NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič Urednica NT Milena Brečko Poklic _STJ1JjT0ja - CELJE. 5. 8.1999 - CENA 280 SIT • 19 HRK ČAS PRIREDITEV Avgust je čas, ko se še zadnji zamudniki odpravijo na dopust, ko vse Pomembnejše dogajanje zamre in ko časopisi menda objavljajo le še »kisle kumarice«, torej novice, ki bi sicer nikoli ne našle prostora za objavo. Za številne etnološko obarvane in zabavne prireditve, ki so se že ali pa se še bodo zvrstile na Celjskem, pa to kljub avgustu ne velja. Zaslužijo si vso Pozornost, saj je vsaka po svoje zanimiva, pa naj gre za minulo klopotčevo f^edeljo v Virštanju (na sliki), flosarijo na Ljubnem, pašni piknik na Rogli, ali bližnji dan hmeljarjev, holcerijo, lučki dan ter noč pod kostanji. KITAJČEVO MAŠČEVANJE Pripoved zakoncev Plesnik po vrnitvi s Kitajske, iger sta mesec dni prebiia v zaporu. Stran 12. Šola ni šala Za nove osnovnošolske učbenike bo treba odšteti od 13 do 35 tisočakov, odvisno od razreda. Stran 3. ZAZRTIV NEBO Ste pripravljeni na astronomski dogodek leta? Stran 26. Modni »dosjeji X« Novosti za vroče dni v oblačilnih trendih. Stran 39. Fantje, ki se odločijo drugače V Kroniki s Celjskega tokrat o petih novomašnikih z našega območja. Stran 40. MODRI TELEFON: 0609 620 153 2 DOGODKI Mestna ulica, ne tranzitna cesta! Pripombe še do torka, 10. avgusta - 3. faza rekonstrukcije Mariborske bo trajala poldrugo leto V prostorih mestnih četrti Center in Gaberje ter Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje še do torka, 10. avgusta, sprejemajo pripom- be in stališča na osnutek lo- kacijskega načrta za 3. fazo rekonstrukcije Mariborske ceste. Preureditev Maribor- ske v štiripasovnico med kri- žiščema pri vojašnici in av- tobusni postaji, vključno z gradnjo podvoza pod progo Savinjske železnice, pa so pristojni podrobneje pred- stavili na javni obravnavi minulo sredo popoldne. Rekonstrukcija Mariborske je najzahtevnejša in hkrati tu- di najdražja (predračunsko so dela ocenjena na okoli 2 milijardi tolarjev), prav v 3. fazi, med križiščema z obvoz- nico vzhod-zahod in Kidriče- vo ter Levstikovo in Aškerče- vo. Dela naj bi se predvidoma začela jeseni prihodnje leto ali spomladi leta 2001, v vsa- kem primeru, če med deli ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, pa bo 3. faza rekon- strukcije Mariborske trajala poldrugo leto. V tem času bo seveda treba poskrbeti za ob- vozne ceste, saj bo promet po Mariborski, ki jo bodo pre- navljali, v celoti zaprt za vsa vozila. 3. faza rekonstrukcije Ma- riborske bo zahteven poseg v prostor, zlasti na območje ob zahodni strani ceste med križiščem pri vojašnici pa vse do Hotela Štorman. Za- radi gradnje podvoza bo tre- ba rušiti nekaj objektov, tr- govski družbi Kovinotehna in Kovinotrade izgubljata parkirišče in dovoz do upravne stavbe, prestaviti pa bodo morali tudi glavni vhod. Na javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta ter poro- čila o vplivih na okolje, ki so ga za ta predel Mariborske izdelali v ljubljanskem pod- jetju za prostorski inženiring Pro LOGO, so lahko okoliški stanovalci in vsi zainteresira- ni občani povprašali po vseh podrobnostih načrtovane re- konstrukcije. Obsežna poja- snila je terjalo vprašanje, za- kaj Mariborsko cesto ob ne- posrednem vstopu v mestno jedro urejati kot štiripasovni- co za tranzitni promet, saj izkušnje od drugod po Slove- niji in iz sveta dokazujejo, da so za tranzitni promet po- trebne obvoznice. Alenka Kocuvan Polutnik iz Razvoj- nega Centra-Planiranje Celje je pojasnila, da bo tranzitni promet v smeri od avtocest- nega priključka na Hudinji proti jugu kratkoročno re- snično bolj obremenil Mari- borsko, vendar pa bo dolgo- ročno - po izgradnji celjskega vzhodnega in zahodnega pri- ključka na avtocesto - cesta resnično postala sodobna mestna ulica. Študija o pričakovanih vpli- vih štiripasovnice na okolje kaže, da se bodo v času del bivalne razmere precej po- slabšale, življenje ob gradbiš- ču na Mariborski bo bolj hrupno in bolj prašno. Zato je za stanovanja v objektih na vzhodni strani ceste potrebna dodatna zvočna zaščita. V občinskih