na čelu krajevnih odbornic so pa še glavne odbornice, namreč glavna tajnica, glavna blagajničarka in glavne odbornice, in vse to pomeni, da se pričakuje lep zaključek, ker je na delu tako veliko število agitatork. V zadnjem uredniškem članku naš je urednica bodrila, da zavihamo rokave in pojdimo na delo, toda k tem bi jaz rada dodala, da bo treba tudi nogavice, ker bomo morale precej korakov napraviti, ako hočemo priti do uspešnega izida. To je pa prav gotovo želja vsake zavedne članice. Drage sestre! Obračam se do vas, in posebno do naših mater-članic, da bi vpisale svoje hčerke, katere sprejemamo od 4 do 14 let starosti, ki plačujejo samo 10 centov na mesec. Pristopnina je prosta za mladinski kot odrasli oddelek. Torej žene in dekleta, pristopite v naše vrste sedaj, ko se vam nudi izredno lepa prilika in vabljivi pogoji! Za poročati imam žalostno novico, da je nemila smrt posegla v našo podružnico in pretrgala nit življenja naši dobri in zvesti članici Heleni Rahne. Bila je dobra članica za našo podružnico kakor tudi vzorna mati svoji družini. Preminula je 5. februarja v Buhi bolnišnici. Zapustila je tri sinove in eno hčer, omožena Vidmar ter eno sestro v Milwaukee, Wis. Bodi ji lahka ameriška gruda. Žalujočim izrekamo globoko sožalje. Najlepše pozdrave vsem skupaj! Kose Jerome, tajnica. * * * To je moj prvi dopis kot zapisnikarici št. 19. Najlepše pozdravljene vse članice in srčno želim, da bi bilo letošnje leto za našo podružnico ravno tako uspešno kot so bila prejšna leta. Žal mi je, da moram takoj v prvem dopisu poročat žalostno novico, da smo zgubile sestro Helen Rahne dne 5. februarja, 1941. Bolna je bila več kot leto dni in imela dve operaciji, pa vseeno ni ji pomagalo k zdravju. Zapustila je štiri odrasle otroke, ki jo bodo zelo pogrešali. Z njimi vred žaluje tudi naša podružnica in ravno tako njeni prijatelji. Imela je veličasten pogreb, ker bila je zelo priljubljena žena. Bog ji daj večni mir in pokoj! Naše članice se prav povoljno udele- žujejo sej in to pomeni, da so zadovoljne. Na sejah smo že večkrat razmo-trivale, da bi naša podružnica začela akcijo za skupni Zvezin dan in da bi se povabile vse Minnesotske podružnice, da bi prisostvovale. Poslale bomo na vse podružnice obvestila, da jih bodo dobile ob pravem času. Ta dan bi se praznoval enkrat v mesecu juliju, mogoče na tretjo nedeljo julija meseca. Ker je bila na Evelethu ustanovljena prva podružnica Slovenske ženske zveze, naj bi se tudi tukaj vršil prvi Zvezin dan od podružnic v Minnesoti. To bo lepa prilika, da se bomo osebno spoznale z članicami iz drugih krajev. Ko bomo začele z načrti za Zvezin dan, bom poročala podrobneje. Pozdravljam vse sestre Slovenske ženske zveze v Ameriki! Matilda Reberts, zapisnikarica. * NOVA PODRUŽNICA V MINNESOTI V vsaki kampanji za pridobitev novih članic sem skušala po svoji najboljši moči doprinesti vsaj majhen delež k skupnemu uspehu. V sedanji jubilejni kampanji me pa veže direktna dolžnost storiti kar največ bo mogoče, ker sem bila imenovana v glavni kampanjski odbor skupno z mojimi kole-ginjam, namreč ostalimi glavnimi nadzornicami in na čelu sta pa glavna tajnica gospa Josephine Erjavec in glavna blagajničarka gospa Josephine Muster. Ko mi je bila poverjena ta naloga, sem si takoj obljubila, da bom šla v tista mesta po Minnesoti, kjer bi lahko imele še eno podružnico in pa v tiste kraje, kjer jo nimamo še dosedaj. Tako sem se napotila v Duluth, Minn., ki je precej oddaljeno od nas, toda za dobrobit Zveze ni nobena pot predolga. V Duluthu sem se nahajala dva dni, da sem imela več prilike obiskati slovenske družine in dobila sem si pomoč, namreč osebo, ki je tam poznana. In sedaj z veseljem poročam, da se je želja uresničila in ustanovljena je bila nova podružnica z 15 timi članicami in eno v mladinski oddelek. S tem lepim uspehom sem bila zelo zadovoljna, kar mi je bilo tudi v popolno zadoščenje za ves trud in delo. Ob tem času čestitam dobrim ženam in dekletam v Duluthu in želim, da bi podružnica lepo napredovala, ker dobro vem, da se boste vneto potrudile za svoj obstoj in lep napredek. Bog vas živi in najlepše pozdravljene! Kakor sem omenila v začetku dopisa, je moj namen storiti, kar bo sploh mogoče za lep izid Jubilejne kampanje in to pomeni, da ne bom mirovala, dokler ne dosežemo zaželjeni uspeh v naši državi Minnesoti. Zavedam se, da je mnogokrat težko nagovarjat žene in dekleta, da pristopijo in posebno še, ako ne poznajo našo Zvezo tako kot jo poznam jaz. Toda upam iz vsega srca, da bodo naše podružnice po Minnesoti stoodstotno sodelovale in ako to dosežemo, potem ni vprašanja, če bo Minnesota častno odlikovana v tej kampanji. Torej obračam se do naših podružnic, namreč odbornic in članic po naši državi s toplo prošnjo, da bi to leto stopile skupno na