itev. /o (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V TfdK V PtMi 15. marca 19T8 Kalnik XLI1I. i^Iiaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeijah in praznikih. — Uredništvo1 i lica sv. "rrrr.čiška AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Dopiti nsj se pošiljajo »rednffitvu. — Nefrankfrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vra&jo. - iijajatcij in odgovorni urednik Štefan Uodina. — Lastnik konsorcij lista ,Edinosti". — Tisk fckaine „Edinosti3F vpisane zadruge t omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav« si. 11-57. — Naročnina znaša: Za zcio leto K 31*20, pol let« K 15-60. tri rescce K 7-80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, po! leta-K 3*60. Posamezne številke po 3 v!n., zastarale 10 vin Optasl 52 unajd na mllfmetrg * širok o? ti ene kolone. C«ne: ogkrsi trgovcev in obrtnikov r.-rt po 1U vi o; osmrtnice, 2ahvale, poslanic«, vsbila. og!a^" denarnih ravodov •• p© 30 vin; ogUsi v teksta lista do p« vTst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. M*Il c^Iasi po 0 vin, beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema fnseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s« izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in ir.ieratni oddelek ae niha jata v uJ.sv. FrančiSka As. št. 20. Poštnohranilničnl račun Št Ml ftM. isozemska — druga Grška. S s£ne ni ultimat esitent^ Nficzasrsk^ gleda lxroT«(V9 nj:H3 trgovinska mornarice« AMSTERDAM. 13. (Kor.) Angleški poslanik v laagu je zahte\al imccoci alHranlh vlad in Združenih držav ameriških od Nizozemske izročitev vse njene ladijske prostornine proti primernim to-vorninam in nadomestitvi torpediranih ladij po vojni ^n sicer tudi za vožnje znotraj zapornega vodovja. Nizozemski vladi je bii stavljen za odgovor 8 dnevni rok. Ako tem zahtevani aliiranih vlad ne bi bilo ugodeno, potem bodo nizozemske ladje v Združenih državah rekvirirane in zaplenjene vse na morju se nahajajoče nizozemske ladje; vrh tega alliraue vlade v tem slučaju ne bi dobavljale Nizozemski žita za kruh. Piovbeni svet aliirancev. LONDON, 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V svrho ureditve plovbe aliirancev so se pričela dne 11. t. m. v Londonu posvetovanja med delegati Francije, Italije, Združenih držav in Anglije. Ustanovljen bo skupen piovbeni svet. Poslanska zbornica. DUNAJ, M. (Kor.) Zbornica je pričela razpravo poročila brambnega odseka glede predlogov, ti-čočUi se ureditve moštvenih plač. Brambni minister pl. Czapp je ponavljal v bram-bnem odseku podane obljube, da bo v smislu finančnega stališča napel vse svoje sile za možno izboljšanje. PosL vitez Pogačnik je opozarjal na to, da si je moštvo pridobilo v vojni največjih zaslug: in da naj zato uživa tudi največje pravico Avstrijski narodi so se sijajno obnesli v tej vojni. Tekom nadaline debate so bili predlogi odseka in resoincije sprejeti. Nadaljno točko dnevnega reda je tvorilo poročilo finančnega odseka glede iznremembe nekaterih določil rentnega davka kakor tudi ulede vojnih naklad na direktne davke za 1. 19!S.'19. Finančni minister baron \Vimmer je razpravljal o predlogi finančnega odseka i" opozarjal ^leče drugega glr vitega dela pridobitnega davka na to. naj v bodoče pri pridobitnih družbah, izvzemši zadrug, velja že obrestovanje 8%-mesto dosedanjih 14% vložne glavnice. Pri tem odpade na večje število družb večja obremenitev, ki označuje mejo, preko katere vsaj sedaj ni mogoče iti. Minister je izjavil, da soglaša z olajšavami, ki prihajajo posebno po predlogih finančnega odseka v po-štev za družbe. Razpravljajoč o rentn-cm davkj, je minister izvajal, da smatra zvišanje vojne naklade od i00% na 200% pri zastavnih listih in podobnih vrednotah primerno. Vojna jiaklada pri zastavnih listih obče koristnih zavodov ostane eni-ka kakor dosedal in ne bo zvišana. Kar se tiče prihrankov, je minister mnenja, da bo večja obremenitev pri sedanjih razmerah prenašana, in ic zat > privolil v predloge finančnega odreka. Nato je razpravlja! obširno o vprašanju kontokerentnih obresti in pobijal razpravljanje pridobitnega davka, ker jem nen-a, da je pritegnitev posestva neobhodno potrebna. IzTeino povečanje direktnih davkov pa ni potrebno samo pri nas, mn >ak pri vseh voju-jočih se državah. Minister je nsglašal, da veljajo volne nakladale za 1918/19 m da mora k 1919 slediti novo razpravljanje direktnih davkov. V zbornici vloženi direktni in indirektni davki so v ozkem koneksu. Obe predloui morate biti istočasno medlo/eni cesarju v odobrenje. Rešitev teh pred-do konca aorila je neobhodno potrebna, ker bo niajnika izdano novo vojno posojilo. Vojna posolila so najsigurnejša in najboljša posest in je udeleženo na njih skoro vse prebivalstvo. Ne samo oni, ki ima vojno posojilo, ampak tudi do-tičnik, ki ic naloži! morda svoj denar v hranilnice ali banke, ima velik interes na vojnem posojilu. Država bo v polnem obsegu izpolnila svoje obveznosti napram vojnim posojilom. Ne moremo nastopiti z novim pesojiloin z uspehom, ako ni obrestna siužku primerno zavarovana: zato je treba pred vojnim posojilom rešiti davčne predlo ce. OcJ ko var jaje na medklice pos!. Vaneka, je nagla-minister, da je izključeno. d.t bi se z direktnimi davki pokrivale državne potrebščine. Indi-ukfnc davke je treba povsod znatno povečati. Pri si za sprejem predloge. P t_.n ko ie govorilo Še par govornikov, je bil :nrc]ci zakonski načrt v drugem in tretjem či-i'nju. /. »r.iica je pričela nato razpravo o razširjenja j- i davka za višje zneske in dohodke za 1. * in o pojasnjevalnih doio^bah glede § 21 za-' - Poročila in pojasnjevalne določbe so bile •: v drugem in tretjem, čitanju. I' •<: : ;a seja jutri. :e*a ktubovih načelnikov sjiede c fipMsUtve najstarejših letnikov "\J, II. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil* ■ - vanje klubo%"ih načelnikov vseh strank po-: ; 7\ nrnice o vprašanju odpusta najstarejših niških letnikov. O seji se poroča sledeče: bni -minister pl. Czapp je naglašal, da je na- p o n L y s t f. v Slovanska strast. : Francoski spisal Danijel Lesueur. ..j se zapreže takoj! — je ukazal Hubert ' j iuč.