PoStnin« plaCana v gotovini
Cena 2 dio
]\TOV2Il jj; |j
Ž
Vestno izpolnjevanje plana pospešuje gradnjo socializma
		
Solkan, 24. decembra 1948	OLASILO OSVOBODILNI? PRONTB ZA OORISKI OKRAJ	Let* II. - St. 41
Odborniki OLO so na IV. zasedanju pregledali izvršeno delo v okraju in si začrtali bodoče naloge, ki jih bomo morali izvršiti v tretjem letu našega planskega gospodarstva
II koncu gre drugo leto planskega gospodarstva v FLRJ, h kateremu je nai okraj priključen dobro leto. Vprašati moramo, ali je naš OLO, ali so odborniki izvršili in kako so izvršili vse one naloge, ki jih pred nas postavlja petletni plan. Kritična analiza dela. ki je bila na zasedanju podana v poročilu za leto 1948., nam pokaže, da se je ob tem času v okraju ogromno napravilo in da se je doseglo res bistvene uspehe. S pospešenim tempom pri vr-šitvi nalog smo skušali in deloma uspeli odstraniti nad dveletno zamudo planskega dela napram ostalim okrajem Slovenije in Jugoslavije, povzročeno od imperialističnih anglo-ameriških intrig in okupacije.
Tovariš sekretar okrajnega Ko-miteta Humar Slavko je v svojem referatu nakazal tudi pomanjkljivosti, ki so spremljale naše delo in povzročile, da ni bil uspeh še popolnejši, da niso razmere v okraju boljše, take kot jih naše zavedno delavno ljudstvo po do sedaj danih mejah možnosti zasluži. Fse premalo je naša oblast nudila podporo našemu malemu in srednjemu kmetu na vasi ter v dostih primerih ni šla tisto revolucionarno pot, ki jo nam začrtuje Komunistična partija.
Tudi naš okraj koraka skupno z ostalimi okraji Slovenije in Jugoslavije z vso odločnostjo v socializem. Da ni to samo fraza, kot bi nam hoteli krivično podtikati razni informbirojevci, je dokaz izvedena nacionalizacija industrijskih podjetij in kapitalističnih obrtniških obratov, v dokaz izvedena agrarna reforma, ki sta ustvarila močan socialističen sektor v produkciji, je dokaz skoraj stoodstotna odprava privatne trgovine, so dokaz naša proizvodna, trgovska in komunalna podjetja ter ustanove, so dokaz naše splošne kmetijske zadruge, najbolj pa naše kmetijsko-obdelo-valne zadruge, ki vključujejo v plansko gospodarstvo tudi našo razcepljeno zemljiško posest na vasi in ki se v našem okraju ravno zadnje čase tako ugodno razvijajo, je dokaz postopno, pa neizprosno potiskanje še ostalih reakcionarnih in špekulativno imperialističnih elementov, posebno na podeželju. 'Teh dokazov ne more izpodbiti nobena kleveta. Tesno spojena z delovnim ljudstvom, bo naša ljudska oblast tudi v naprej nadaljevala in stopnjevala tako politiko izgrajevanja socializma po smernicah, postavljenih na V. kongresu KPJ in II. kongresu KPS in ni dvoma, da ne bi dosegli postavljeni cilj.
Upravno-organizacijsko se je OIO precej izpopolnil
V upravno-organizacijskem pogledu je prišlo meseca novembra pri OIO do bistvenih sprememb. Po iniciativi predsedstva Vlade LRS in z namenom čimbolj izboljšati poslovanje okrajnih oblastvenih forumov, se je izvršila reorganizacija OlO-ja in njegovega upravnega aparata s tem, da se je število poverjeništev dvignilo od 9 na 13, postavilo se je novo poverjeništvo za gradnje, lokalni promet in ločilo poverjeništvo za zdravstvo od socialnega skrbstva. V novi sestavi bo OIO lahko uspešneje vršil svoje naloge, po-
sebno ker se posamezni poverjeniki in vodilni referenti usposabljajo za vršitev funkcij v večtedenskih tečajih. Vzporedno s temi ukrepi pa se izpopolnjuje tudi zasedba okrajnega aparata, ki bo štel okrog 230 nameščencev. Ker bo s tem OILO občutno pojačan, se bo v drugem letu pristopilo k osamosvojitvi in okrepitvi osnovnih organov naše ljudske oblasti, to je KLO-jev in sicer poleg drugega s tem, da se ustanovijo enotedenski tečaji za predsednike in važnejše referente KLO.
Illllllllllll lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilS
Odločba
O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV POSAMEZNIH ODBORNIKOV Na podlagi šeste točke 5 člena ZVLO je OILO Gorica
Odločil	'''
1. Razpišejo se nadomestne volitve posameznih odbornikov v Okrajni ljudski odbor Gorica v naslednjih volilnih enotah okraja Gorica:
36	volilne enote		Kromberg
21	„	98	Šempeter
28	99	89	Kambreško
43	»f	99	Miren
54	89	99	Preserje
55	»f	99	P r v a č n a
2. Volitve se bodo	vršile	v nedeljo dne 23. januarja 1949.	
3. Ta odločba se začne izvajati takoj.			
V Solkanu, 11. decembra		1948.	
Tajnik:
GORJAN JORDAN I. r.
Predsednik: PRIMOŽIČ JOŽE 1. r.
Plan investicij za kapitalno izgradnjo in razne
nabave
Ta plan je znašal za leto 1948.
13.105.000	dinarjev. Vrednost izvršenih del po investicijskem planu znaša 13,513.000 tako, da smo skupno vrednost presegli za 3%.
Če pogledamo malo podrobneje, lahko ugotovimo na tem polju velike uspehe. V delu je tovarna eteričnega olja v Trnovem, za kar se je že nabarila tudi oprema. Za gradnjo cest je bilo na razpolago
4.600.000	dinarjev, vrednost izvršenega dela pa znaša 7,468.000 dinarjev, to je 150%. V Lokavcih so bile izkopane kapnice, katerih vrednost pri izvršenem delu zna-
ša 297.000 dinarjev. Obnavljale so se porušene šole in se je porabilo v ta namen 1,675.000 dinarjev. To je le nekaj podatkov o izvršenih delih, da tu ne navajamo še vseh ostalih gradenj, ki so se v tem letu izvršile.
Republiške investicije okrajnega značaja znašajo 46,938.000 dinarjev in sicer za stanovanjske bloke v Novi Gorici, dalje za večje komunalne naprave in za popravilo upravnih poslopij. Investicije za obnovo podeželja v znesku 44,271.000 dinarjev bodo do konca leta 100% izčrpane.