strokovnih služ- bah bodo vse pripombe in sta- lišča do osnutka lokacijskega načrta za 3. fazo Mariborske, ki se bodo nabrala do konca javne razgrnitve v torek, 10. avgusta, skrbno proučili in jih v sprejemanje posredovali mest- nim svetnikom. V Mestnem svetu MOC naj bi se osnutka lokacijskega načrta lotili na pr- vem jesenskem zasedanju, predvidoma konec septembra. Investitor rekonstrukcije Mari- borske je sicer Dars, dela vodi Družba za državne ceste, a ker gre za mestno ulico, so spreje- manje potrebne prostorske dokumentacije prepustili mestoemu svetu. I. STAMEJČIČ Foto: SHERPA Mariborska kot štiripasovnica, L faza rekonstrukcije med Hudinjo in križiščem z Bežigrajsko ter Dečkovo je zaključena. S srečanja v Zagradu. Srečanje zdomcev v Zagradu Zdomci iz Švice, Liechten- steina, Avstrije in Nemčije so se v nedeljo, na prvi avgu- stovski dan, srečali v Zagra- du. Srečanje V domovini in z domovino sta organizirali Mestna občina Celje in Kra- jevna skupnost Pod gradom ob sodelovanju z Moškim pevskim društvom Pod gra- dom. Srečanje se je pričelo s sve- to mašo, ki jo je podarila Slo- venska Misija iz Ziiricha, vo- dil pa jo je priljubljeni pater Robert Podgoršek. Nabirka pri sveti maši bo namenjena notranji ureditvi cerkve sv. Luke v Tremerjih. Maši je sle- dil pozdravni' govor zdom- cem, nato pa so slovesno raz- vili zastavo Krajevne skupno- sti Pod gradom. Modrorume- no zastavo so ob spremljavi koračnice razvili avtor zasta- ve in dolgoletni tajnik krajev- ne skupnosti Mirko Paj, kra- jevna aktivistka Zinka Jazbec in predsednik krajevne skup- nosti Vlado Ljubek, blagoslo- vil pa jo je pater Podgoršek. Prvemu svečanemu dejanju je sledilo drugo. Janko Kram- berger, predsednik sloven- skega društva Dr. Franceta Prešerna v Liechtensteinu, je na prapor pritrdil tri nove tra- kove, ki so jih podarili Mestna občina Celje, KS Pod gradom in Marija Lednik. Ob tej prilož- nosti so prebrali tudi pismo slovenskega veleposlanika v Švici in Liechtensteinu Stanka Buserja. V pismu je veleposla- nik opozoril, da že prva gene- racija v tujini rojenih otrok sla- bo obvlada slovenski jezik, in pozval zdomce k medsebojni pomoči, ohranjanju duha slo- venstva in še k mnogim sreča- njem. Proti koncu je v Zagrad prišel tudi podpredsednik slo- venske vlade Marjan Podob- nik, za njim pa še celjski žu- pan Bojan Šrot, ki sta v nago- voru poudarila velik pomen tovrstnih srečanj. NATAŠA PEUNIK Misijonarji v Taboru Slovenski misijonarji so ta čas na počitnicah. Že nekaj let pa se vsako prvo nedeljo v avgustu zberejo v eni izmed slovenskih škofij. Letošnje srečanje je bilo v Taboru, kjer je maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po svetu je v misijonih sto slovenskih misijonarjev, največ med njimi v Afriki. Srečanja so se poleg misijonarjev udeležiH številni verniki iz Savinjske doline. Po besedah narodnega voditelja slovenskih misijonov Jožeta Planinška Misijonsko središče v Ljubljani nenehno organizira zbiranje denarne in druge pomoči za misijone po svetu, to vsakoletno srečanje pa naj bi poudarilo vesoljnost cerkve in pomen tesnega povezovanja misijonarjev z matično domovino in katoliško cerkvijo. T. TAVČAR PODRZA\^ Smrkolj ostaja UUBUANA, 28. julj (Dnevnik) - Državni zbor po dvodnevni razpravi za\ nil interpelacijo o delu min,; stra za kmetijstvo Ciiil Smrkolja. Pri glasovanju je večina poslancev LI ^ vzdržala. Od 68 navzočih za razrešitev ministra glas ^ valo 12 poslancev, podpi^P pa ga je 32 poslancev iz SIj"'' in SKD ter nekaj iz SDS. ® Zgaga prisegel^ UUBUANA, 29. julf< (Delo) - Poslanci državned®^ zbora so z 52 glasovi za 25 proti izvolili dr. Pavlejf' Zgago za novega ministra šolstvo in šport. Ob pris^" je novi minister dejal, da i;^ volitev razume kot podp»P ro, obvezo in zavezo za t®' den in stabilen razvoj vzgoj®' in izobraževanja v Sloveniji ® Privatizacija banjti UUBUANA, 29. juli|^ (Delo) - Vlada je odločila, d. se lahko prične postopn'^ privatizacija NLB in NKEl^^l Prva faza, ki predvide\|'^ prodajo 30 odstotkov drža^jP nega premoženja, naj bi končana še letos, nato pa ij^ vlada odločila o hitrosti načinu nadaljevanja