-.Ir.o že zapreženo in Hubertu je bilo ■ '. vliti kočijo. Ena ura je zelo tnalo, da Jobe priče za tak dvoboj, ''..'ciman, đopis;;ik. -London Herald?.c, h kaiere-ie nrjprej • ifnkert, ker je sUmoval • .; bliže, . Ie o bi kci i.Voi: Saj je bii on tisii, ki je svoj-'.. v n:> tecurclski igralnici seznanil sedanja na-orob ik:; k Sedaj jima vendar ni mogel pomagati, . ni :i ilrng drugemu pognala krogljo v srce! — - i."i> temu pa je pravzaprav živo obžaloval, da > ne bo mogel poslati svojemu listu nekoliko -nainih sporočil »očividca«. Seveda pa ni •bezal tega obžalo\snja, temveč je samo sko-■t.'izgi'il z ramami in dejal: ziranje, da je z razbremenitvijo vzhodne fronte mogoče računati na dopuste v najširši meri, neutemeljeno. Nikakor ni mogoče odpoklicati vseh na vzhodni fronti se nahajajočih formacij, ker to ne dopuščajo sedanje razmere na vzhodu. Na drugi strani tudi nasprotnik na jugozapadni fronti še nima nobenega smisla za mirovna pogajanja. Minister je naznanil cesarjevo armadno povelje glede odpustitve črnovojniških letnikov 1867, 68 in 69 in pristavil, da bosta letnika 1870 in 1871 po izmeri iz vojnega ujetništva vračajočih se vojnih ujetnikov mlajših letnikov umaknjena iz fronte in uporabljana v zaledju. Ministrski predsednik dr. Sei-dler je opozarjal na to, da se z voljo cesarja upošteva ena najnujnejših želj prebivalstva in da je nastopila tudi za parlament nekaka razbremenitev. Prosi stranke, naj izvajajo iz tega svoje posledice. Opornu zcKevo Jugoslovanskega kluba m odpustitvi ntid 42 let storili frBOVoJnikav. DUNAJ, 14. (Kor.) Na včerajšnji plenarni seji Jugoslovanskega kluba je poročal predsednik dr. Korošec o pogajanjih z vlado glede odpustitve nad 42 let starih črnovojnikov. Dr. Korošec je naglašal, da ie izjavil brambnemu ministru, da je med vojaško upravo in Jugoslovanskim klubom preveč neporavnanega iz prvega leta vojne, da bi se zamo-gel klub pogajati z vlado. Ponudba brambnega mi itistra, da se odpusti letnik 1>67 do 15. junija 1918, letnik 1868 co 31. decembra !9!8 in leta 1919 sukcesivno Se trije letniki (JS69, 3870 in 1871) nikakor ne odgovarja širšim zahtevam kluba. Klub je sprejel poročilo na znanje in sklenil, da \7traja pri odpustitvi vseh nad 42 let starih črnovojnikov. Dopust letnikov 18S7, 68 In 69. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je izdal sledeče povelje: Ukazujem, da se letnikom JS67, 68 in 69 pripadajoče, k črnovojnlškl službi vpoklicane osebe In v letih 1867, 68 in 69 rojeai čraovojniki, kakor tudi one osbbe teh rojstnih letnikov, ki so potom prostovoljnega nabora vstopile v skupno armado, vojno mornarico ali deželno brambo za dobo vojne, v kolikor niso same zaprosile za nadalfno aktivno službovanje* izvzemši gažisfov mirovnega stanja in razmerja izven slnžbe, odpuste na dopust, kakor sledi: 1. Predzaznaniovaui pripadniki letnika 1867 s pričeikoni 15. marca, končni termin konec niajnika 1918. 2. Pripadniki letnika 1868 s prlčetkom 1. junija« končni termin 15. septembra 1918. 3. Pripadniki letnih a 1869 s pričeikoni 16. septembra, končni termin 31. decembra 1918. Dr. Bgron — komisar Sedmosratte. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Današnji uradni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročne pismo: *Lju-bi dr Ugron! Na predlog Mojega ogrskega ministrskega predsednika Vas imenujem s tem v svrho obnovitve in vodstva po vojni prizadetih sedmo gtaških gospodarskih in zadružnih razmer za Mojega kraljevega komisarja. — Daden, 6. marca 1913. — Karel I. r., Wekerle K r. MIM ARKOM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1-1. (Kor.) Uradno se razglasa: Vzhod. — Romuni so sedaj izpraznili tudi zadnji mali, še od njih zasedeni pas avstro-ogrskega ozemlja. Vzhod monarhije je torej po tri fal pol letnih najtežjih vojnih bremenih zopet popolnoma prost. Odesa je od včeraj popoldne v rokah zaveznikov. Dočim so z zapada vdrli v mesto nemški bataljoni, so sprednji oddelki neke avstro-ogrske di-- izije pod vodstvom gm. Alfreda Seidla vdrli v »neslo preko tovornega kolodvora. Italijanska fronta. — Italijanske postojanke v skalovju na južnem deln grebena Pasubia so bile včeraj v znatni razsežnosti pognane v zrak. Učinek naših min je bil uničevalen. Naši oddelki so zasedli razvaline. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLINT H. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno* bojišče. — Sovražna artiljerija je razvijala v posameznih odsekih med rekama Lys in Scarpe, na obeh straneh Moze in v Sund-gau v okolišu Altkircha živahno delovanje. Tudi na ostali fronti na več krajih živahno streljanje. Manjši pehotni boH v predozemlju postojank. Včeraj smo sestrelili 17 sovražnih letal in 3 pri-vezne balone. Iz sovražnega brodovja. ki je plulo proti Freiburgu, so bila na fronti sestreljena tri letala. Ritinojster baron Richthofen je Izvojeval 65, letalsko zmago. Vzhod. — V soglasju z romunsko vlado iz Rrajle preko črte Galac—Bender proti Odesi za- — Tako, tako! .... Lepa grofica!.... Saj sem vam že naprej povedal, da bo tako! — Tu ne gre zanjo, — je odgovoril Hubert s takim glasom, da je We!manu t3koj izginil porogljivi smešek. — Na mojo čast, ne sre zanjo, temveč za spor apolitičnih vprašanjih. Tudi pri drugih prijateljih je naletel na isti hipni in vendar tako mnocopomenliivi smešek. Dva sta imela pomisleke, da bi rnrejala dvoboj na življenje in smrt, ne da fci poznala vzroka in ne da bi bilo le najmanjše upanje, aa bi se mogli ublažiti izredno težki pogoji. Najboljše svoje prijatelje in vrstnike je imel marki med častniki, toda na te sc ni niti obračal, ker je vedel, da bi znali izgubiti svoje mesto, če bi mu hoteli^biti priče proti onemu slovitemu staremu ruskemu generalu. V zadnjem trenutku pa je skrb za njegovo ogroženo čast premagala pomisleke njegovega bratranca, v ikom ta de Brenaz-Merignaca, mladega atleta odlične družbe, katerega ni ravno preveč nadlegovala obilnost razuma in ki je preživljal svo-ie življenje po dirkališčih, boriščib in cirkusih. stavljene nemške čete se po bojih s tolpami pri Moldavanki prispele v Odeso. Avstro-ogrske čete so jbn sledile preko Zmertake. , Na, drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartlrmojster pL Ludendcrti. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 13. marca. — Naše streljanje je doseglo včeraj zadetke na sovražne oddelke, ki so taborili na severnih pobočjih prelaza Berette in je pognalo poizvedovalno moštvo vzhodno Monte CristaHa v beg. V okolišu Tonale, vzhodno Gardskega jezera in v Solini Astica, so zadele naše patrulje na sovražne in jih pognale v beg. Dalje so prijadciale francoske patrulje nekemu sovražnemu oddelku več izgub. Obe artiljeriji ste razvijali na vsej fronti zmerno močno delovanje, ki je bilo ob Piavi povečano. Naš bobnajoč ogenj je dosegel na sovražne čete in prevoze, ki so bili na pohodu južno N'i-vente, zadetke. Letalsko delovanje v nižini je bila posebno nad sprednjimi črtami in nad neposredno zadaj se nahajajočimi postojankami zelo živahno. Ponoči so napadli naši zrakoplovi sovražna letališča. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 13. (Kor.) V vodovju krog Azcrskih otokov smo potopili zopet 22.000 in v vzhodnem Sredozemskem morju okoli 26.000 tou sovražne ladijske prostornine. Letalski napad na Anglijo. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Danes ponoči je eno naših mornariških zrakoplovnih fcrodovij z dobrim uspeitom napadlo utrjena mesta in vojaške naprave ob Humberju in v grofiji York. Vsi zrakoplovi so se vrnili kljub močni pro-tiobrambi nepoškodovani. Nabori za letnike 1894 ind. 1899 DUNAJ, 14. (Kor.) Z danes objavljenim raz£la-som bodo črnovojniški obvezanci letnikov 1S94 do vštevši 1899 v svrho dognanja njihove sposobnosti za čniovojniško službovanje z orožjem poklicani na nove nabore. Zglasitev se mora izvršiti med 18. in 23. marcem v občinskem uradu bivališcnega kiaja. Nabori se bodo vršili med 11. in 30. aprilom. Gen. polk. GeorgI ▼ dlsponibHiteti. DUNAJ, 14. (Kor) Cesar je ugodil prošnji bivšega brambnega ministra, gen. polk. barona Ge-orgija glede prestavitve v disponibiiiteto in mu izrekel pri tej priliki ponovno zahvalo in priznanje za njegovo odlično službovanje. " POZICIJA LENINA TRDNA. STOCKHOLM, 13. (Kor.) Angleški legacijski tajnik Lindiev, ki je prispel semkaj iz Peti ograda, je izjavi!, da bo preselitev boljševiške vlade v Moskvo še utrdila pozicijo Lenina. Lenin je edina krepka vodilna sila; Trockij in drugi so Ie orodje. Leninova pozicija le tako močna, da se bodo vsi poizkusi, da bi ga vrgli, ponesrečili. Veliki sovjetski kongres v Moskvi mu je vdan in na razpolago ima tudi sredstva za upravo. Sedanje st..-"nje zamore trajati še jako dolgo; izpremeailo i-e bo le polagoma, vendar nikakor ne s protirevolucijo. HAAO, 13. (Kor.) »Morningpost« poroča z Pe-trograda, da ostane Trockij v Petrogradu, kjer prevzame vodstvo sovjeta ljudskih zaupnikov v Petrogradu. Lenin gre v Moskvo, da prisostvuje kongresu sovjetov vojaških, kmetijskih in kozaških zastopnikov, ki bo preizkušal dne 14. t. n-. mirovne pogoje. Vsak oddelek bo zboroval najprej zase in tajno. Pri splošni seji dne 17. t. m. se bo vršilo glasovanje o mirovnih pogojih in o ratifikaciji mirovne pogodbe. Reformiranje Španske armade. MADRID, 13. (Kor.) Poseben odlok kralja uvaja reforme v armadi. Armada prve črte obsega lo pehotnih divizij; izven divizijske zveze ie 14 bataljonih gorskih lovcev v zaščito Pirenejev In 3 polki trdnjavske pehote. Dalje se ustvarijo nove zveze tehniških Čet Število oficirjev se zn:;a na najpotrebnejše in uvedejo enoletniško prostovoljsko službovanje in nadomestni častniku Plače moštva se zvišajo bistveno. Armada druge črie se organizira podobno kakor armada prve črte. Interpelacije naših pcslnucau. V seji zbornice poslancev dne 3. marca 1918. so vložili poslanci dr. Laglnja, Spinčić in tov. na Ied-njo interepelacijo na ministra za notranje stvari: V Puli se izvaja proti dnevniku »Hrvatski kist« drakonična cenzurna praksa. Govor poslanca Sinčića, izrečen dne 8. februvarja na prvem čitanju proračunskega provizorija, kateri govor je cenzuri v drugih mestih dopustila, je bil zaplenjen. Cenzura je prepovedala celo vsako notico o tem, da je govor konfisciran. Istotako je bil zaplenjen pov sod drugod dopuščeni komunike Jugoslovanskega kluba o brezupnih razmerah v prehrani Istre. V številki dne 25. februvarja 191S. je bila inhibirana v drugih listih priobčena interpelacija, tičoča vojne ladje AVien«, kakor tudi izvadek iz govora Hubert ga je popeljal k najdostojnejšemu cr'h dveh svojih prijateljev, ki sta mu prej naravr. j: - odrekla soudeležbo, in le-ta se je končno ; • ; Jal pregovoriti. — Sedai pa domov, Piosper! In sicer kar aj-hitreje, — je ukazal Hubert svojemu kočija.~:r, ko sia njegovi prfči stopili v njegov voz. — Pridem za vama z izvoščkom, gospoda. Ko je prišel domov, so se bile vse štiri-p; ičc. ki so se sešle ob vhodu, že zaprli v knjižnico, b; Hubert se je vsedel v kadilni sobi, da jih počaka. — Strmci je v časopis, ne da bi čitak Zunaj je začelo snežiti v debelih kosmičih. Hitro in tiho se je razgrinjala ledena bela odeja po vrtu okoli Hubertove palače----"Žalosten pogled, ki bi moral potreti tudi najpogumnejše srce. Hubert se je stresel, ko je stopil k oknu. — Vraga!____Kako grdo vreme!.... Pod milim nebom se ne bova mogla streljati! Sluga je odprl vrata ia vstopili ste markijevi priči. {Dalje.) posl. dr a. Tresiča, ki je (izvadek) priiresel celo ma-nje, nego je priobčila Reichsratskorrespondenz. Ta bTCZsmiselna praksa vzbuja splošno ogorčenje. V četrtem vojnem letu ne sme prebivalstvo izvedeti resnice. Po velikih belih pegah se ljudje vznemirjajo bol*, nego bi se, ako bi bili čitali dotična poročila. Izlasti, kar se tiče parlamentarnih poročil, je cenzurna praksa v Puli v odkritem nasprotstvu z izjavami c. k. ministra za notranje stvari v tiskovnem odseku. Plenijo se v Reichsratskorrcsponden-zi navedene interpelacije in itak že močno pristriženi govori. Vprašujemo: c. kr. ministra za notranje stvari, je-Ii pri volji, da nemudoma naloži cenzurnim oblastim v Puli, naj (tudi uaprara »Hrv. Listu«) izvajajo zmerneno prakso, posebno pa, kar se tiče parlamentarnih poročil, prakso, ki bo odgovarjala njegovi obljubi. Dne 10. marca 1918. posl. dr. Korošec in tovariši na c. kr. ministra za notranje stvari: Renegat in nemški nacijonalec, gostilničar Lc-snak v Velikovcu, ki je potajil 14 stotov žlahtnega žita, je bil obsojen v 20 K denarne slobe. Slovenski kmetje, ki niso oddali predpisanih 50—60 kg žita, pa so bili brez nadaljnjih poizvedovanj obsojeni vsak v 100—200 K globe. Rene gat