13 podjetij je bilo zadolženih v planu proitzwt£n$e
tost v Rihemberku ter omrežje v Renčah na Gradišču z vserrjj pri-padajočimi priključki. Za bodoče leto je OLO že sklenil pogodbo z DES-om za elektrifikacijo sledečih naselij: Zagorje, F obča, Bi-Ravne, Zaordu, Dragovico, Bate, Sveto, Podlešče, Lohke, Marcinje, Vrkonje, Mitroviči, Podsabotin, Hudilog, Selo, Lo-kvica in Korita. Izvršena pa bo tudi s prioritetnim redom pre-uredba omrežja v Brdih. Vrednost teh del bo znašala približno 4,000.000 dinarjev, seveda s podporo prostovoljnega dela zainteresiranih krajev.
Za okrajne industrijske obrate, ki so večinoma no\u in ki niso bili zajeti v plan za leto 1948, se je že izdelalo za leto 1949 točno materialno bilanco ki bo, če bo odobrena od ministrstva, oziroma od republiškeplanske komisije, odstranila v glavnem težko-če glede dobave surovin vsem iem podjetjem. Sestavljen je tudi plan lesa in drv za prihodnje leto, da bo za kapitalno izgradnjo kakor tudi za široko potrošnjo. V sestavi je splošni gospodarski plan okraja za leto 1949.
Okrajna mehanična delavnica je pri vlivanju pekarniških strojev presegla plan za 6%. Tovarna poljedelskega orodja v Batujah, ki je republiškega značaja, je svoj plan za letošnje leto že dosegla.
UKl UJHU	.	. lil tm Jb u J
plan presegla za 62,7%. Podjetje za izdelovanje cementnih izdelkov je plan izvršilo šele za 44%, to pa zaradi objektivnih iežkoč, saj se je plan začel izvajati zelo pozno, na drugi strani pa so bile velike zamude pri dostavi surovin, pa tudi naročniki so z zamudo prevzemali izdelke od podjetja. Tudi čevljarsko podjetje v Mirnu svojega plana v celoti ni moglo izvršiti zaradi zamudnega dostavljanja surovin. Okrajna us-njarna v Mirnu je svoj plan izpolnila že nad 90%. Vsa ostala podjetja so več ali manj svoj plan izvrešvala, niso pa bili doseženi večji uspehi, kar je tudi pripisati slabi kontroli nad izvr Sevanjem plana.
Velike uspehe je doseglo električno podjetje, ki je v teku tega leta izvršilo napeljavo 13 km visoke napetosti in 1700 m nizke napetosti z 60 priključkov. Obnovljena je bila tudi nizka nape-
V kmetijstvu hotno morali v bodočem letu krepkeje prijeti za delo
Uspehi, ki so bili doseženi v kmetijskem gospodarstvu, niso veliki, če upoštevamo, da bomo v prihodnih letih našega petletnega plana morali resno zagrabiti za plansko delo in z vsemi sredstvi poskrbeti, da bo ta panoga našega gospodarstva šla najmanj vzporedno z industrijo, ki koraka z orjaškimi koraki v socializem. V tem letu nam je te delno uspelo zagotoviti naša kmetijska gospodarstva z umetnimi gnojili, katerih je bilo razdelejno 1500 q in sicer delno raznim ekonomijam, v glavnem pa privatnemu sektorju, ki tvori pretežni del našega razdrobljenega kmetijstva.
Pri traktorskem oranju se je
kljub težavam pri vzdrževanju strojev in kljub slabim vremenskim prilikam preoralo nad 3000 ha. Da ti uspehi niso bili večji, so v glavnem krivi KLO-ji, ki niso vodili prave evidence in kontrole in fudi niso sodelovali z brigadirji tako, da so se večkrat veliki kmetje, ki so nudili brigadirjem boljše pogoje glede prehrane, okoristili na račun malih.
Poverjeništvo za kmetijstvo se je v celoti zanimalo za vse akcije in je izmed teh najboljše uspela borba proti koloradskemu hrošču, ki se je v tem letu izvajala mnogo bolj načrtno kot druga leta.
Okraj je v tein letu utrpel tudi I kmečko-obdelovalne zadruge in veliko škodo zaradi toče in popke \ pa kmečke zadruge za zadružne
ve in je bilo za to od vlade LLRJ nakazano 2,Olja MO dinarjev, ki se jih je razdelilo po posameznih prizadetih KlA)-jih, ne kot od škodnino, tem\ eč kot pomoč najbolj prizadetim in potrebnim poškodovancem, ki bi bili sicer ogroženi glede preživljanja.
Komisija za agrarno reformo, ki se je ustanov,la decembra 1947, je začela z izdajanjem odločb marca letošnje, a leta in sicer za vsa tista posestva, ki v smislu zakona o agrarni reformi in koloni zaciji spadajo pod razlastitveni postopek. Skupno znaša razlaščena površina 4016 ha zemlje, ki je bila razdeljena tako državnemu sektorju kmečko - obdelovalnim zadrugam, KLO-jem za razne potrebe, za vojaške potrebe in ekonomije državnih podjetij. Skupno je bilo do sedaj razdeljenih preko 2043 ha zemlje. V teku je tudi razdelitev še vse razpoložljive zemlje agrarnega sklada, ki jo bodo dobile prvenstveno bodoče
ekonomije, katerih bo postavljenih v okraju okrog 40.
V pogledu živinoreje smo v tem letu dosegli vidne uspehe, ki so bili prikazani najbolj na dveh premovanjih v Čepovanu in na Cesti pri Ajdovščini. Tu je bila napaka le v tem, da se premovanj niso udeležili mali kmetje živinorejci, kar nam zopet dokazuje, dai se tudi v tem pogledu ljudski odbori in kmetijske zadruge še vedno preveč naslanjajo na velike posestnike, čeravno so baš razstave pokazale pri malih živinorejcih boljše uspehe kot pri velikih. Ocena živine je bila v splošnem prav dobra. Nagrad je bilo razdeljenih za 258.000 dinarjev.
Ker primanjkuje veterinarskega kadra, je poverjeništvo za kmetijstvo organiziralo v Vipavi tečaj za takozvane domače zdrav-nike-laike, ki bodo pomagali ve terinarjem v posameznih predelih, predvsem v Brdih in Čepovanu.
V preskrbi in trgovini so še vedno velike pomanjkljivosti
Glede trgovine in preskrbe je treba vsekakor razumeti in istočasno priznati, da je to najšibkejša točka našega OLO. V socialistični družbi ne more biti, da bi tako važna gospodarska meja kot je oskrba, ostala v rokah privatnikov, ki vidijo ravno v menjavi blaga najvažnejši in najlažji vir dohodkov. To nalogo mora prevzeti država z namenom, da bo posebno v tem prehodnem razdobju, ko se industrija in kmetijstvo šele obnavlja in gradi, razdelitev dobrin izvedena čim bolj pravično po načelu »kdor skupnosti več da, naj od skupnosti več prejme«.