plan in pokazale drugim državam, da smo tudi lahko med prvimi, kadar se poprimemo dela s polno paro! Res lepo bo za vsako posamezno podružnico, lepo bo tudi za članstvo in odbornice, in nad vse pomenljivo za našo državo Minnesoto, ako bomo za 15-letnico obstoja naše Slovenske ženske zveze zmagovalke za najodličnejše nagrade v tej jubilejni kampanji! Ako si bomo resno vzele ta cilj do naših src, potem sem prav gotova, da bomo dosegle zmago! Neizogibna resnica je to, da en par odbornic ali članic ne more storiti vsega dela, tudi ne obiskati vse kraje, toda ako se skupno poprimemo tega koristnega dela, bo gotovo uspeh. Vsa naša armada odbornic in članic v Minnesoti, lahko rečem z gotovostja in ponosom, bo lahko zmagala v tej borbi in prinesla prvenstvo državi Minnesoti, podružnicam in posameznim odbornicam in članicam! Prosim vas z vso iskrenostjo, drage sestre: stopimo skupno na plan! Minnesota mora to pot zmagati! Vas najlepše pozdravljam. Mary Smoltz-Lenich, glavna nadzornica. VESEL ROJSTNI DAN! Josephine Muster V tem mesecu praznujejo svoj rojstni dan glavna podpredsednica gospa Prances Raspet X. marca; glavna blagajničarka Josephine Muster, dne 8. marca: glavna tajnica Josephine Erjavec, dne 12. marca. Obilo zdravja, veselja in zadovoljnosti še na mnogo let, kličemo našim zvestim glavnim odbornicam. Bog vas živi! ---------o-------- Št. 20, Joliet, 111.—Prva seja tega leta je sijajno uspela. Navzočih je bilo do 300 članic od obeh oddelkov, kar je bilo v veliko veselje zlasti odbornicam. V prvi vrsti se najlepše zahvaljujem našim glavnim odbornicam, za udeležbo. Burno ploskanje je grmelo po dvorani, ko je prihitela Urna Ne-žika iz Clevelanda. Pozdravila je vse navzoče in dopovedovala, kako je vesela, da je prišla v “Rim” (Joliet pravijo, da je slovenski Rim), in videla je častitega škofa sedeti pri glavni mizi. Prav lepa hvala, Nežika, pa da boš nas kmalu zopet obiskala. Po seji se je vršil obširen program, čigar stoloravnateljica je bila gospa Josephine Erjavec. Deklice mladinskega oddelka so nastopile v plesih pod vodstvom gospe Ana Stukel, na klavirju jih je spremljala gospa Virgi Rogan. Lepa hvala vsem, ki ste se potrudile in uredile lep program. Hvala lepa tudi plesalkam kakor tudi pevkam iz Rockdale, katere so svojo vlogo izvrstno izvršile. Lepo petje je zmeraj v veselje poslušalcem. Se priporočamo zopet za prihodnjič. Nove članice, 18 po številu, je sprejela naša spoštovana glavna predsednica gospa Marie Prisland, ki je imela tudi lep govor, nakar je bil program zaključen s petjem. Lepa hvala vsem skupaj. Margaret Skubic, hčerka sestre Uršule Skubic iz Coal City, Ul., se je poročila z g. Elmer-jem Martis. Obilo sreče v novem stanu! Gospa štorklja se je oglasila pri sestri Anna Kirin in Frances Papesh na Cora St. Najlepše čestitke! Bolne se nahajajo Catherine Pozek, Catherine Zupančič in Jennie Pluth. Operacijo so prestale Mary Sefcik, Prances Pirc in Bernie Smrekar. Vsem bolnim želimo hitrega okrevanja. Po kratki bolezni je nas za vedno zapustila sestra Katarina Franič. Zapušča žalujočega soproga Michaela. Naj ii sveti večna luč. Preostalim naše sožalje. Vabljeni ste od blizu in daleč na veselico na velikonočni pondeljek, 14. aprila v Slovenia dvorani. To bo 13. leto, ko prireja naša podružnica ples na ta večer. Najelo se je najboljšo godbo in odbor se bo potrudil zadovoljiti starejše kot mladino, torej ste brez skrbi, da bo najlepša zabava, ker nam je obljubljeno vse najboljše. Torej na svidenje na velikonočni pondeljek, 14. aprila, s pozdravom, Josephine Muster, tajnica. * Najlepša zahvala št. 20 Dasiravno so božični prazniki že daleč za nami, vendar ni še pozabljeno, kar nam je dobrega storila gospa Jennie Benedik na N. Broadway. Ona nam je napravila lepo božično veselje naši družini, bila je pravi “Santa Claus” za nas in ne bomo n.kdar pozabili njenih dobrih del in njene usmiljenosti. Naj ji Bog stotero povrne za vso izkazano dobrotljivost! Hvaležna, Antonia Stainer, članica št. 20, Joliet, 111. * Zahvala kadctk št. 20 Tem potom se najlepše zahvaljujemo podružnici št. 20. ki nam je nabavila krasne drogove (staffs), kakor tudi glavnemu uradu za lep prispevek k istim. Uverjene bodite, da bomo še bolj ponosno stopale v svojih vrstah za povzdigo naše Zveze. Dalje se zahvaljujemo vsem našim članicam, njihovim sorodnikom, vsem prijateljem in posebno glavnim odbornicam Mrs. Marie Prisland, Mrs. Josephine Muster, Mrs. Mary Tomazin, Mrs. Mary Lenich, Mrs. Josephine See-lye in Mrs. Josephine Erjavec za udeležbo na naši Plesni veselici 18. januarja, 1941. Bilo nam je v čast imeti lepo število odličnih gostov v naši sredi ta večer. Trudile smo se na vse načine, da je bil uspeh čim večji, ker čisti dobiček je bil namenjen v korist naše cerkve. Preostala je lepa svota $200.78, za