trgovec Čebul v Velikovcu je potajil fi kvintalov ovsa. Kazen: 2Q K. Slovenski župan Kraiger iz Globasnice je pojedel nekega brezmesnega dne, ko ni v Velikovcu ničesar dobiti, nekaj mesa, ki ga je nrinesel od doma. Kazen: 30 K. Vprašujemo c. kr. ministra za notranje stvari: Raznme-Ii ta govor svojifi c. kr. podrejencev? Razume-li, zakaj ljudstvo na Koroškem ne zaupa več nobenemu c. kr. uradniku? Meni-Ii, da Slovenci ne občutijo, zak3? se drugače postopa žnjimi, nego z renesati? Istega dne posl. dr. Korošec in tovariši na c. kr. ministra za deželno brambo in na c. kr. ministra za pravosodje: Ko je tajna naredba c. k. deželne vlade na Koroškem pozvala orožnike, naj delajo pristašem »ugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917. vse možne ovire, se je seveda s posebno gorečnostjo codal na delo renegat orožnik Jakob Koch iz Dobrlavesi, povsod poznan iz časov preganjanja v letu 1914. Pri tem mu je pomagal prosiuli denuncijant trgovec Paar iz Globastlicc, priseljen, mdividium, ki vidi svoj po Siidmarki plačani poklic v oškodovanju domačinov. Bivšega tajnika Frana Čebula je spravil z nekim obrekovanjem ob službo in v dolgotrajen zapor. Vkljub temu, da se je izkazala popolna nedolžnost Čebula, se ni obrekovalcu prav nič zgodilo, marveč je ostal in formator oblasti. Znano je, da je v marcu 1915. javno (pred pričami Linhart in Voiccek) z.asramo-val pešpolk št. 17.. češ, da njega vojaki bojazljivo izbegajo, mečejo orožje od sebe in se udajajo. Seveda se hujskaču ni nič žeodilo, čeprav bi radi take izjave iz ust kakega Slovenca proti kakemu nemškemu polku postopali z naglo sodbo kot r zločinom po § 65 a. Jakob Koch, ki naj bi kot orožnik v slovenskem kraju kazal taktno vedenje, občuje demonstrativno s splošno obsovrazljenimi denuncijanti. Koch je izjavil.lavno, da je Globasnica *cin win-aisches Nest«, vse prebivalce da bi n;orali poslati na fronto! Med tem pa sedi on na varnem. AH mire tak orožnik še ostati v kraju? Kocha podpira na njegovem delovanju neki Alojzij Dreo, renegat iz Spodnje štajerske, ki igra na c. kr. okrajnem sodišču kot državnopravdniški funkcijonar glavno vlogo. Občinski tajnik Wutte sa je v javni seji občinskega sveta obdolžil laži s pozivom, naj ga toži radi razžaljenja časii, če ima čisto vest. Državr.o-pravdniŠki funkcijonar pa si ni upal vložiti privatne tožbe, pač pa vrši dalje svojo častno službo v varstvo > pravice«. Vprašamo c. kr. ministra za deželno brambo in ministra za pravosodje: kako moreta trpeti take razmere? Dne 12. marca 1918. so vložili poslanci dr. Korošec in tovariši interpelacijo na ministra za notranje stvari: C. kr. deželna vlada na Kranjskem vzdržuje od začetka vojne gosto mrežo konfidentov, ki jej dajajo zaupne iniormacije o dogodkih v deželi. Ti ljudje so različne osebe izpostavili najrazličnejim preganjanjem in so pri tem oškodovali tudi državno avtoriteto, ker se Informacije navadno izkazujejo kot povsem neosnovane. Tako je poznani renegat Pavtch v. Pfauer.iha! na Bledu donašal policiji razne stvari. Dcnunciral je prebivalstvo kot *driickebergerje« (ki se odtezaio vojaški službi); intrigira! je n. pr. tako dolgo in vztrajno tudi proti okrajnemu glavarju Zupneku, dokler ga ni spravil iz Radovljice. Vse, kar mu ni š!o v sklad, je donašal poizvedovalni poslovalnici na Jc?enicah, je sprejemal obiske pojzvedovalnih Častnikov, ki so se informirali o prebivalstvu na Bledu; iz kratka: posrečilo se mu je, da je ta kraj pri lahkovernih oblastih in zasebnikih močno očrnil kot *rusofiI-ski* čemer je bil dosežen namen, da je med vojno nastalo na Bledu neznosno napeto stanje in ie poliiično osumljenje doneslo mnogim Blejcetn velike neprijetnosti, škode in preganjanja. Konfidente treba honorirali: gospodu v. Pavichu ni zadoščala množina moke, ki mu je šlo po naredbi. Dobil je zato po nalogu deželne vlade separatno veliko množino moke in poleg tega navadno ^kvoto. Kmalu nato je dobil direktno od po-družiHce K. G- V. A. (vojno-žitnega urada) v Lj-jb-' ijani, in sicer opetovano, pšenice ( _o>eiiice za seme ), da-si je znano vsakomur, da v. Pavich ne poseduje nikakesa polja in ga ne obdeluje. Protekcija, očitno zaukazana i^o vladi, se ni ustavila pri tem; pri dobavah oglja dobiva na poseben ukaz deželne -\Iade rar.iec v. Pavich po 500 k ,, med iem. ko se morajo cele rodbine zadovoljevati z mi več 250 i;i šc maisje. Vprašujemo c. kr..minisira za notianjc stvari: Je-Ii voljan, da zaustavi te zlorabe in jih kaznuje najstrožje,-kakor se to dogaja j sproti vsem drugim smrtnikom? Pat iarncntarai poiožaj. Z Dunaja poroča iz nemškega vira, 13. t. m.: Agrarski poslanci delujejo danes v zbornici na to, da bi sc predveJikonočno zborovanje državnega zbora zaključilo ta teden. Pravijo namreč, da je vreme ugodno za pomladansko setev, vsJed česar naj bi se končalo delo v zbornici. V ostalem bi se mogel v včerajšnji konferenci načelnikov strank določeni delovni program dokončati ta teden. Za dravinjske doklade učitelistvu da je seveda še treba pogajanj, ker naj bi se, kakor znano, izenačilo prispevanje države in dežela, dočim pa so dežele doslej plačevale za učiteljstvo samo 30?2, država pa 70. V ostalem pa sc je delovni program danes nekoliko razširil. Vloženi ste bili dve nujni vprašanji, in sicer nujno vprašanje posl Jarca o zavarovanju pomladanske posetve in nujno vprašanje čeških socijalnih demokratov glede aprovizacijc v Pragi. Poleg tesa se v zbornici sedaj veliko razpra\lja o zelo akutnem vprašanju odpustitve starejših Črnovojniških letnikov. Kakor je znano se je na neki konierenci načelnikov strank pred kakimi tremi tedni dose* sel sporazum z ministrskim predsednikom, da s« je rok 7a poročilo brambnega odseka o naredbi po § 14. tičoči sc podaljšanja čtnovojniške dolžnost, do 50. leta. ki so ga določile stranke na o;cin dal, podaljšal na štki tedne. Zato pa se je zavezala vlada, da bo delovala na to, da pride v najkrajšem času do odločitve slede odpusta najstarejših črno-vi jniških letnikov. Da izpolni to obljubo, je vkida v današnji seji brambnesa odseka hotela podati izjavo, da se leta 18b7. rojeni črno.ojniški zavezanci odpuste najdalje do 15. junija, leta 18t>8. rojeni pa najdalje do 31 decembra. V zadnjem trenutku pa ic viada opustila ta načrt, ker se je