Kljub temu, da imamo v okraju gotovo število trgovin, gostiln, knjigarn in trafik, nam vsakdanje življenje kaže, da je to za okraj občutno premalo. Zato se bo v bodočem letu postavilo 12 novih poslovalnic za tekstil, 8 po slovalnic za ,obutev, 6 pekarij, 2 poslovalnici za galanterijo, 2 drogeriji, 2 industrijska magacina, 1 trgovino za poljedelske stroje in orodje in trgovino za kurivo. V načrtu je tudi.ustanovitev samostojne trgovine za kmečko-obdelovalne zadruge.
Napake se dogajajo predvsem v nepravilni razdelitvi, kar je posledica brezbrižne malomarnosti našega trgovinskega aparata, ki ne skrbi za pravočasni dovoz, ne upošteva potreb ljudstva po tej ali drugi vrsti blaga, ki kriminalno dovoljuj£, da se neprodano blago kvari po skladiščih, ki loči pri delitvi sorodnike in prijatelje od ostalega ljudstva, ki ne vidi in ne pošilja evidenčnih poročil itd. Proti takim ljudskim škodljivcem moremo nastopati z vso ostrostjo od strani oblasti, je pa tudi dolžnost ljudstva, da kjer je potreba, intervenira z organizirano masovno kontrolo, ki mu je po zakonu dovoljena in ki bo toliko prej in toliko bolj temeljito izkoreninila vse izkoriščevalce. Okrajni 'LO je ravno z namenom, da se takšna praksa onemogoči ali vsaj omeji, i ročil sodišču prejšnjega poverji .a za trgovino, ki je bil pred nekaj tedni tudi obsojen.
Odku>/i se izvajajo še kar zadovoljivo, seveda pa tudi tu izstopajo razni kapitalistični elementi in špekulanti, ki hočejo
pred javnostjo zakrivati svoje količine pridelkov, s katerimi vsekakor nimajo dobrih namenov. Izrazite primere smo imeli na Banjški planoti, ker so poe-dini kmetje skrivali tudi preko 4000 kg krompirja. V zadnjem času slabše poteka odkup vina, kar bo za bodoče treba poživeti in prav s tem dvigniti našega malega kmeta, mu dvigniti zavest dolžnosti do države, ker bo sicer v bodočem letu prikrajšan zato, ov.	vinu nikakor ne bo
zvišala, pač pa znižala. Vsekakor bomo morali z ozirom na razmeroma dobro letino in že na kontrahirano vino plan doseči. Ostale naloge
Po poročilu tovariša tajnika, ki je vsebovalo tudi vse ostale uspehe in pomanjkljivosti ter probleme, ki so se pojavljali v letošnjem letu, bo nujno potreb no te napake odpraviti ter s pravilnim prikazovanjem našemu de lovnemu ljudstvu izvrševati po stavljene naloge, ki se bodo odražale tako na političnem kakor gospodarskem polju. Doseženi uspehi pa nam morajo biti v bodoče v pomoč pri našem nadut j-nem delu v tretjem letu planske ga gospodarstva, tako da bomo v vseh vejah beležili uspehe naše socialistične graditve. V diskusiji odbornikov OLO-ja se je mnogo podčrtavalo o še boljšem planskem delu, ki je pri nas v okraju precej šibka točka. To se odraža predvsem na naših KLO-jih, kjer še ni tiste resnične oblasti, kjer bi naš delovni človek videl svojo oporo v borbi proti izkoriščevalcem.
Sklepi, ki so bili sprejeti na tem zasedanju, vsebujejo vse fe pomanjkljivosti in so formulirani na objektivnih nalogah, ki se bo do morale v bodočem letu nujno izpolniti, če bomo hoteli na koncu leta govoriti o popolni odstranitvi kapitalističnih pozicij na naši vasi, ki so nam v letoš njem letu bile zavora pri naši graditvi. Neizprosna borba v tem pogledu mora biti tista revolucionarna pot, tako okrajnega LO, kakor vsakega KLO-ja, s katero bomo lahko premostili vse tež koče na področjih naše politične, gospodarske in kulturno-prosvet-ne dejavnosti.
Izpolnitev plana tovarne poljedelskega orodja v Batujah — nov doprinos v socializaciji vasi
Kolektiv tovarne kovinarjev Batuje je na svojem sestanku ob priliki I. kongresa ESJ sprejel sklep, da bo izvršil letni plan 20 dni pred rokom. Toda marljivost in delovna disciplina delavcev je omogočila, da je bil plan izvršen že 42 dni pred določenim rokom.
15. decembra je ob 12. uri 5 minut glasno zapiskala sirena v tovarni in oznanila zmago. Malo pred tem pa so strojni beti in kladiva tolkla z vso silo. Delavci so prekinili delo za 10 minut, se zbrali in si čestitali k uspehu. Za tem so se z mislijo na veliko zmago z novimi močmi vrnili na delavna mesta, zavedajoč se vloge, ki jo imajo pri gradnji socializma.
Ce pomislimo, da je ta tovarna ena izmed redkih te vrste, bomo jasnejš^
razumeli, kako velika je ta zmaga, ko je bil dosežen letni plan. S tem so naše kmečko-obdelovalne zadruge, naš mali in srednji kmet dobile novo orodje', ki jim bo služilo za še boljše in mehanizirano obdelovanje zemlje, ki je prvi korak na tem polju v socializem. Prav gotovo bosta združena trdna pest in kvalitetno orodje v rokah našega delovnega kmeta hitrejše kovala socializem s podporo vseh, ki jim je danes smoter zvišanje blagostanja našega delovnega ljudstva sploh
Delovnemu kolektivu kovinarjev iz Batuj ob njihovi veliki zmagi v drugem letu planskega gospodarstva čestitamo in jim želimo še večjih uspehov v bodočem letu.
i*om«*i* iiuttli uren!) o i» ««•*»<»
Izpolnjevanje tarifne politike v našem gospodarstvu je rezultat hitrega tempa graditve socializma pri nas.
Nove uredbe o plačah, katere so pred kratkem izšle, so napravile ogromen preokrel v pravilnem nagrajevanju delavcev v socialističnem principu; »Kdor več daje, več prejme*. To načelo pa bo veljalo le tedaj, ko še bo cilj, ki ga imajo te uredbe, odražal v pravilni izvedbi grupacije delavcev po delavnih mestih. Ako prečitamo samo pravilnik o razvrstitvi del v neki gospodarski panogi; Itomo lahko zasledili, da naredbodajalec. ko je sestavljal oz- določal delavna mesta, ni imel za podlago delavca, temveč je to delal neoziraje se niti na enega niti na drugega. kar jc tudi pravilno. V nasprotnem slučaju bi bile uredbe pristranske in krivične za vse zaostale delavce, zaposlene pri istem delu. To pomeni, da se ne more delovno mesto prilagoditi človeku, temveč ravno Ohralno.