kar smo vsem hvaležne, in še posebno onim, ki so prispevali pijačo, raznovrstne stvari in okrepčila, ti-kete in pa dobitke (prevleke za blazine) od podružnice. Stotera hvala! Vaša velikodušnost nas bo bodrila še k nadaljnim uspehom. Hvala vsem, ki so pomagali pri delu isti večer in med temi so bile gospe Planinšek, Benedik, Muster, Korevec, Jennie Muster, Mr. Frank Renchoff. Mr. J■ Erjavec, Teddy Planinšek in Mr. Frank Muster, kakor tudi bratom od kadetlc, ki so pomagali pri kinčanju dvorane, ki je zgledala kot prava zimska pokrajina. Bilo je mnogo dela, toda trud je bil poplačan z lepim priznanjem od navzočih, ki so se izrazili, da dvorana ni bila še nikdar tako lepo okinčana. Hvala tudi Mr. Joseph Zalarju in našemu župniku Rev. Butala za obisk isti večer. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za udeležbo. Zavedamo se, da smo velike dolžnice. Vseeno vas pa že sedaj vabimo na prihodnjo plesno veselico, kjer boste imeli zopet naj-lepšo zabavo v naši družbi! Hvaležne ostanemo. Kadetke št. 20, Joliet, 111. AKTIVNOST PODRUŽNIC SLOV. ŽENSKE ZVEZE Pri podružnicah je aktivnost tista privlačnost, ko pospeši zanimanje za pristop v organizacijo. Aktivnost se lahko priglihuje k vžigalnici katero potrebuje vsak ogenj, da začne goreti in če je dobro kurivo se lahko zanese plamen in isto se razširi ljubezen do SŽZ. Ako pregledujemo seznam aktivnih podružnic v kampanjah za nove članice, katere vodi naša dična organizacija vsako leto, bomo videle, da so vedno ene in iste podružnice, ki dosežejo odlična mesta. Toda po mojem mnenju bi se v tem oziru lahko mnogo zboljšalo, namreč kar se tiče tistih podružnic, ki se navadno držijo proč od vsake kampanje. Jaz mislim, da v tem letu. ko obhaja naSa Zveza petnajstletnico svojega obstanka bi ne smelo biti ene podružnice med nami, kjer bi članstvo ostalo mlačno v agitaciji. Posebni apel pa imam na blagajničarke, ker ta kampanja ni navadna borba ampak gre za prvenstvo med blagajničarkami, tajnicami in zapisnikaricami in kot glavna blagajničarka in članica kampanjskega odbora mi je veliko na tem, da bi se naše krajevne blagajničarke častno odlikovale. S ponosom sporočam, da v prvem mesecu kampanje, namreč v januarju, smo blagajničarke na prvem mestu in k temu nam je pomagala naša marljiva blagajničarka od podružnice št. 20, gospa Marie Terlep. Ako je nekaterim blagajničarkam nemogoče zbrati skupaj veliko število novih, bi rada na vaša srca apelirala samo eno iskreno željo in to je, da bi se vsaka blagajničarka potrudila vsaj za tri nove članice in bila deležna krasne Zvezine broške! Naše geslo naj bo: Takoj na delo, da bo naša zmaga! Se vam vljudno priporočam za sodelovanje. Josephine Muster, glavna blagajničarka. Št. 21, Cleveland (West Park), O,— Več članic me je opomnilo, da v zadnji Zarji ni bilo dopisa od naše podružnice. Odgovor tem pritožbam je, da malo nerada pišem, malo ne znam in malo ni;;em imele pa kaj, kar mi oprostite za enkrat, se bom pa odslej bolj potrudila. Pohvalit pa moram našo Zarjo, ki je vsak mesec bolj zanimiva; jaz bi najrajši videla, da bi izšla vsak dan. priporočam vsem našim članicam, da pazno prečitajo Zarjo od začetka do konca in boste imele najlepši užitek brati o delovanju naših podružnic po vsej Ameriki. Res smo srečne, me Slovenke, da imamo svojo organizacijo, ki se jo lahko šteje med prve ženske organizacije. Ne vem, zakaj so nekatere ženske brezbrižne, ki se nam ne pridružijo. V naši Zvezi se vsaka članica počuti srečno in zadovoljno, da je v družbi uglednih žen in deklet. Vsa čast naši dobri urednici Albini Novak, ki tako vzorno vodi in urejuje našo Zarjo, da jo zares komaj čakamo vsak mesec. (Hvala lepa za pušelc, Ančka. A. N.) Na naši zadnji seji smo se prav dobro imele. Škoda, da nist« vse članice pričujoče na vsaki seji. Čestitamo naši dobri sestri Frances Kave, ki je pripeljala dve novi članici na sejo. namreč hčerko Rozalijo Kave in Viktorijo Brojkovich in prav lepa hvala. Naša vzorna sestra Ani Klun je tudi vpisala dve hčerki v mladinski oddelke, za kar ji vsa čast. Pristopile so tudi štiri sestre Cimperman, katerih dobra mamica je preminula lansko leto. Njena iskrena želja je bila, da bi hčerke pristopile v Zvezo in so ji izpolnile željo, kar je posnemanja vredni zgled. Dobrodošle vse nove članice v nadi, da boste našle med nami najlepšo družabnost in sestrsko ljubezen. Najmlajša hčerka družine Cimperman. to je Helen, je bolničarka v St. John’s bolnišnici v Clevelandu ter je zelo ljubka in postrežljiva in še posebno do naših Slovenk, ako se tja obrnejo za pomoč v zdravju. Najlepša hvala, Helen in naše tople želje za srečno bodočnost. Sestra Ivana Z i,lar je zopet izgubila hčerko Frido, ki je zapustila samski stan in se pokorajžila za zakonski stan. Zakoncema želimo, da bi bila vajina bodočnost najsrečnejša. Nevarno je zbolela sestra Dorothy Intihar, ki se je morala podati v bolnišnico kakor tudi sestra Mary Jesen, ki se je morala podvreči nevarni operaciji. Sedaj sta obe na potu okrevanja. Resno ie bolna tudi sestra Mary Jurca. Bog daj vsem bolnim ljubega zdravja. Vabim vse članice na sejo v marcu in pripeljite tudi kaj novih članic. Srčen pozdrav, Ana Pelčič, tajnica. Št. 23, Ely Minn.