pokazalo, d;* bi vladne privolitve, kakor jih je nameravala, ne zadovoljile opozicije in je ne napotile, da bi ne glasovala proti naredbi po § 14. tičoči se razširjenja črnovojni^e dolžnosti do 50. leta. Ministrski predsednik dr. Seidler se je odločil zato, da v vprašanju odpusta najstarejših črnovojniških letnikov stori ponoven korak pri najvišjih vojaških mestih, in domobranski minister ie danes v nasta-nišču vrhovnega armadnega poveljništva podal natančno poročilo o željah strank in težav, ki jih jt pričakovati v brainbnem odseku. Vlada upa. da bc iutri mogla podati v zbornici določne izjave gledo skrčenja črnovojniške službene dolžnosti, ali pa na poJIagi na pristojnem mestu dobljenih zagotovil zahtevati ponovno podaljšanje roka, za kar bi potem mogel ministrski predsednik dr. Seidler podati veliko dalekosežnejše privolitve. Vlada je namreč izrazila namen, da bi namesto v obrambnem odseku v razpravi sc nahajajoče naredbe predložila zakon, ki bi avtomatično vključeval skrčenje črnovojniške dolžnosti. Potek dogovorov z vrhovnim armadnim poveljništvom bo sedaj končno odločil, ali bo vlada podala že jutri izjavo ali pa zahtevala omenjena podaljšanje roka. Vlada se ;e danes tudi dogovarjala z opozicijonalnimi vodit-, ii ^aradi nprovizacije v Pratri in pomladanske po-setve in ministrski predsednik je povabil naučnike sfrank za jutri (!4. t. m.) ob 9 zjutraj na skupen razgovor, da jim sporoči vladno mnenje glede nprovizacije in skrčenja črnovojniške službene dolžnosti. Od stališča, ki ga zavzame via v apro-vizacijskem vprašanju, bo odvisno, ali slovansko stranke popolnoma umakneio svoie danes V poslanski zbornici vložene nujne predloge, ki so jih zasedaj začasno umeknilc, ali pa če pridejo ti predlogi jutri pred dnevnim redom v razprav *. Vladne stranke in vlada so mnenja, da naj bi predvebkonočni delovni program kolikor moijov; skrajšal. Češ, ker je 2bornica izredao potrebna počitka (?), kakor so ponovno pokazali dogodki v današnji seji. (Ce kričač Wolf povzroča s svojim /.abavijanjem in zbadanjem slovanskih poslancrv aevšečne hrupne prizore, potem je zbornica — potrebna počitka!) Najmanjši povod zadostuje za povzročitev hrupnih prizorov, ki se izprevrgavaj i v dejanske napade. Večtedcnskl premor da bi le koristil nadaljnemu poteku razprav. Apel na poslansko zbornico, naj uastopl prrti plenjenju parlamentarnih poročil! »Arheiter-Zei-tung« je priobčila v svoji iorkovi Številki doU seznam govorov, interpelaciji in predlogov, izrečenih. oziroma stavljenih v dunajskem parlamentu od 5. junija 1917. do 7. marca 1918., ki jih Je ccn-zura zasegla. Le malo dni je v vsem tem času, ko bi si nc bila cenzura dovolila tako nezakonitih in neustavnih činov. V odškodnino za te presledke pa v veliki večini dni — po več. Ob enem pa p »Arbeiter-Zeitung« priobčila nujen apel na poslansko zbornico, da-Ii se ne zave sramote, ki je v tem, da so nje razprave pod policijsko cenzuro? Prepoved se vsikdar glasi, da je smeti govore, interpelacije itd. priobčevati vedno Ic take, kakor jih objavlja »Reichsratskoriespondenz<. Stvar pa je pa čudna, ker ta korespondenca nc prinaša nič iz vsebine interpelacij, ampak le naznanja, da je bila interpelacija vložena. To vezanje na »Reichs-ratskorrespondenzi pomenja torej v resnici popolno prepoved poročila. Kar sc pa tiče govorov, je stvar še čudneja. Čuden slučisj je, da jih Korespondenca prinaša vedno tako, kakor je — cenzuri prav. Krajša jih. Pa ne tako. kakor bi bilo naravno — da bi namreč izpuščala. kar je nepomembnega, in prinašala, kar je važnega, — ampak izpušča to, kar naj sc po volji cen. ure nc razširja! Urejanje poročil je vedno v soglasju z žcliurni cenzure. Tako trajno soglasje pač ne more biti igia slučaja, marveč je upravičena domneva, da ccr-zura že poročila Reichsratskorrcspondenze cen j-riru! Zakon priznava imuniteto resničnim poročilom, cenzura pa potvorjentai! Ko se je ob sestanku parlamenta govorilo o nnčrtu. kako bi ie poročna o razpravuh v parlamentu sta\ila pod cenzur.',. je predsednik Gross z lepim ogorčenjem od-ii!- nit \se te načrte, češ: Ic cn sam, in nikdo dru-gk i rt: j. ravico določiti, kar je izpustiti U objave. Nič p?, r.i mano o tem. da bi bil kaj r,t ril \ ~brun-bo parl.r^i.ta pred tako skrunitvijo od str r. ni :c zure. Cer.iura e ie vdomačila v pa; !a--.cntu. 1.1-kor da Je njo pravica, da nadzira ljudski .a^top. Pri tem jc le nevredna pretveza, da to zahteva kaka vojna ali tr.irovna potreba. Prc'.ežni del prepovedi se tiče le prito/b proti upravi. S prenovedmi se hoče doseči le, da bi javnost ne izvedela o slabem stanju uprave. Sedai pa nc zatirajo Ic pritožb, marveč sc jih niti omenjati nc sme. Za znUn s» r.e menijo in parlament sc zdi nezmo.': :. da bi napravil konec te;nn početju Za!ii a pa na daje r.i-feake pravico za tako cenzuro. Dr. tvni ::a^oii z l. 1*69. določa pač, da more upravna oblast zausta-« Stran II »UMNOSTI * ItCV. H v frstu, aae n. marca ivii #iti »izdajanje in razširjanje tiskopisov«. To_.pa net «adevl?? lrr.;trit^te poročanja o razpravah v držav- % leni zbi.ru. ugotovljene s posebnim zakonom. § 28. tskoVnega zakona določa: »Radi resničnih sporo-\l o javnih razpravah državnega zbora ni smeti likogar klicati na odgovornost.« V sedanjem voj-jeni času je pač suspendiran § 13. državnega tc Tieljnej;a zakona o splošnih pravicah državljanov »vsakdo ima pravico, da z besedo, pismom, tiskom ili predočenjem s sliko izraža svoje mnenje v zakonitih mejah.