Na to dejstvo hočemo opozoriti vse oni', ki se bodo z novimi uredbami ba-vili, zlasti pa sindikalne podružnice, katere morajo pri tem tesno sodelovati, kajti do sedaj ie bilo opaziti zlasti pri lokalnih podjetjih, da so to osnovno stvar v uredbah prezrli tako so na primer' delavca grupirali v najvišjo skupino kljub temu, da on takega dela ni opravljal, niti obrat ni irneil takega delavnega mesta. Grupiranje na tak nepravdni način pomeni podražitev produktov in zvišanje proizvodnih stroškov, zato ker fond plač je tudi sestav polne lastne cene.
Denarne postavke pri novih uredbah so so precej , dvignile v primeru z uredbo iz leta 1945 in ostlih začasnih sporazumov. To pomeni po drugi strani,^ da se je plačilni fond v celoti povečal za toliko odstolkov. kolikor so denarne postavke višje od prejšnjih uredb. To zvišanje pa jasno pomeni in nujno zahteva tudi povišanje produktivnosti. ker ostati pri isti višini produkcije ne pomeni dviganje življenjskega standarda, temveč obratno.
Kealne norme — večja produkcija — pravilno nagrajevanje
Že preje smo omenili, da se mora cdj novih uredb odražati v zvišanju produkcije v celoti, kakor tudi pri storilnosti posameznika, to se pa da doseči le e postavitvijo realnih norm na vseli delovnih mestih, kjer so zato dani pogoji in revizijo že obstoječih norm, kar tudi vsaka uredba to zakonsko predvideva. Poleg tega, da bomo s postavitvijo realnih tehničnih norm zvišali produktivnost posameznika, ga bomo lahko tudi pravilno nagraditi za njegov trud. Potrebno je, da pri tem poznamo katere dobre in slabe lastnosti vseljuje plačevanje po času oz. delavnem učinku, n. pr- neka skupina delavcev prevaža material s samokolnicami ter je pri tem delu delavce plačan po 14 din na uro, kar pomeni, da bo v osmih urah zaslužil 112 din, pri teni smo lahko opazili, da smo zaslužek delavca hitro izračunali in sicer za vse enako. Nismo pa ugotovili, koliko je posameznik peljali samokolnic v 8 urah. Sigurno je, da jo nekli de-
lavec peljal več samokolnic nego ostali ter 60 mu napravili krivico. Iz tega je razvidno, da ima plačevanje po času te dobre lastnosti:
1.	hitro izračunavanje zaslužka,
2.	manjša potreba po administrativ-iein osoli ju;
medtem ko ima nagrajevanje (jo delovnem učinku naslednje dobre lastnosti:
1.	pravilno nagrajevanje,
2.	omogoča pravilno kalkulacijo,
3.	daje dobre in točne jiodatkc za planiranje,
4.	vzponibuja delavca k tekmovanju in s tem veča storilnost posameznika.
Edina slaba lastnost je pa v tem, da zahteva več časa za preračunavanje delavčevega zaslužka in zahteva več administrativnih moči.
Na podlagi tega lahko sklepamo, da v sooialistčnem gospodarstvu so realne tehnične norme nujno potrebne.
Skrbimo za deoiošuo * iz braževanje
To, da postavljamo propagando petletke v vsakdanjo borbo za n jeno izpolnitev v središče delovanja Enotnih Sindikatov Jugoslavije ne pomeni, da je kiilturno-prosvetno delo morda le postranska naloga našili organizacij. Nasprotno, ravno kulturno politično ideološko dviganje delavskega razreda in sploh vseh ljudi, ki j^lajo, ter prisvojenje največjih kui-ii rili h in znanstvenih pridobitev človeštva, je neobhoden pogoj uspešne borbe za načrt in element, brez katerega ni mogoče graditi novo družbo, namreč socializma, zlasti ne tako hitro, kakor to določa naša prva petletka. Sam Lenin je rekel, da v nepismeni državi ne more biti socializma. Nekje drugje pa je že bolj zaostril to vprašanje, ko je naglasil, la za elektrifikacijo ni dovolj samo navadna pismenost, temveč, da je za <o treba mnogo več!
V	našem okraju se opažajo v tem oziru marsikatere pomanjkljivosti,
ploh prešibko zanimanje za ideolo-ko izgradnjo. Edina pomoč bi bila organizirati Sindikalne tečaje, na ka-‘crih bi si sleherni član Ehotnih Sin-likatov pridobil tisto, kar bi bilo po-roj za prenašenje vseh težav, ki se odstavljajo pred ljudi, ki gradijo so-ializem prav na zapadli kjer meji j miška demokracija s kapitalističnim blokom.
Sindikalni odbori v podružnicah se morajo zavzeti bolj resno za to delo. Ne sme biti, kakor dosedaj, ko niso upoštevali referata o k’ulturno-pro-vetnem delu, kakor, da to ni važno. Nasprotno je ta referat največjega 'Himena, ker bistri pojme o naši borbi nam vzbuja zavest, da imamo ni vseli naporih pred seboj blesteč •ilj boljši' bodočnosti.
V	letu 1949 bodo osnovani sindikalni večerni tečaji in dolžnost vsakega "lana je, da jih vestno poseča in se loglubija v probleme naše izgradnje, la l)o znal tudi tolmačiti vsakomur
in koristiti uspehe naših naporov.
Naše kmečkc-jliitelovaliie zadruge stebri socializacije vasi
Do sedaj imamo v našem okraju 15 kmečko obdelovalnih zadrug,, od teh 2 kmeiijsko-obdelo-valni in 13 vinogradniških, v katere je vključenih nad 260 družin s 1100 člani. Nedvomno je, da pomenijo te zadruge odločilen korak k socializaciji našega podeželja, odločen korak k izboljšanju življenjskih pogojev delovnega kmeta.
I/. kongres KPJ in ll. kongres KPS sta nam jasno začrtala pot, po kateri bomo dosegli čimprej boljše in srečnejše življenje, se otresli izkoriščanja vaških mogotcev, izboljšali in dvignili pridelke s smotrenim in načrtnim obdelovanjem zemlje, s strojno obdelavo in umetnim gnojenjem.
Oba kongresa sta nam prikazala, da je za dosego teh uspehov najboljša pot za malega in srednjega kmeta, da se vključi v zadruge od najvišjih do najnižjih oblik. To je nad 260 kmetov v našem okraju tudi razumelo in stopilo na pot z velikim zaupanjem v naše vodstvo, ker vedo in zaupajo v tisto vodstvo, ki jih je znalo privesti do zmage v NOB, jih znalo voditi v času utrjevanja pridobitev NOB, da jih bo znalo privesti po pravi poti tudi sedaj, ko si naš mali in srednji kmet izboljšuje svoje življenje. On se za veda, da se mu v bodoče ne bo treba več udinjati vaškemu špekulantu in mu ne bo treba več trepetati in se boriti zato, da mu kdo odvzame zemljo in vrže njega in družino na cesto, kot se je to dogajalo v preteklosti neštetokrat.