—Pri naši podružnici imamo čedalje več živahnosti med starejšimi kot mlajšimi članicami. Z veseljem poročam, da imamo dva kegljaška tima, v enem kegljajo bolj spretne kegljačice, ki kegljajo že več let in v drugem so pa malo starejše, ki so začele kegljati prvič v tej sezoni. Vse naše kegljačice se vneto zanimajo za ta šport kar pomaga, da je med njimi najlepša zadovoljnost. Naznanjam tudi veselo vest, da smo ustanovile vežbalni krožek ‘“drill team” pri katerem je zainteresiranih okrog 40 kadetk in mislim, da jih bo še več. Kakor je razvidno je med njimi mnogo navdušenja, namreč pri starejših za gmotno pomoč in pri mlajših za vežbanje. Jaz srčno želim, da bi šla stvar uspešno naprej, seveda vsak začetek ie težak al” ’z božjo pomočjo in delom pridnih članic bo šlo lepo naprej. Pri takih stvareh pridejo v prvi vrsti v poštev zadostna sredstva toda upam, da se bo našla prava pot tudi v tem oziru, kjer je dobra volja tam se vselej najde tudi lep potek. (Čestitam in vam želim najlepši uspeh! A. Novak) Opozarjam naše članice na jubilejno kampanjo, ki je sedaj v teku, ker uspeh bomo imele le tedaj, ako se boste vse potrudile za nove članice. Nekaj novih smo že dobile, toda število ni še zadostno za našo podružnico, ker v naselbini je še mnogo žen in deklet, ki niso še včlanjene pri Zvezi. Prosim vas, da se vse poprimete za lep zaključek jubilejne kampanje, ker enkrat bi morale biti tudi me med prvimi v kampanji! Prosim vas vljudno, da sodelujete po svoji najboljši priložnosti in moči. Z najlepšimi pozdravi, Mary Shepel, predsednica. ME SMO ODGOVORNE! Slovenski ženski zvezi teče že 15 leto kar je bila ustanovljena. V tem primeroma kratkem času je Zveza sijajno napredovala tako v številu članic kakor tudi v kulturnem udejstvovanju. Vežbalni krožki v odraslem kot v mladinskem oddelku in še razni drugi športi in aktivnosti, tako tudi mesečnik Zarja, delajo čast naši organizaciji in vsemu narodu. Iz razloga, ker smo prišle do številke 100 pri podružnicah in ker se je premoženje nabralo nad sto tisoč dolarjev, je bil vsem članicam opuščen ases-ment za mesec december, kar se je tudi prav vsem dopadlo ter znači v resnici lep napredek v vseh ozirih. Človek si predstavlja, da je ameriško slovensko ženstvo šele s pričetkom naše organizacije vstalo iz spanja brezbrižnosti in sedaj pa tembolj hiti, da zamujeno popravi. Priznati se mora, da so naše ženske pridne kot čebelice in neutrudljive pri vsaki koristni ideji. Zato ni čuda, da so doseženi tako veliki uspehi. Sedaj se zopet nudi prilika, da pokažemo svojo ljubav napram Zvezi, ker v teku je velika kampanja za nove članice v počast 15-letnice obstanka. Pričakovati je, da se bodo članice še posebno zanimale za pomembno jubilejno kampanjo in agitirale na vso moč. saj prvič veže vsako dolžnost pomagati, kadar je njena pomoč nujno potrebna in drugič se je pa vredno potruditi že zaradi lepih nagrad. Ako se pridobi tri nove članice, je nagrada krasna zlata broška, s Zvezinim znakom, ki je vsakteri v ponos in drag spominek. Za večje število so pa odločene lepe denarne nagrade. Torej na noge in nič več odlašati, ker mnogo je ženstva, ki ni še v naših vrstah. Posebno važno je, da pridobimo čim več mladine, deklic od 4 do 14 let starosti, ker zavedati se moramo, da le v mladini si bomo podprle bodočnost organizacije. Čas kampanje je samo do 30. maja. Zato ie treba hiteti, ker pregovor pravi: kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Za uspešno jubilejno kampanjo, vas lepo pozdravljam, Franccs Ponikvar, Odbornica prosvetnega odbora. Št. 25, Cleveland, O.—Najprvo bom poročala, da naš šivalni klub prav dobro napreduje. Kakor zgleda, bomo imele precej lepih stvari za razstavo ročnih del, ki se vrši 16., 17. in 18. majnika v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na tej razstavi bo imela vsaka podružnica svoj določen prostor in ker je naša podružnica na j večja v Clevelandu, zato moramo poskrbeti, da se bomo lepo postavile. Katera ni še pri šivalnem klubu in ima kaj lepega na rokah ali pa bi rada pomagala pri klubu, je lepo prošena, da pride na prihodnjo sejo ali se pa zglasi na mojem domu, kjer bo dobila vse informacije. Sestre, lep uspeh je odvisen od lepih ročnih del in sem uverjena, da vas je mnogo, ki ste prav spretne v kvačkanju, pletenju. Stikanju ali pa v šivanju. Vsaka naj malo pomaga, pa bomo imele kaj hitro lepe