« Ta pravica je suspendirana. Ni pa . .idiran § 28. tiskovnega zakona in ostaja daje v veljavi ukljub izjemnemu stanju. T"' kjer ta § f učenja, lan: nctiuje upravičenost upra\ae oblasti: To se pravi: plenitev resničnih poročil o razpravah v državnem zf>cru je nezakonita. Nima upravičenja v izjemnem stanju, marveč je zloraba pblasti. !:i jo je dalo vladi izjemno stanje. Poslan $ka zbornica nima torej le moralične pravice, da Cčiti poročila o njenih razpravah, marveč je tudi eaken. na njeni strani, če bi hotela porabljati svoj »:gled. Če parlament ne napravi tu reda, mora njegovo dostojanstvo. Naj se torej osokoli k dejanju, taj je vendar svoboda poročanje skupen interes vseh strank in poslancev! In če poslanska zborni ca nastopi izdatno, se bo morala vlada ukloniti!' PoiiUčni ekspoze dra. Seidlerja — označa »Ven-Jcov« kot malenkosten prosram. S svojimi razde-tjevalimni načrti (naredno avtonomijo po kronovi-tiah) da 1 rule le odvrniti pozornost od najbolj perečih vprašanj današnjega dne. To je: od vprašanj pre/i vijanja. »Sedaj sioparno ravno v tisto perijo-ćo, ki jo je odstopajoči minister za. prehrano H6-fer svojedobno označil kot kritično. Dr. Seidler si pa ik ve pomagati, kako naj bi prišel v okom tej vePki in grozilni nevarnosti, in da bi prikrival svoio zadrego, se zateka na polje političnih In narodnih problemov, o katerih mora biti uverien tudi on sam. da se danes ne dajo, ne morejo rešiti. ghš+iS-i^^fv&v+f^p&f-f fš&^Jf^T*.m POLOVICO KRUHA IN POLOVICO MOKE. Od več strani prihajajo aprovizacijski komisiji pritožbe in tudi tržaško časopisje se je bavilo z vcCiimi strelki, ki iih ima prebivalko po uredbi pove uredbe, da se narr.reČ dobiva polovico kruha in nolovico moke. Med drusim se je poudarjalo, da tiprovizacijska komisija vsled te odredbe dela velike dobičke. Računa se tako-le: Prej se je dobivalo 1610 gramov kruha, ki je stal 95*6 vinarja na teden. Sedaj pa se dobiva 700 gramov kruha, ki je po 60 vin. kilogram in stane torej 42 vinarjev. 630 gramov moke po 1 K kilogram stane nadaljnji 65 vinarjev, skupaj torej 107 vinarjev in potemtakem 10'4 vinarja več, kar da tvori dobiček Rprovizncijske komisije, Troleg tega. da prihrani toliko in toKko kuriva in dela za peko. Račun je pravilen, kolikor se tiče številk, toda pozablja se. da polenta, ki se daje v naravi, ni koruzna moka, temveč koruzni zdrob. ki, kakor znano, več zaleže in ima tudi višjo ceno kot pa moka. Zdrob se ne more uporabljati za peko kruha, temveč samo moka. za polento, kakor je v navadi pri našem prebivalstvu. se pa ne more porabljati moka, temveč samo z^reb. Aprovizacijska kotnisiia računa koruzno moko po 64 vin. ter jo, z dobičkom prodajalcev, prodaja po 74 vin., dočim se pa zdrob računa oo 90 vin. In orodaia po 1 K. V svrho večre jasnosti se more še dostaviti, da bi v slučaju, da bi se prebivalstvo zadovoljilo za polento z moko namesto zdrobom, izkazoval račun za porabnike primeren prihranek. 650 gramov moke po 74 vin. bi stnlo 4S'I0 vin. kilogram pa 42 vin., skupaj to-rei 90'I vinarja na teden namesto 96*6 vinarja z a popoln odmerek kruha. Potemtakem bi se torej prihranilo ^ vinana. Poudarja se pa. da bi moka ker je fino zmleta, ne bila primerna za polento. sivih izkaznic za kondenzirano mleko (za starce in bolnike) za meseca marec ln april. V soboto. 16. t. m., se pričnejo razdeljevati sive Izkaznice (za starce in bolnike) za kondenziran mleko. Stranke morajo priti ponie s staro izkaznico v izkazni>ki u*-nd v ul della Valle št. Izkaznice se bodo razdeljevale po naslednjem redu: v soboto, 16. t. m., od 8—12 od št. 1—1000, v soboto, 16. t. m., od 3—6 od št 1001—2000. Posestnikom izkaznice od Št. 1—2000 se priporoča. da za tekoči teden kupijo mleko že prej Ju potem pridejo po nove izkaznice. V pondcljek, 18. t. m., od 8—12 od št. 200!—30r>0. v pondeljek, 18. t. m. od 3—6 od št. 3001—4000, v torek, 19 t. m. od 8—12 od št 4001—500-. v src'o, 20. t. m. od 8—12 od št. 5C01—6000. v src;''o, 20. t. m. od 3—6 od št. 6001—7OH0, v četrtek, 21. t. m. od 8—12 od št. 7001—S00(\ v četrtek, 21. t. m., od'3—6 od št. 8000—90Pf>. Priporoča se. da vsi interesiranci pričelo po izkaznice določeni d,?n ob določeni uri, da ne bodo b-e^ potrebe izgubl:ali č-isa. Kdor ne pride ob določenem času. ne dobi izkaznice. GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE. Jutri, v soboto, 16. t. tn., se bo nadaljevala prodaja govedine za neimovite sloje proti prcščinnie-nju št. 13 izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rdečo črto) in izročitvi izkaznic št. 28 serije a, b, c. d (tudi z rdečo črto). Na vsako izkaznico se dobi K kg mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Pantar, Gretta di Sopra, T.occa. ul. Commercialc 3. Paronitlo, P. Caserma 4, Taverna, P. Ponterosso 4, > Vattovaz, ul. Giustinelli 5, StPbile, ul. S. Michele 5f Furlani, ul. Orologio 4. Polacco. ul. Pcccherie 47 (samo za Žide), F.ibbro, ul. Marije Tereze 41, Zadnik. P. S. Giovanni 6, Nichetto, ul. Torreute 39, Fontanel, ul. Amalia 32, M o m i g, ui. Acquedotto 17, Z\vetan,'Sv. Ivan. Pangoni, ul. Giulia 18, Penso, nI. Giulia 7, Malusi, ul. Parini 13, Periatti, ul. Barrisra vccchla 4, Krassnig, ul. Bos^o 2, Jcrco, ul. Istiiuto 4. Carniel. ul. Istituto 22, Marussich, ul. Scttefontane (Rocol) 231, Pozzi, ul. Scttefontane 1, Delavske zadruge, ul. Settefontane, Rizzfan. ul. del Rivo 38 f?occo, ul. S. f.'arco 2, Culot, ul. Giuliani 23, Pizziau. ul dcil* Istria 76. Godina, Skedenj 50, Gatznig, Skedenj 138, .CENE: Prednji deli z doklado .... po K S*— k*. Zadnji deli z doklado .... po K 8*80 kg. • • • V mesnici Polacco, Beccherie 47, se bo meso prodajalo v nedeljo, 17. t. m., namesto v soboto. Prodala kuriva. Oglje. 10 kg m rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 146—395 (ob. št. 8) 16. 3. ul. Fabbri 3, (cena 84 vin. kg). — Staro mesto: št. 2176—2375 (ob. št 7) 15. 3. ul. Capitelli 14, št. 2376—2625 (ob. št. 7) 15. 3. ul. Fontanonne 18, 5t. 2626—2670 (ob št. 7) 16. 3. ul. Fontanone 18, št. 1—200 (ob. St. 8) 16. 3. ul. Capitelli 14, (cena 84 vin. kg). — Stara mitnica: št 2983—3582 (ob. Št. 7) 15. 3. nI. Media 24, št. 3583—3782 (ob. št. 7) 15. 3. ul. A. Caccia 7, št. 3783—3982 (ob. št. 7) 16. 3. «1. A. Caccia 7, št. 3983—4482 (ob. št 7) 16. 3. ul. Madonnina 39, št. 4483—4782 (ob. št. 7) 16. 3. nI. S. Zaccaria 3. (cena 84 vin. kg). — Nova mitnica: §t 3052—3133 (ob št 7) in št. 1—118 (ob. št. 8) 15. 3. ul. Scussa 12, (cena 84 vin. kg), 5t. 119—318 (ob. št. 8) 15. 3. ul. Carpison 10, št. 319^—519 (ob. št S) 16. 3. ul. Scussa 12. št. 520—720 (ob. št 8) 16. 3. ul. Carpison 10, (cena 86 vin. kg). — Sv. M. M. zgornja: St. 53—82 (ob. št. 4) 15. 3. ul. Bivio 8, (cena 86 vin. kg), i Koks. 10 kg na rumene Izkaznice. Staro mesto: št. 1802—1980 (ob. št. 5) 15. 3. ul. Pozzacchera 2, (cena 20 vin. kg). Koks. 10 kg na modre izkaznice. Nova mitnica: št. 642—787 (ob. št 31) in 5t. 1 — (ob. št. 32) 15. 3. ul. Scussa 1, (cena 20 vin. kg). — Sv. Jakob: št. 21—307 (ob. Št. 27) 15, 3. ul. Oua -dia 9, št. 303—528 (ob. št. 27) 15. 