Če so to nekateri nazadnjaški elementi pozabili in hočejo danes zaustaviti kolo zgodovine, naj se zavedajo, da naša fronta tega ni pozabila in da se bo borila vedno in povsod z vsemi silami, da bo naš delaven človek zaživel človeka dostojno življenje. Osvobodilna Fronta dobro ve, koliko žr-
tev smo dali, da smo si priborili to, da lahko svobodni gradimo v lastni državi socializem in ne bo dopustila, da bi te žrtve bile zaman. Po naših vaseh bo povsod razkrinkala vse tiste, ki bi hoteli in še hočejo, da bi bil naš mali kmet še vedno odvisen od njih Dobro ve, kako so ti izkoriščevalci, ki slikajo življenje v ko lektivnem sodelovanju nemogoče, še pred kratkim izkoriščali dninarja, ki jim je delal 16 ur dnevno za štiri do pet lir in ki utrujen zvečer niti zaspati ni mogel. Tega se ti elementi dobro zavedajo, zato pa povsod skušajo zavirati, da bo naš mali in srednji kmet postal samostoejn in neodvisen gospodar na svoji zemlji.
Naši odbori OF bodo morali na množičnih sestankih jasno prikazati koristi, ki jih bo imel mali in srednji kmet, vključen v zadrugo, istočasno pa poskrbeti, da se bodo že ustanovljene zadruge čim-boljše razvijale. Uspehi, ki bodo nedvomno in so že v teh ustanovljenih zadrugah, bodo najlepši odgovor vsem, ki danes hočejo prikazovati zadrugo kot nekaj nemogočega. Država ne bo obdelovalnim zadrugam jemala ničesar razen tega, kar bodo zadružniki sami prodali od svojih viškov, nasprotno pa jim bo stala ob strani z vsemi sredstvi.
Nekatere zadruge so si že postavile plan za izgradnjo moder nih hlevov, kjer bodo redili govejo živino in to so zadruge v ki-hemberku, Neblem, Dobrovem, Medani in Cerovem, zadruga v Vipavi pa gradi že moderen svinjak. Vsem tem zadrugam je dr-žava nakazala kredit, od katerega bodo plačevali 1% obresti.
Porast članstva v naših zadrugah v zadnjem času, nam jasno dokazuje pravilno pot, po kateri nas usmerja borbena, iz delovnega ljudstva iznikla Komunistična partija.	K. 1'
Gradiščem zadružnih domov bo treba posvetiti več pažnje pri statistiki in evidenc!
Gradbena sezona je pri kraju. S tem se nam nujno vsiljuje vprašanje, koliko in kako smo izvršili svoje obveznosti in moramo istočasno pregledati tudi uspehe, ali so zadovoljivi napram vloženim naporom. Razumljivo je. da
moramo vSfe nedosežene obveznosti kritično preceniti in poiskati vzrok, zakaj ni bilo na gradišču večjih uspehov, čeprav so bili zato vloženi veliki napori. Prav v teh nekaj primerih stojimo pred nujnostjo, da to lahko
sizszmmm.
-v
Šoferji ob zaključku tečaja na prostovoljnem delu pri zadružnem domu
v Biljah
razumemo, to je, da ustvarimo točno evidenco nad vsem izvršenim delom. Ta evidenca nam bo v bodoče služila za reševanje drugih problemov, ki se bodo pri graditvi še pokazali. Z njo se bomo obogatili in dostikrat našli pot in način, kako mobilizirati vsa mogoča lokalna sredstva, da bo ta zadružni dom čimprej pod streho. Vsekakor pa nam evidenca služi kot močno agitacijsko sredstvo, ki ga lahko uporabljamo v vseh primerih našega agitacijskega dela.
Statistika in evidenca je ena važnih nalog naših uprav in sploh vseh organizacij, kajti b^ez nje ni mogoče imeti pregleda nad doseženimi uspehi in nad izpolnjevanjem nalog. Poleg tega lahko vsakemu poedincu, ki danes gradi zadružni dom, prikažemo njegovo delo, ki ga bo istočasno še bolj zainteresiralo. Naše delovno ljudstvo ima danes popolno pravico, da je seznanjeno o vsem. Ce je pri tem zainteresiran vsak posameznik, mu lahko s pravilno evidenco prikažemo, v kolikor je oni prispeval k delu, na drugi strani pa on čuti, da se po njegovem delu vodi račun in da se ga istočasno razlikuje od tistega na vasi, ki noče pri gradnji ničesar prispevati.
Brez evidence si ne moremo misliti tekmovanja niti med posamezniki, niti med skupinami na gradišču, še manj pa med gradišči zadružnih domov sploh. Pravilno vodena evidenca ustvarja vedno večji polet pri delu, privablja še druge graditelje, vnaša med nje tekmovalni duh tako, da nihče noče zaostajati. Jasno je, da moramo po pravilno vodeni evidenci dati priznanje pridnejšim in ljudstvu prikazati njihovo delo, ki so ga dali skupnosti. Od teh istih mora vsaka uprava za gradnjo zadružnega doma voditi evidenco, saj so oni tisti, kakor delavec v tovarni, ki skrbijo za večji efekt dela, za štednjo materiala in podobno, prav tako pa se morajo ti borci razlikovati od tistih, ki nočejo za skupno blagostanje vasi ničesar prispevati. Na naših gradiščih pa imomo primere da. o resnično delavnih tovariših nihče ne vodi računa, nikjer niso zabeleženi njihovi uspehi. Gotovo tako nepravilno pojmovanje ne ustvarja pri teh ljudeh
še večjega delovnega poleta, temveč obratno.
Statistika in evidenca mora postati gonilna sila za vnašanje tekmovalnega duha, za ustvarjanje nove socialistične zavesti, ustvarjati mroa čut odgovornosti do imovine in dela sploh, obenem pa mora postati tudi orožje za borbo proti tistim na vasi, ki nič ne prispevajo, znajo pa povsod nergaško kritizirati. Te sovražnike našega delovnega človeka morajo na vasi potisniti v ozadje številke o izvršenih delovnih urah naših zavestnih borcev in efekt njihovega dela. Evidenca izkazuje, da naš mali in srednji kmet še zda-leka nima tistih možnosti za prispevanje k skupnosti, kot jih imajo tisti, ki danes skupnosti hočejo še odtrgovati, Ce si ogledamo, lahko ugotovimo, da so prav prvi prispevali največ, drugi pa niso ničesar žrtvovali, poleg tega pa še trdijo, da je to narediti nemogoče. Naši uspehi iti naše izvršeno delo nam priča, da so te trditve vse prej, kot pa resnične. Njihove trditve imajo zgolj namen zavirali dvig blagostanja našega delovnega človeka na vasi.