stvari skupaj. Na zadnji seji ni bila tako velika udeležba kot je po navadi. Najbrž ste raiši ostale doma pri gorki peči. Ampak v marcu bo pa gotovo že lepše vreme. Urednica, sestra Novak, nam je na zadnji seji raztolmačila o razstavi, kakor tudi prinesla pokazat krasne palice, katere bodo razdeljene med kadet-ke. Dalje je sporočala, da se bo tudi letos vršil izlet v Washington, D. C. Prosim sestre, da pridete zopet v velikem številu na marčevo sejo. Ponoviti moram zopet neljubo pesem: Plačujte svojo mesečnino vsak mesec ali pa za nekaj mesecev naprej, ker za nazaj je tako težko plačati in meni pa še težje zalagati. Hvaležna bom vsaki članici, če bo vpoštevala ta opomin. Z lepim pozdravom, Mary Otoničar, tajnica. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Cenjenim članicam naznanjam, da bo naša prihodnja seja v torek 10. marca ob osmih zvečer. Pridite točno in v velikem številu. da bomo sejo ob času otvorile in tudi ob času končale. Naznanjam vsem sestram in občinstvu, da bomo vprizorile veseloigro “Micki je treba moža!” na belo nedeljo, ali prvo nedeljo po velikinoči. Ker je v tej igri več moških vlog, zato smo 'se združile s pevskim društvom Prešeren in si omogočile potrebnih moči. Torej kdor se ho&e pošteno in veselo nasmejat, naj pride 20. aprila v Slovensko dvorano na 57. cesti v Pitts-burgh-u. Podrobnosti o tej predstavi sledijo v prihodnji Zarji. Čas res hitro beži. Stopamo že v tretji mesec jubilejne kampanje toda pri naši podružnici je vse tiho! Res je, da imamo slabo in ne zdravo vreme in je marsikatera članica zadržana doma, ampak nekaj moramo vseeno doprinesti k uspehu. Jaz sama nisem mogla nikamor, ker me je noga bolela in sem se večkrat domislila na ribniškega konja, ki mu je glavo odtrgalo pa so rekli: no, če ne bo mogel vozit bo pa še lahko nosil! če pa človek ni na dobrih nogah, pa res ni za nikamor. Drage sestre! Ne odlašajte na drugi mesec ali teden, pokažite vsaj košček dobre volje v vašem srcu in pojdite na delo vse in privedite vaše znanke in sorodnice v našo lepo organizacijo, ki je ena najdičnejših v Ameriki. Nobeni ne bo žal, ako se k nam pridruži! Za leto 1941 so sledeče nove odbornice: Tajnica, Katarina Šneler, ki je bila prejšna blagajničarka in za blagajničarko je izvoljena Mary Spudič, soproga našega načelnika od vežbal-nega krožka. Drugo je vse po starem, čestitam novim odbornicam in želim najlepši uspeh v tekočem letu kakor tudi složno delovanje pri članicah in odbornicah. Da bi ljubezen prevevala vedno med nami! Pozdravljene! Mary Cog-he, predsednica. Št. 27, No. Braddock, Pa.—O naših sejah se ne morem pohvaliti, ker udeležba je bolj slaba, toda vam ne zamerim, ker nesrečna bolezen je skoraj v vsaki hiši položila enega ali drugega člana družine v bolniško posteljo. Mnogo naših članic je bilo bolnih, sestra Katarina Hartman se je morala poda-ti v bolnišnico. Želim, da bi v kratkem času bile prav vse pri najboljšem zdravju in prišle na sejo 2. marca ob treh popoldne.' Za razmotrivati imamo več važnih stvari o naši proslavi dvanajstletnice podružnice, katere se vrši 19. aprila. Na zadnji seji smo se dogovorile, da pripravimo okusno domačo večerjo, namreč prav dobre kranjske klobase in po večerji se pa bomo malo zavrteli, da se razveselimo starejši kot mladi ter s tem opomo-remo naši blagajni, ker imamo vedno velike stroške. Prav vljudno ste vabljene vse članice, vaše družine, prijatelji in znanci! Pridite torej na sejo v marcu, da se dogovorimo vsem v zadovoljstvo, da ne bo potem prigovarjanja. Na sejah je čas za podati svoje mnenje. Na to sejo bom jaz prinesla lepo darilo, katerega bo dobila ena izmed navzočih članic. Sestre, prav vljudno vas prosim, da bolj redno plačujte mesečnino. Poglejte svojo knjižico in če dolgujete potem pojdite takoj do tajnice in plačajte. Našo tajnico moramo spoštovat in ne zahtevat, da bi ona hodila okrog po hišah kolektat kot po domače rečeno dekla. Ako vam ni mogoče priti na sejo, prinesite na njen dom, kjer prav rada prejme do 20. v mesecu. Naša tajnica Josephine Rednak bo praznovala svoj god 19. marca. Želimo ji vse najboljše! Sestre! Na 16. marca bomo imele skupno sv. mašo za vse članice naše podružnice ter pristopile k sv. obhajilu ob osmi uri zjutraj v hrvaški cerkvi na Rankinu. Prijazno vas prosim, da pridete prav vse! Pozdravljene, Anna Tomašič, predsednica. Št. 32, Euclid, O.—Na zadnji seji je bila lepa udeležba, le žal, da niste vse ostale za kart pardi, le nekaj zvestih, ki so vedno pripravljene pomagat, so tudi to pot pokazale svojo naklonjenost. Prisrčna vam hvala! Sestre, prosim vas, da agitirate za nove članice, ker boste dobile lepe nagrade za vaše delo in trud, kakor ste gotovo same brale v zapisniku glavne seje zadnji mesec. Fomagajmo, kar je v naši moči k popolnejšemu praznovanju 15-letnice obstoja Zveze. Pri nas je več članic na bolniški postelji, katerim želimo skorajšno okrevanje. Kaj pa ročna dela, ali pridno šivate? Moramo biti pridne, da se bomo dobro postavile na razstavi, ki se vrši 16., 17. in 18. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. O tej razstavi boste še mnogo brale, zato je upati, da se boste tudi vse odzvale na en ali drugi način in ko bo razstava, takrat pa prav vse na plan! Sedaj pa pozor, sestre! Prihodnji mesec se prične naša seja še ob sedmih zvečer, to je na prvi torek v marcu. Takoj po seji, ki bo kratka in pomembna, se bo pa kazalo nove praktične načine o kuhanju in pečenju. Slišale boste predavanje, ki bo zanimivo za vse gospodinje in zlasti tiste, ki moramo skrbeti za dobro zdravje svojih družin. Tvrdka, ki bo uredila to predavanje, bo pa za naše zanimanje poklonila 10 centov od vsake osebe za našo ročno blagajno, toda navzočih mora nas biti najmanj 50 oseb. Pridite in pripeljite svoje prijateljice, može in fante, vsi so dobrodošli, če več nas bo, toliko boljše bo za našo blagajno. Vstopnina je za vsakega prosta. Prav gotovo se bomo kaj novega naučile, kar nam bo koristilo pri gospodinjstvu, saj človek nikdar ne zna dovolj in poleg vseh podukov se bo pa razdalo tudi nekaj lepih nagrad. Prosim vas sestre, da se potrudite, da bo polna dvorana. Z upanjem, da boste sodelovale, vas najlepše pozdravljam, Frances Perme, predsednica. * Zahvaljujem se št. 32 SŽZ. Iskrena hvala št. 32 za krasno poročno darilo, ki mi bo vedno v prisrčen spomin na sestrsko ljubeznivost. Ostanem hvaležna, Mrs. J. Potokar-Popovich. Št. 33, New Duluth, Minn.—Vsem je znano kako hitro beži čas in ako se ne bomo kaj kmalu potrudile za napredek v tekoči jubilejni kampanji, ne bomo imele zaželjnega uspeha. Minula sta že dva meseca kampanje in kakor zgleda nismo dobile nove članice kot smo želele. Sedaj je ustanovljena nova podružnica v Big Duluth-u, in s tem bo naša podružnica gotovo izgubila nekaj članic. Prosim vas sestre, da se potrudimo za prihodnjo sejo in naj vsaka pripelje vsaj eno novo članico, da ne bo šla naša podružnica rakovo pot. Hvala vsem, ki ste darovale in pripravile okusna okrepčila, s katerimi smo bile postrežne po zadnji seji, da smo imele v resnici “good time’”. Pozdrav vsem sestram! M. Shubitz, tajnica Št. 35, Aurora, Minn.—Letos ni bilo še dopisa od naše podružnice, zato sem se jaz namenila napisat par vrstic, ker boljši je pozno kot pa nikoli! Na januarski seji je bila še precej lepa udeležba. Sklenjeno je bilo, da mora vsaka članica plačati 25 centov v ročno blagajno in to za mesec februar. Prosim, da vse upoštevate opomin in poravnate ob prvi priliki. Drage sestre, znano vam je, da obhajamo letos 15-letnico obstanka Zveze. Pojdimo vse na delo, da pridobimo nekaj novih članic, ker to bo najlepše darilo za našo Zvezo. Naša naselbina je sicer majhna, toda čeravno ni upanja za velik napredek v odraslem oddelku, kaj pa mladina? Fri podružnici imamo doslej samo dve članici v mladinskem oddelku: lahko bi pa jih bilo veliko več, ako bi matere vpisale svoje hčerke in priporočale organizacijo mladini, ki se nam bo z veseljem pridružila. Odbornice za letos sledeče: Pred- sednica Josephine Putzel, podpredsednica Mary Pernush. tajnica in blagajničarka Prances Bradač, zapisnikarica Mary Bartel, nadzornice Mayme Glavan in Olga Berdais, rediteljica Mary Perusek. Sestra Terezija Mihelič se še vedno naha.ia v bolnišnici na Eveleth-u. Želimo .ii skorajšen zdrav povratek na svoj dom. Pozdravljene! Josephine Putzel, predsednica. PRED DVAJSETIMI LETI Kakor je moral marsikateri s trebuhom za kruhom, tako sem se tudi jaz odločila v daljno deželo, Ameriko, ker moja mladost je bila vseskozi le težko delo. Bila sem stara komaj deset let, ko sem šla služit in služila osem let. Ko so se leta 1919 mnogi pripravljali za v Ameriko, sem si mislila, ko bi bila jaz tako srečna, da bi se jim lahko pridružila. Pisala sem mojim sestram Mary Medved in Prances Krajnik za nasvet in za pomoč. V enem mesecu sem dobila od sestre Frances Krajnik odgovor, da naj se odpravim kar hitro. To je bilo leta 1919. Ravno tisti čas se je vrnil iz Amerike na kratek obisk naš sosed Jože Gačnik. Po pet mesečnem bivanju v domovini, sva se jima pridružila njih 16-letni sin in jaz, kakor tudi Rozi Samsa, sedaj Tobak in njen brat Albin Samsa, sedaj živeča na Chisholmu. Na pot smo se odpravili 28. januarja, 1920. Moja zadnja služba je bila pri Še-stakovih v Jurjeviči pri Ribnici. Zame so bili res dobri ti ljudje in posebno stara mati. Jasno se spominjam, ko sva šli k Novi Štifti in po svetih šten-gah, da sem podpisala svoje ime in se priporočala za srečno pot. Dva dni sem jemala slovo od svojih sorodnikov in prijateljev ter šla tudi k svetemu križu na božje njive in obiskala grob mojega brata. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem zapustila svoje drage v rojstni domovini, oziroma svojem rojstnem kraju v vasi Kot pri Ribnici. Z mojo ljubo materjo in očetom smo se pogovarjali pred odhodom in mati so mi rekli: “Ljuba hči, jutri nas boš zapustila morda za večno, ker odhajaš tako daleč. Oče in jaz sva stara in Ti se mogoče nikdar več ne povrneš, toda kjerkoli boš hodila, na Boga in Marijo in na starše nikdar ne pozabi.” To sem jima obljubila in obljube se skušam še danes kar najbolj mogoče držati. Zvečer smo se pa sestali s prijateljicami in smo tudi malo plesali, moj bratranec Janez Pucelj je pa na orglice igral Besed Ivanke Šilc iz Jurjeviče ne bom nikdar pozabila, ko mi je izročila vršiček rožmarina z pomenljivim nagovorom. Od doma nas je odpeljal na lojter-nem vozu Ivan Mihelič, po domače Ko-nikarjev iz Kota zjutraj ob petih. Domači so nas spremili do postaje Žle- venskem domu. ST. 86, NASHWAUK, MINN. Tajn.: Helen Kolar Blag.:Helen Drezonovich Blag.: Mary Mayerle. Seje: Prvi pondeljek v mesecu na domovih članic ŠT. 87, PUEBLO, COLO. Pred.: D. Meister, 332 Michigan Ave. Tajn.: Josephine Kerne, RR 1, Box 11 Blag.: Josephine Cernos Seje: Second Thursday, St. Mary's School Hall. ŠT. 88, JOHNSTOWN, PA. Pred.: M. Kuzma, RD 3, Box 249 Tajn.: Mary Lovše, R. D. 3, Box 275 Blag.: Mary Zupan Seje: Prva nedelja v mesecu ob 7 p. m. v dvorani sv. Anne. ŠT. 89, OGLESBY. ILL. Pred.: J. Livek, 331 Oak Ave. Tajn.: Mary Meglich, 224 E. 2nd St Blas.: Frances Kozel Seje: Prva nedelja 7 p. m. pri Mrs. Theresa Dusak. ŠT. 90, BRIDGEVILLE, PA. Pred.: Anna Demsher, Box 1, Presto, Pa. Tajn.: Mary Rupnik, 701 Chartierb St., Bridgeville, Pa. Blas.: Mary Usnick Seje: Tretjo nedeljo v mesecu. St. Barbara’s Parish Hall. ST. 91, VERONA. PA. Pred.: M. Lonavk, 408 Virginia Ave. Tajn.: Mary Kim, Box 272. Blas.: Mary Škerl. Seje: Tretjo sredo na 715 Plum St., ob pol osmih. ST. 92 CRESTED BUTTE, COLO. Pred.: Frances Saja Tajn.: Mary E. Volk, Box 254. Blag.: Mrs. Mary Volk. Seje: Prva nedelja v mesecu, Mary Yaklich’s Home. ŠT. 93. BROOKLYN, N. Y. Pred.: H. Corel, 67 Scholes St. Tajn.: Agnes Klarich, 1644 Putnam Avenue. Blag.: Helen Hodnlck. Seje: Tretja sobota v mesecu. ŠT. 94, CANTON, OHIO Pred.: J. Rosa, 1824 Vine Ave. Tajn.: Jennie Prince, 2616 17th St. S.W Blag.: Jennie Prince. Seje: Third Thursday every 3 months at 2608—17th St. S. W. ST. 95, SO. CHICAGO. ILL. Pred.: M. Markezich, 2809 E. 95th St. Tajn.: M. Flesha, 9121 Mackinaw Ave. Blag: Mary Miskulin. Seje: Prvi pondeljek v mesecu v cerkveni dvorani ŠT. 96, UNIVERSAL. PA. Pred.: Mary Demshar Tajn.: Mary Kokal Blag.: Anna Jelovchan Seje: Drugo nedeljo v mesecu v Slovenian Hali. ŠT. 97, CAIRNBROOK, PA. Pred.: A. Satkovich, Box 123 Tajn.: Mrs. Mary Korošic, RFD 1, Central City, Pa. Blag.: Margaret Mihelič, Central City. Seje: Drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v St. John Baptist Church Hall. ŠT. 99, ELMHURST, ILL Pred.: A. Rebek, 277 N. York St. Tajn.: Mollie Remec, 125 Walnut St. Blag.: Emma Fischer, ŠT. 100, OTTAWA. ILL. Pred.: A. Polancic, 1113 Poplar St. Tajn.: Mary Likovich, 1111 Lafayette. Blag.: Mary Likovich. Seje: Vsak drugi četrtek v mesecu I if BEAUTIFUL LINENS COMBINE CROCHET AND EMBROIDERY Gay yellow daffodils, a lovely crochet basket—combine them to make linens as new and delightfully different as a June day from a March blizzard. Pillow slips, for yourself and for gifts, scarf and vanity for a complete bedroom ensemble may be made. Or you could use these same motifs on luncheon cloth and buffet set. C8953, brings a NUMO hot iron transfer, usable several times, of the embroidery motifs, and the accompanying sheet gives explicit directions for the crochet basket and a narrow edging which will finish your linens perfectly. Order by number, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin. (Any three 10c “Mqlke It Yourself” patterns only 26c.) A WORD FROM THE WISE “You won’t give a hoot" how hot the handles get if you have these wise owl pan holders handy to give you a lift. Stamped on brown and embroidered, they are then padded and snapped on the orange moon holder, conveniently hung on the wall near your stove. And while they make a pretty scene for your kitchen, best of all they won’t let you get burned. As C8736, you get a NUMO hot iron transfer which gives the two owl designs, the moon and complete directions for making the set. Pattern 10 cents in coin or stamps. cainj TO BE HOOKED The Indian rug looms in Arizona and New Mexico yield many a symbolic design of the different tribal beliefs. Here we give you opportunity to hook an adaptation of one of these interesting motifB. As C8111, you receive a 27x42-inch transfer which will stamp on your burlap in blue. General hooking