3. uL Giuliani 1?, (cena 20 vin. kg). Prenng (iossilc). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 31—117 (ob. št. 23) 15. 3. nI. S. Giusto 16, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Staro mesto: št. 381—390 (ob. št. 23) in Št. 1—200 (ob. št. 24) 15. 3. ul. Pozzacchera 2, (cer.a 1 K 64 vin. za 10 kg). — Novo mesto: št. 204—549 (ob. Št. 26) 15. 3. ul. S. Annstasio 9, št. 550—675 (ob. št. 26) 15. 3. ul. Valdirivo 7, (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št 67—224 (cb. št. 32) 15. 3. jI. L. Ricci 4. (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 309—564 (ob. Št. 27) 15. 3. ul. P. Diacon) 1 se otvori jutri, dne 16. t. m. S tem je končano do svoj želodec, mora obolett Poznamo več družin, ki se niso niti dotekniti upale tega »kruha« in so ga morale zavreči, ker niso hotele riskirati bolezni Potemtakem naf torej ubogo prebivalstvo plačuje kruh, ki ga potem ne more zauživati, In na) še na tak nepotreben način trosi svoje Itak skromne dohodke. Vprašamo le, s čini nai po vsem tem hranimo svoje družine? Aprovizacijska komisija nam daje tako malo živil, da gospodinje od nedelje do nedelje bolj obupavajo, ko čitajo sporočilo aprovizacijske komisije o živilih, ki jih določa na osebo in teden; sedaj pa dobivamo še onih bornih 10 dkg takega kr"ha, da ga moramo zame-tavati. Kaj naj jedo otroci, če jim ne smemo dajati kruha? Ali ne bi bilo bolje, da se pove kar naravnost da smo Čisto pri kraju, da nimamo ničesar več? Morda tudi niti toliko kuriva, da bi se mogel kruh pošteno speči! In če smo danes, sredi meseca marca, v tako žalostnem položaju, kaj bo šele meseca aprila, majnika! Saj je rekel predsednik :;r: da za ljudsko prehrano, da živimo iz rok v usta in da gojimo pretiranih nad glede uvo- za ;:ita iz Ukrajine, ki je sedaj edini naš up.- Od tedna do tedna slabše, od meseca do meseca hui-Še; kako daleč in kako dolgo pa še pojde tako? Menda prav daleč in prav dolgo nikakor ne! Za deklaracijo. V katastralnih občinah Plavje-Badiha. krajne občine Milje, je podpisalo 289 žena in deklet in 180 mož ln mladeničev izjavo za deklaracijo dne 30. maja 1917. Poživljajo jugoslovanski kltb. naj vstraja, ker »tudi me (mi) hočemo biti na svoji zemlji gespodinie (gospodarji) pot! habsburškim žezlom!« Te izjave iz sit ^iiaine Istre so nam v posebno zadoščenje. Dejstvo, da I z dežele, ki toliko trpi :n strada in tlači duhove fcrnta skrb cb vprašanju, kaj bomo jutri jedli — prehajajo taki pc-javi ?ive narodrc zavesti, razumevanja lukiita in najviše potrebe naroda, torej tudi ro-Jiiune zrelosti: tc dejstvo dokazuje eklatantno, kako se je ves naš narod iz globine src oklenil ideje ujedinili®a in Kako se je v vseh plasteh o^iJrti-ŽH politiki Jugoslovanskega khiba. Mi vsrajaivo! Ni pa naša krivda, če je nasprotnike — strah! Sumi so krivi. Privoščajo naj tudi nam, česar sebi žele in kar tudi uživajo v polni meri — svobodo življenja in razvoja — potem Jim naše vstajenje ne bo v strah! Slovenski otroški vrtec mestne občine v Rofami monarhije. Kak interes vojskovanja naj bi bil ogroZen s tem. vedi vrag! Kdor nam more to povedati in utemeljiti, je vreden, da ga imenujejo za bana Hrvatske — seveda po volji Budimpešte. — Torej ne bana — hrvatskega naroda. Takega bana menda še ne dobe tako hitro naši bratje onkraj SotJe, kar pa tem bolj upravičuje našo borbo za ujedinjenje, torej osvobojenje od budimpeštanskih diktatov. »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« morejo zaustaviti, ne morejo pa zaustaviti našega giba nja za državno tvorbo, v kateri ne bodo možne take odredbe le tujinsti u na ljubo. Iz Rocoia. Prosim vse čitatelje in čitateljice ljudske knjižnice Akad. rer. društva »Balkan« v Ro-colu, na v najkrajšem časti vrnejo izposojene knjige, in sicer naj jih prineso v Gospodarsko društvj Istotam. — I. Lah t. č. knjižničarica. Poštni urad Gradiška. Z dnem 26. marca t 1. se zopet odpre poštni urad Gradiška za pisemsko pošto vštevši službeno in zasebno rekomandacijo ter za denarni (poštnonakaznični in poštnohranil-nični) promet in za promet z vrednostnimi pismi. Orkestralna vaja bo iutri, v soboto, ob 4 pop. v ul. Torente št. 12. II. nadstr. (levo). Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, se bodo od 9J4 dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi razni nedragoceni predmeti (perilo brez izkaznice in druga oblačiia), zastavljeni meseca junija 1917. 1 na zastavne listke serije 141 in sicer od štev. 210.901 do št 213.351. — Jutri v soboto, se bodo prodajale dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke serije 141. Češko Budjevička Restavracija (Bc^A- fcova uzorna češka gostima y Trstu) se nahaja v ul. Q. Oaljtti tzraven glavne pošte.) Slovenska i>?strežba in slovenski jedilni listi. 6, št. 5G5—644 (ob. št 27) 15. 3. ul. Risorta t7, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja* št. 117—120 (ob. št. 13) 15. 3. ul. Bivio S, št. 191— 313 (ob. št 13) 15. 3. ul. Rigutti 11, (cena 1 K vin. za 10 kg). Spored današnja, drugega umetniškega večera. ki jih prire'a »Mednarodna zveza tržaškega in primorskega časnikarstva« obsega izključno koncertno oziroma korrarno glasbo. Spored je naslednji: Tartini: koncert v d-molu (allegro, grave, finale; svira na gosli h Cesare Bar*son; M. A. Cesti: »Tu mancavi o tormentp.rrrp« in Mozart: »Nhina»>nanna«, poje gdč. Toinon Erenkel; Chopin: ronćcnu op. V: svira na glasovirju gospa A lice Andrich-Floricj; Wagner: List iz albuma (Wi!he!mi), Dvofak: »Humoreska« in Wienia\vsky: V->lse caprice; svira na goslih Cesare Barisan. — Odmor. — Paisiello: »II mio ben quando verrl« in Gluck: »O al mio dolco ardor....«; poic gdč. Tcinon Enenkel; Liszt: *Le carneval de Pesth«, svira na glasoviriu gospa Ali-ce Andrich-Florfo; Tosti: »Norina, sorric*i?« in Rossini: Cavatina. po?e g'.'Č. Toinon Enenkel; »Reve« in Si'rasate: »Ciganska«, svira na goslih Cesare Earison. Pri glaiovirju profesor Evzebij Curellich. Spored je raznovrsten, sodelujoče moči prvovrstne, in tako smo prepričani, da bo občinstvo moglo biti zadovc'ino v vsakem cziru. Pričakujemo torej, da tržaško občinstvo, tudi na.