V dokaz naj nam služi primer v Šempasu, kjer je odbor kmečke zadruge sestavljen iz bogatejših kmetov na vasi in ki bi morali biti prvi zainteresirani za gradnjo, so k temu po svoji možnosti bore malo prispevali. Ljudstvo jih je seveda spoznalo in jih tudi odstavilo, zavedajoč se, da isti ljudstvu v ničemer ne bodo pomagali.
Iz vsega tega lahko sklepamo in je nujno, da moramo evidenci posvetiti vso pozornost, kajti ljudstvo na vasi to zahteva in je tudi upravičeno zahtevati. Tam, kjer so na gradiščih zadružnih domov pri delu uspehi, kot je to v Šempasu na gradišču v Vrtojbi In še v nekaterih krajih, sc evidence ne bojijo, gotovo pa se je bojijo v Sent. Vidu, Kojskem in Ročiv.ju, ker delo nikakor ne napreduje.
Evidenca naj nam služi za odpravljanje pomanjkljivosti, za obogatitev z novimi izkušnjami, to je za dosego čim , večjih uspehov, obenem pa bomo z njo ustvarili razliko med človekom, ki za skupnost dela in med tistim, ki delo na vasi zavira v luči vseh mogočih izgovorov.	M. B.
Kako bodo žene izfcciristile zimski čas m svojo prevzgojo in k očistile tudi drugim
Vse preveč zahteva od nas izgradnja socializma za prevzgojo ljudi, da bodo postali zavestni borci te epohe naše zgodovine. Tega se prav dobro zavedajo tudi naše žene, ki bodo prav zimski čas in večerne ure izkoristile za to. Majhen krožek, kjer se čita napredna knjiga ali članek iz časopisa, je gotovo najboljša oblika tega dela. Zato se ga žene v več krajih v našem okraju poslužujejo.
Žene iz Otlice so sklenile na zadnjem sestanku, da bodo imele večerne krožke. Na teh krožkih bodo čipkale in čitale. Ker so vse žene vključene v čipkarsko zadrugo, bo to delo še toliko lažje. Seveda pa žene na Otlici v dnevnih urah delajo z vso vnemo pri gradnji zadružnega doma. Dve članici, ki se ne moreta udeležiti prostovoljnega dela, sta darovali za zadružni dom 500 dinarjev.
Žene iz Vrat pri Cepovanu bodo ime-le v zimskem času bralne krožke kljub temu, da nimajo električne razsvetljave. Te žene so v mesecu novembru same napravile pri gradnji zadružnega doma 87 ur. Zanimajo se tudi za šolo v vasi in je samo tovarišica Brezov-šek Viktorija napravila 12 ur pri čiščenju. Istočasno se zanimajo tudi za odmero dohodnine, ker vse vaščane
prav dobro poznajo. Darovale so tudi 400 din za popravilo Avtobusne garaže v Cepovanu.
Matere z Brestjega darujejo mesečno 160 dinarjev za mladinski dom Toneta Severja v Kojskem.
Na splošno so vsi odbori AFZ sprejeli sklep okrajnega plenuma žena za ustanovitev bralnih krožkov, ki so ponekod bolj pestri, drugje manj in na njih žene pridobivajo nove poglede na svet. Večina žena je zainteresiranih tudi za obdaritev grških otrok na Stari gori, za kar so pokazale največ zanimanja žene iz Vrat. Podlešč, Šempetra in Lozic.
Žene iz Podlešč so na svojem sestanku tudi sklenlie, da je potrebno popravilo vaške poti in bodo ta sklep prenesle na zbor volilcev in tako zainteresirale še ostale vaščane.
Teh nekaj primerov vzornega dela v organizaciji AF2 nam priča o visoki zavesti naše žene, ki danes z ramo °b rami gradi boljše življenje sebi in svojim otrokom. S temi primeri naj se okoristijo tudi tiste žene, ki danes še ne gledajo z jasnim pogledom v bodočnost in se pustijo slepiti od ljudi, ki jim ni mar blagostanje skupnosti, temveč njihova lastna korist. S. J.
Bilači kapetn ki so na tečaju pridobili nsvega znanj* za dvig glasbenega življenja na naši vasi
Na državni glasbeni šoli v Šempetru je bil v ponedeljek svečano zaključen desetdnevni tečaj za mlade kapelnike. V/bdja tečaja je v prisotnosti vseh predavateljev ter zastopnika OLO izročil tečajnikom spričevala in lepo izdelane dirigentske palčice.
Tečaj je organiziralo poverjeništvo za prosveto sporazumno z ravnateljstvom glasbene šole. Tečajnikov je bilo 11. Pouk so imeli 8 ur dnevno. Poučevali so učitelji na glasbeni šoli ter
učitelj glasbene teorije iz gimnazije. Tečajniki so se seznanili z osnovnimi pojmi glasbene torije, s harmonijo, z oblikoslovjem, z zgodovinskim razvojem raznih glasbil ter dirigiranjem. Predaval je tudni zastopnik ILO, ki je tečajnikom dal smernice za pravilno organizacijsko delo na podeželju.
Tečajniki so izrazili željo, da bi se tečaj v prihodnjem letu nadaljeval. Poverjeništvo za prosveto jima bo vsekakor skušalo ustreči.
% onstran meje
Beneške Slovence hočejo razdvojiti
„Goriški prepih”
Tovarišu iiz Videmske federacije so «c naenkrat spomnili, da olistoji Slovenska Benečja, na katero se dosedaj sploh niso brigali, kot da ne bi bila v njihovi neposredni bližini. Od kar pa Op Tirajo z resolucijo informbiroja, so se spomnili tudi na ta dol slovenskega življa in so prsjinjo nedeljo sklicali v jMiiili sestanek članov, na katerega so po»l;ili sejalce razdora iz vid.ina.
že takoj v začetku sta dva pokazala. da nista poikla zato, da hi po«a-gal:i uslvriti n skaj pozitivnega in podpreti mioč demokratičnih množic, tem. sla začela sejati med člani razdor rmržnjo. Po tvoje ata seveda razlagala resolucijo in izjavila, da bodo raz-drilili članske iskaznice samo onim, ki še bodo izrekli proti jugoslovanskim bratom in partiji onstran meje. Pa tudi on.i ne bodo dolžili izkaznice ki 90 vpisani v IM'S Seveda teh filozofov prisotni domačimi niso pustili, da I« še v nadalje izvajali svoje filozofije ter so jim prikazali. da Videmska federacija že od
leta 1945 ni ničesar ukrenila, du bi pomagala Benečiji. Delegata nista niti dopustila, da hd kdo govorit 'in sla že tu pokazala svoja »demokratična« načela. Ko sta opazila, da na prisotni njihov govor ni deloval ia da se za njihov »internacionalni« evnagelij nihče ne navdušuje, sta demonstrativno odšla. Sele nato so delegati končno lahko med selszj razgovarjati ia prišli tudi do gotovih zaključkov.