directions and instructions, and plans for making a number of inexpensive rug frames will be included with the pattern. A few spare moments each day will soon find this attractive rug in hall, den or any one of innumerable other places in your home. Order by number, or tear out illustration and send 15c coin or stamps. PRIMROSE BEDROOM ENSEMBLE Dainty baskets tied with bowknots and overflowing with primroses, scalloped edges, contrasting borders—all combine to make this bedroom ensemble lovely to look at and pleasant to embroider. There are motifs for dresser scarf, for pillow slips and for vanity set on NUMO hot iron transfer C8613. And as you know, these transfers can be stamped several times. Make a matching ensemble for yourself, then embroider pillow slips, vanity or scarf for shower and other gift needs. Pattern 10 cents. FOR THE NURSERY Companionable cross stitched panels are the two shown heire. There's Mary, not in the least contrary now, tending her flowers, and yes, we believe that must be Little Boy Blue, wide awake, coming to help in her garden. Gay bits of floss you have on hand will do the crosses in these 9x12 pictures —and a decorative note will be added to the nursery or children's room. The cross stitched border designs eliminate the need for glass or frame. NUMO hot iron transfer, C88B2, brings both pictures with directions. Pattern 10 cents. MAKE IT YOURSELF PATTERN BUREAU Box 166, Kansas City, Mo. Enclosed is cents (coin or stamps) for Pattern No....................... Name............................. Address ......................... City................... State.... “Dawn” monthly magazine. SPRING NOTE FOR THE LIVING ROOM Daisies won’t tell, nor will they allow any tell-tale spots to mar the neat appearance of your over-stuffed pieces. This trim chairback and arm set may be done in simple embroidery or in solid stitch. Yellow, orange, brown and green make a lovely color combination for these motifs, but other tones are equally effective, and you will wish the set to harmonize with your living room. C8783 is a NUMO hot iron transfer giving the 12x15 motif for the chair back and the 9x12 end pieces. Pattern 10 cents. SC IJTJTJTJTJTJTJTJTLTlJTJTJTrLJTJTJT^ JTTUTJTLriJTjrirLrm_rLrmrLJlJ^^ f. “Ameriška Domovina” NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH —REPORTERS, PLEASE READ!— Please consider the following in submitting reports to the Dawn: 1.—If possible typewrite material, using doublespacer. If written, please use ink. 2.—Reports must be signed by author, otherwise they will not be published. You may use a penname but the editor must have your correct name which will be withheld if yov so desire. 3.—All copy must be at our office by the 12th of the month. Any copy received after the deadline will be disregarded. J Največja jugoslovanska unij ska tiskarna v Ameriki Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Tel.: HEnderson 0628 DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN ud SURGEON OFFICE HOURS AT 872* W. 26th STREET 1:10—8:80; 6:80—8:80 Daily Tal. Crawford 1X11 AT 1866 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. 4:80—6:80 p. m. Daily Tal. Canal 9««K Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8880 IP NO ANSWER—GALL AUSTIN 5700 JL (Sritora & $om ZA POHIŠTVO TN ZA POGREBE Za vesele In žalostne dneve ni Nad 38 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To Je doka*, da Je podjetje lz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do natega podjetja: prihranili si boste denar In dobili stopro-centno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. dalr Am TeL: HEnderson 2088 Podružnica: 15303 Waterloo Bd. TeL: KEmnore 12SS Potrebni zavod: 1063 E. 62nd St TeL: HEnderson MN CLEVELAND, OHIO. mnJTJrrmjTJTjijTJTJTjT^ VSAK VEČER legam s mirnim sroem spat in me misel: kaj bo s mojo družino, če se ne bi prebudila več—ne teti odkar sem zavaro-rovana Jaz in moja družina pri KRANJSKO-SLOVENSKi KATOLIŠKI JEDNOTI ki Je prva, najstarejša ln 122.55% solvent-na slovenska podporna Jednota v Ameriki Pridružite se h K. S. K. Jednotl tudi vi a tem, da postanete njena članica vi ln vaša družinaI Za Informacije o zavarovalnini ln za vas podrobnosti se obrnite na tajnika ali tajnico lokalnega društva K. S. K. Jednot* ali pa pišite naravnost na: JOSIP ZALAR, glavni tajnik 351-353 North Chicago Street, Joliet, Illinois. POR YOUR PORTRAIT OR GROUP PICTURE KO to BUKOVNIK STUDIO 762 E. 185th St. Phone KEnmore 1166 CLEVELAND, OHIO. Za simpatično postrežbo se obrnite na ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Avenue. Cleveland. Ohio. LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Invalid Car Service Postrežba noč ln dan Avtomobile za vse prilike. Tel: ENdicott *m» T-lT-nJTJTJTJTLTlJliTJTnJT^