^e jugoslovansko, poset: ta koncert v enakem ali še večje 11 številu liot prvega in se tako oddrvi časnikarstvu, ki posteča v«e sve/e tc^r,vno in odgovorno delo predvsem njegovi koristi. m * m Vstopnice za dnnašnu koncert v predprodaji v inseratnih urnr,;^ »T pvor"foraf, pia?zetta S Gif-corro št. 2. in rO^/zette«, pasco Giovanni. Preprodaja se zakliuči ob 3 popc!die. Vstopnice ce bedo potem še dobivr^ zvečer pri gledališki blagajni. Spcred r»o 50 vin. p-' blagajni. Začetek tcč;:o ob 7K zvečer. Ob priliki prvega umetniškega v?čera sta dvorni svetnik baron OI.tz in vladni komisrr sekciiski svetnik dr. pl. H»rsch darovala v prid našemu vdovskemu in sirotinskeinu zakladu po 20 K. DAROVI. — Ker je prišel kadetni aspirant s pohabljeno nogo domov, daruje rojsnski kader 10 K za CM šolo v šentvidskem okraju. Denar hrani uprava. — V počeščenje spomina pokojnega Vinka En-celmer.:1. daruje obitelj pok. Josipa Gresoriča 10 K za šentvidsko podružnico CM, oziroma za novo šentviJsko šolo. Denar hrani uprava. — Us-užbenci c. kr. finančne straže v Barkov-Ijah dajo za dr^ Krekov spomenik 24 K, gostilničar Alojzij Koelaneič v Darkov!.*: i: Št 111, pa 5 K, skupaj 29 K. Pemir hrani uprava. — Za dr. Krekov spomenik se je nabralo v veseli družbi v Darkov;:.ili dne 10. t. m. 23 K. Darovali so: Adoif G'.;inbač 5 K. Bizjak Ludvik, trgovec, C K, Bh-iaK A;o?ž 4 K, MikoliČ Ljudmila 4 K, Gombg£Tvaiiku 2 K, TatCor Ana 2 K. D^nar 1 ra:;i uprava. — Jožefa So!: in Karciina Finis darujeta vsaka po 5 K za novo Šentvidsko šolo. D^nar hrani uprava. — Ker jima je gdč. 0!j?& Geržinova Izkazala čast, ca je sedela v družbi dveh članov rojanskesa kadra, darujeta detičnika 10 K za šentvidsko šolo. Denar hrani uprava. JAOSAHSKa BANKA Trst, Via Cassa d2 Rfsaarnld 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,203.9)0.^ FILUALKE: Dunaj Tegelhufstf assj 7 9, Dubiovnlk, Kotor, Ljubljana, vtetkovič, Opaiiji Split &l enik, Za J« . VLO GENA K N J l2l CE 31 O .....— a O • r— od dneva vloga do dnera Kentai davek p ačuie banka, svojega Obran tavanje tekočem in žironiCuou po dosfo? >ra - V^re leti ' taki in oakaante aa Vđ* ta-ia inoađm^ka trJiHa KUPUJE IN" PRODAJA: vrednostne paoirje rente, obligacije, sastavna pnma. pr' orita j deinire, srečke, valute devi 'a, promes^ itd H .j* PREDITJMB na vrednostne paiirja in lcžeće v javnih skla-iiidih. SAFE " DEPOSITS PROMESE. - — Pro«l j a sr»ćk rair™ Ine lote rje Zavarovanje vsakovrstnih pap rjt?y proti knrrni izgnhi, revizija žreb.nja i. t. d brezplačno. Stavbni kre lit. remboun ar«idLu. Bor'.na naročila. — Inka -to. MENJALNICA.---— ESKOMT ME.VIJ Telefoni: 1463. 171)3 in 207« Uradno ur«i od 9 d) 1 pj^ljm B.zojari: J ADKA A MALI G goletno uspešno delovanje te^ra vrtca v okriliu C.MD in prehaia zavod v oskrbo in upravo tržaške mestne občine. Veruiemo, da prežiniaio svcice naših malčkov pri tej izpremembi marsiktere misli in inarsikteri pomisleki, toda naj bodo potolaženi vsi. Dosedanja gospodična vrtnarica, neustrašena in nevpogljiva vzrrojevateliica naše nežne mladine nam jamči, da bo nii izročena slovenska mlad;r.a vzsojevana tudi odsedaj naprej v narodnem duhu. Duh, ki je vel poprej na tem zavodu — vz^p^nje otročičev v ljubezni do staršev In matern-»?a je 7lka - bo vladal tudi vnaprej. Poživljamo znto vse j-tarše oz. roditelje z Orete, Scale Sante, Roiana, Škorklje, Belvederja itd., naj pošiljajo vse svoje malčke od 3—6 let v ta vrtec, da pokažemo s tem. da imamo smisla za take vzgojevalne zavode •in da zahtevamo za naše mrlčke isto skrb in Hn-bezen pri vzgajanju, ki jo izkazuje mestna občina za italijanske otroke. — Matija Lavrenčič, t. č. predsednik, Josip Pertot, t. C. šolski vodja vrtca v Rojanu. Se tega ]e treba. Včeraj dopoldne je bilo v ribji tržnici zelo malo rib. in kljub temu da so se prodale zelo hitro, so vendar.ostale še dolge vrste pri raznih stojnicah ter čakale novega dohoda. V neki taki vrsti je stala tudi ženska, ki je že imela ne- _ , . . , . Kal v svoii tržni .orbi. ženske so ,o z^e.e izrivati UlRSK® JL^S^ie^ iz vrste in končno je prišel stražnik, ki je potipal. Općina at. 451». i877 kaj ima ona žena v torbi. ~~ - ■ Išče se ^^trežnipa. Oglasi naj se od 2-—5 aop, v ulici G. G alat ti 20. Gruden. I'i24 s 4 sobami, kuhinjo,, ve Kirr; hlevom, vo jo v hiši, z \r;i>m in vinogradom, v zdravem kr=ju v ^g^111]' okolici 1 rsta, p ip'-avna za letovišče, so pr )da za K 2(> (H) Pcji n la Cn!2: STERI3LER. fiu&Szto 12. U bližini Trsti se proda zemljišče (približno k'f. Cena po dogovoru. Natančna pcjasn.a ^tHA'L SAMEC v Dolin št. 75. Polzeč s c tudi v Trstu ul. At:quedotto št. 11, !. narKtr. uear rsumizur: C. kr. u6ireli ali uč rei'fca ^tb đb npmške.ira ter italija sk ga. j >"a-lov pove Ins. o orom svoje delni:e pri likvidaturi Trža-ke posojilnice in h anilnice, v Trstu, Vojnšniški trg, 2, II. in dobe izkaznice, ki se glasijo ra ime in izkazu e:o šre-v lo poloŽ nih delnic, kak r tudi na nje odpadajočih giasov in ve'jajo le za označ no ose o ali za njenega pravilno izka anega pi oblćščenca. V TRSTU, 10. marca 1918. Predsednik mirovnega sveto. i Orriv- imrn Mini i za trgovino in obrt Pe&BžBlcii Trst Trg ttaf3§ T? ezjt l E a aj ia iz cd^rti 01! 3 zluirai da 1 p p. se bavi z vsemi ban^i m p > !i fotiho tukaj, kolikor na Dunaji: VII. Zn ler-gasse 2. — (Našlo* z> b^'o'avke na Dunaju „Filcredir). Sprejema hr nilne \|n^e na (lo preklica) in jih obrcsruje ^o --^ SO'/ o Ren ni d.v ek plačuje zavod d svjjeira. Obrezo--anje vlcg na t k č m račun! po dogovoru. Zavarovan e vsV:o r«.f pppirjtv pr^ti izgiibi. Sprejvm: 4r < predzrambe za s e.ke razre lr.e lo^riifc Vrhut-ga uraduje odd Mek /n varnosmf celice (s ifes) v Trs:u oi i '.red \ —i i» —m11 ta (, Silva" vrelec), razpošilja A. O jE p (Kuroško). — K tj p je vseh vrst lerzama ^csi K? in vlrto Gustanj stfV-kn'ce c : • tnve, ZOBOZ JRAVN ^ Dr. J. Cernialc v Trs'u u!fca vecc fe 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje z.oocv brti ao« 3eein. — Plomb.raii^, — UMETNI ZOBJE — ► r Prodan na vazo par vagonov trdih drv. — nudbe s ccno aa M. SCHWEIGER LJUBLJANA, MARIJE TEREZIJE CESTA Po- 13. m iillli M- Trst - Via Stadion 13 - Trsi Odprl od vstopnina a 2 Umetno poprauSjanfo cbid: sr krpanje psr!^. Slavcema občinstvu se naznanja, da se s 15. rrarcem otvori delavnica za popravljanje oblek in perila na Acquedottu štev. 5 I. nadstr. desno. Vsa dela se bodo vedno izvrševala točno in solidno. T. BIZJAK. ■nam