Razumljivo je, da Beneški in Goriški Slovenci, ki jih je tožita in dolga l>ort)* zn .na josnovnejše pravice marsikaj naučila, ne hod« več vari ati še tako sladkim besedam, ampak bodo vsakogar sodili po njegove« 4*4« Go-tovo se videmski federaciji, ki do sedaj še ni prav ničesar pomagal a, za pomoč take vrsle tudi v bodoče Slovenci prav lepo zahvaljujejo in ji že v naprej zagotavljajo, da ne bodo dopustiti. da se razdvoje od svojih krvnih bratov to in onstran meje, ker je to jamstvo za očuvnnje njihovih narodnih kulturnih in socialnih pravic.
Siovenska mladina se zaveda svojega dela
Slovenska mladina je pretekli teden nit svojem sedežu imela sejo svojega glavnega odliora kjer so odbornik pregledali sedanje stanje v zvezi g potočnjem Slovenske mladine pod Ita'ie Po živahni diskusiji so sprejeli več sklepov, ki so se nanašali predvsem na udejstvovanje mil a d'im e Pa kuiltumoprosvetnein in fizkultur-nem polju.
Sklenili so, da lxxlo v najkrajšem času izvedli volitve v mladinske krajevne odlMJČh, za katere ec bodo ped-hodno z načrtnim delom dobro pripravili. Veliko pažnjo bodo posvetili vpisu mladiene v prosvetna društva in pa osnovanju lastnih mladinskih in dramskih skupin, ki naj bi poživele tudi p'vske zbore.	.
Poleg tega je biilo sklenjeno, da bodo ustanovili več bralnih krožkov, kjer l»odo čitali napredne knjige, ki Jian 1kx1o v pomoč pri njihovem nada-
Ijnem delu. da irodo s tem pridobivali novih pogledov v svet.
Da bi poživeli fizkultarno dejavnost mladine, so sklenili, da bodo organizirali že poleg obstoječih tečajev v Gorici tn Doberdobu tudi tečaj v Standrežu in po možnosti tudi v Ste-verjanu. Tu bodo Sicer naleteti na precej tožkoč, kjer ni na razpolago telovadnice, za kar pa je mladina prepričana, da lio tudi to oviro premagala. V prihodnjem letu bodo organizirali tekmovanje v raznih panogah fizkulture. Tekmovali bodo za prehodni pokal, ki ga 1» društvo lahko imelo v posesti eno leto. Podružnicama v Standrežu in Doberdobu bodo takoj poskrbeli namizni tenis, da.se 1k> mladina vadila tudi v tej panogi.
Na zaključku seje so trdno sklenili, da bodo napeli vse sile za pritegnitev novih članov, vse dotlej, dokler ne bo vsa . slovenska mladina vključena v svoji organizaciji.
Ft/kULITIKA
Dobro uspeli tečaj za vaditelje splošne telesne
vzgoje
Od 11. do 21, decembra se je vršil v telovadnici TD Renče desetdnevni tečaj za vaditelje splošne telesne vzgoje.
Tečaja so se udeležili mladinci in mladinke iz vseh telovadnih društev poleg teh pa 60 tečaj ob prostih urah posečali tudi drugi fizkulturniki iz bližnjih krajev. Tečaj je organiziral Okrajni TO z namenom, da se bo delo TD poživelo, saj si telovadne organizacije brez dobrih vaditeljev nikakor ne moremo zamisliti.
Tečajniki so meli na dan 8 delovnih ur in sicer 6 praktičnih ter 2 teoretič-
Najmlajši fizkuliurnlk iz Renč
ni. Skupilo je bilo 80 ur, v katerih je bilo predelanih 29 predmetov, pričen-ši od redovnih vaj, vadbene ure, akrobatike, orodja, atletike, smučanja, š(»rinili iger |>a do organizacije, Statuta, prve pomoči itd.
Da se je lahko izčrpal celoten program je največ zasluga predavateljev, predvsem pa tovariša Mozetič Karla iz Bila, ki je poleg predpisanih ur obiskoval tečaj tudi v prostih večernih urah to predaval. Tudi TD Renče je šlo tečajnikom v vseh ozirih na roko, saj so jim dali na razpolago telovadnico, e(Kikrico, kuhinjo in jedilnico, tako da so se tečajniki počutili kakor v internatu.
Priznati moramo, da je tečaj tako organizacijsko^ kakor strokovno popolnoma uspel, čeprav je to prvi tečaj v goričkem okraju.
Ob zaključku ao tečajniki imeli izpite, katerih se je udeležil tudii delegat TZS tov. Jdočnfik Marjan, ki je priznal in polivali! vso resnost pri del«, tako vodstvo kakor same tečajnike, saj so se gotovi prav dobro odrezali.
Po izpitih so tečajniki prikazali številni mladini in odraslim vzorno vadbeno uro, skromen del programa telovadne organizacije.
Po vadbeni uri je tečajnike pozdravil in jjm želel mnogo uspeha predsednik okrajnega telovadnega odbora ter jim istočasno nakazal njihovo na-daltjne delo prti organizaciji in vzgoji naše mladine na fizkultumem polju. Vodja tečaja je tečajnikom izročil spričevala Sn sicer tri s prav dobrim uspehom, štiri z dobrim, ostalo pa z zadostnim.	v. K.
Neverjetna točnost.
Na pošti v Solkanu je tov. Komel čakal 40 miinut, da bi oddal uradno (»šlo 01LO in to ekspres priporočeno. Na žalost pa je ravno takrat, ko bi moral oddati pošto, zazvonilo (»Idan in j« tov. Ančka vstala tn odšla iz urada češ, da mora iti prat domov perilo. Tov. Komel seveda zato pisem ni oddal. Kaj se hoče. točnost je točnost,
Z M.S ali LMj.
Ah že veste, da se po mišljenju tovarišice. ki na 0L0 Gorica odpretnija liošto, mladinska organizacija še vedno
imenuje ZSM. ne pa LMJ, ker ona namreč še vodno .naslavl ja pisma namenjena mladinski organizaciji s kraticami 7, M S. Tovarišici goriški prepih pri (»roča temeljiteje poglabljanje v mladinsko organizacijo, katere član je tud« sama.
Vino je boljše kot kontrola.
če kdo vpraša tov. načelnika iz Prvačine, zakaj ima vedno razmetane papirje po mizi, bo lahko ugotovil, da ima ta nad sel>oj stalno (K) več kontrolorjev na dan. Vsekakor bi na poslali v Prvačinl moralo biti vise v vzornem redu. Ti kontrolori pa prebrskajo papirje le v toliko, da imajo opravičilo pri tem, ko z zadovoljstvom sedijo ob litru vina istočasno pa ne pozabijo tudi napolniti steklenice, ki jih imajo kasneje z.a rezervo.
»Pašto« so delili
Srečen tisti vaščan v Oseku, ki je v svoji zadrugi dobil preko 7 kg makaronov za mesec december. Čeprav razdelilnik tega nikakor ne predvideva. Seveda nastane vprašanje, koliko makaronov IhhIo dobili tisti, ki so kasneje prišli v zadrugo ati tisti iz Šempasa, ki niso prejeti niti moke na garantirano preskrlK). Je pač težko vzeti v roke časopis ali razdelilnik in (x»gle-dati, kako je s to zadevo.
Vedno dobri filmi.
Obiskovalci Solkanskega kina se nikoli ne pritožujejo, da se igrajo slabi filmii, saj pravijo, da so vsi filmi tako vsebinsko dobri in napeti, da se za časa predvajanja filma po petkrat, šestkrat pretrgajo.
Delili so podplate.
Krajevni ljudski odbor( — Zalošče je pred kratkim preje! količino (K>d-platov, da jih razdeli najpotrebnejšim v svojem območju. Da pa ne bi bito
Na gimnaziji v Šempetru so ustanovili avto-moto krožek
Dijaki Sempetrske gimnazije nam pišejo: Na pobudo okrajnega odbora ljudske tehnike smo dijaški mladini razjasnili pomen ljudske tehnike, za katero smo se že prej zanimali in ustanovili razne krožke. S tem smo dali možnost, da se mladina razvije v vseh panogah tehnike. Največ mladine je pritegnil anvto-moto krožek, v katerega se je vpisalo 46 mladincev.
Na našem sestanku auto-moto krožka smo sklenili, da bomo čimprej začeli z delom tako, da bomo že v začetku februarja začeli praktično uporabljati motorna vozila. Upamo, da bomo kljub težkočam, na katere smo naleteli n. pr., da se večina teh dijakov vozi z vlaki in da predavateljev ni na razpolago, dosegli to, kar si želimo in sicer, da postanemo tudi mi dobri vozači.
OBVESTILO
Obveščamo vse vaditelje TD, ki odgovarjajo v društvih za mladince, mladinke, članice in člane, da bo predelava prostih vaj v nedeljo 26. XII. od 10. do 12. v sledečih prostorih: v Šempetru za mladinke, v telovadnici v Mirnu za članice in v Renčah za mladince in člane. Predelava je za vaditelje telovadnih društev obvezna.
Okrajni telovadni odbor Gorica.
pri razdeljevanj« nepotrebne izgube časa, sta s» dva odilx>m,ika že kar v naprej vzela vsak po tri pare |K>(lpla-tov.
Obnova v Dornbergu
Odbor obnovitvena zadruge Dorn-berg, ki ga sestavljajo najpremožnejŠj v vasi, je sestavil že pred letom dni načrt, po Katerem se tuu je do danes posrečilo nabaviti 50 q apna in niče-sifr drugega. Zadružniki se seveda vprašujejo,kdaj so bo začelo obnavljali, seveda ne samo z apnom.
DOPISI
iz Ajflot&čine nam pišejo
Tudi prebivalstvo Ajdovščine «i je na jasnem, da potrebuje in st mora postaviti skujmo z zadružnim domom veliko kulturnoprosvetno dvorano, kjer bodo domači in drugi kullumoprosvet-ni in politični aktivisti nantopali (»red znanja željnim ljudstvom. Na vdbh dosedanjih masovnih sestankih OF se je povdarjala nujnost dvorane in je izglodajo, da kakor hitro bo določena lokacija, bo tudi dom takoj zrasel. Nekateri frontovci so se zares (»kazali požrtvovalne in zavedne ter so pristopili k delu z vso resnostjo. Do sedaj se je najbolj pridna pokazala tovarišica Hladnik Angola, katera je do sedaj napravila že preko 100 prostovoljnih ur. Niti slabo vreme, niti rahlo zdravje je ni ustavilo, ampak jo vidiš sleherni (»poldan, kako marljivo in pridno meša beton, vozi samokolnico, sklada opeko, zaklada temelje s kamenjem ter razlaga ostalim, kje bo stala velika dvorana, kje čitalnica, kje gospodar, ski odseki. Tuditovariša Tone Slapen-cov in Ciril Ergaver nočeta zaostajati Prvi je do zdaj napravil toliko prostovoljnih ur, kolikor let ima, to je 66. Drugi pa se približuje okrogli številki 100 in feflektira na zlato značko.
Da bi delo zadružnega doma v Ajdovščini še i»lj oživelo, je pa naloga mestnega izvršilnega odbora 0F, da ustvari duh tekmovanja mod kvartni-mi odbori. Jasno je, da mora skrbeti mestni izvršilni odbor Ajdovščine, da se najpridnejše, oziroma vse tiste, ki so se do zdaj in se bodo gotovo tudi v bodoče pokazali kot mijpožrtvo vidnejši, primerno nagradi, ker v nasprotnem slučaju lahko popusti delovni duh tistih, ki imajo največ zaslug, da so postavljeni temelji zadružnega doma v Ajdovščini.
TovaTiši Ajdovci, vsi smo si na jasnem, da imamo nujno (»troho primernega lokala, kjer se bomo poli-tično, kulturno in gospodarsko izgrajevali, to je, da si čiimprej izgradimo veliko dvorano, ki 1» res odgovarjala našim potrebam, zato posnemajmo zgoraj Imenovano tovrišico in tovariša, ker le tako l»iuo resnično pokazali fronlovsko zavest pri izgradnji socializma.
Zahvala
Pionirji in pionirke mladinskega doma »Toneta Severja« v Kojskem se toplo zahvaljujemo tov. upravnici Velikonji Milici in Figelj Jožefu, ki so ob priliki njihove poroke darovali za nas 1070 dinarjev.
Uprava mladinskega doma »Toneta Severja« v Kojskem se toplo zahvaljuje tov. Antonu in Amaliji Mavrič iz Slovrenca, ki so skupno z gosti ob priliki njihove zlate poroke darovali za naše sirote 2015 din.
Istotako se zahvaljujemo tov. Stekar Francu iz Cerovega, ki se je spomnil na vojne sirote ter daroval 2000 din.
Preklic
Zuljan Katarina od Sirk Mihaela in Rijavec Katarine, roj. 25. XI. 1900 v Kozani, istotam stanujoča št. 53, je dne 19. decembra 1948 izgubila osebno izkaznico. Najditelja naproša, da jo dostavi na KLO Kozana, v nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno.
Uredništvo In upravnj Solkan ni IX- Korpusa 186, tel St 1 In 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. porot v Ljubljani. Izhaja vsak petek.