posto|P ka. b Vpliv DDV na o inflacijo UUBUANA, 30. (Delo) - Pričakovanje juljo ske inflacije je bilo tokr^j^ nekoliko bolj vznemirljivi3 kot sicer, saj je bilo to pr^u merjenje cen po uvedbi da|i ka na dodano vrednoSp Kljub drugačnemu pričakaš, vanju nekaterih je bila inflčn cija v tem mesecu l,7-o(iy stotna, za kolikor so se julik v povprečju podražile ži]z Ijenjske potrebščine, i Popravljanje napak MARIBOR, 30. julija (Dohišnico< in kljub temu, da zemljišča v varovalnem pasu ob Savinji niso v zasebni lasti, se mora sprehajalec ustaviti pred pre- nekatero ograjo, ali pa je de- ležen očitkov, ker si utira pot preko sicer lepo urejenih ze- lenih površin.« Kdaj se bodo ljudje spet lah- ko neovirano sprehajali ob Sa- vinji, po Breški gmajni, smo povprašali župana Občine Pol- zela Ljuba Žnidarja. »Zaradi sanacije levega brega Savinje je na tem območju poškodovana sprehajalna pot po nasipu, do- stop do reke pa je zaradi grad- benih del precej oviran. Sku- paj z Nivojem bomo to seveda uredili. Po drugi strani pa je tudi res, da so nekateri lastniki počitniških oziroma stano- vanjskih objektov na tem ob- močju krepko posegli preko meja svojih parcel in kljub temu, da so takšni posegi s predpisi bili že do zdaj prepo- vedani, v občinski upravi v sodelovanju s stroko priprav- ljamo nov, strožji občinski od- lok,« pojasnjuje župan Žnidar, ki se strinja z našim bralcem Andrejem, da bi moralo biti zemljišče gmajne v varoval- nem pasu Savinje dostopno za sprehode vsem ljudem. Do prihodnje številke Nove- ga tednika bo vaše telefon- ske klice sprejemala dežurna novinarka Urška Selišnik. Na številko Modrega telefo- na 0609 620-133 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Želijo si dobrih pasjih gospodarjev Bralka Marija s Hudinje nas je opomnila, da na Hudi- nji, kljub temu, da je bilo pred tedni napovedano, še vedno ni nameščeno posebno stoja- lo z vrečkami za pasje iztreb- ke. »Če kje, bi ga resnično potrebovali v neposredni so- seščini vrtca ob Ulici franko- lovskih žrtev,« je prepričana. V Komunalni direkciji Mestne občine Celje so pred tedni poskr- beli za namestitev stojal v mestni park in k Savinjskemu nabrežju, še vedno pa imajo 5 stojal, ki jih bodo postavili v primestne sta- novanjske soseske. Zamuda s postavljanjem je posledica let- nih dopustov, odločitev o na- tančnih lokacijah, kamor bodo v stanovanjskih soseskah namesti- li stojala, pa so prepustili mest- nim četrtem oziroma tamkajš- njim krajanom. Bralki Mariji zato svetujemo, naj odgovorne v MČ Hudinja opomni, da pasji iztrebki resnično niso primerna družba za igro vrtčevskim malčkom. Potem, ko bo stojalo nameščeno - vseh pet v stano- vanjske soseske naj bi namestili predvidoma prihodnji teden - pa bodo še vedno na potezi pasji gospodarji. A takrat bodo imeli vsaj možnost, da po potrebi počedijo za svojim štirinož- cem. IS □ KULTURA Knjigarna Antilfa z Antiko upravljajo moji, lahko bi rekel, vsaj dobri znanci, če že ne prijatelji. Že zato bi moral biti pri pisanju o tej knjigarni še bolj pazljiv. Človeka lahko poznanstvo mimogrede zanese. A, tokrat to ni potrebno. Četudi je najpomembnejše bistvo vsake knjigarne proda- ja, lahko brez skrbi, da se motim, govorim v zvezi z An- tiko, da je to knjigarna z dušo. Temu v prid, zagotovo govori tudi dejstvo, da je to edina celjska knjigarna, v kateri se redno odvijajo predstavitve slovenskih pisateljic in pisate- ljev. Če je torej knjigarna Mla- dinska knjiga celjski Konzor- cij, je Antika zagotovo podob- na ljubljanski zasebni knjigar- ni Vale-Novak. Antika se je pred kratkim prestavila na frekventno loka- cijo ob tri celjske srednje šole (gimnazijo-center, gostinsko in trgovsko), kar govori v prid učbenikov (starih in novih), medomrežja in fotokopirnice. Ob tem ostaja eden bistve- nih sestavnih delov usmeritve prodaje antikvariat knjig. An- tika se tako, po besedah enega od vodij knjigarne, ob drugih tovrstnih knjigah, ponaša z eno od prvih Valvazorjevih knjig o deželi Kranjski (zani- miv je način, kako je narejena, grafični list). Nekaj posebne- ga je tudi knjiga Geschichte der Architektur Wilhelma Liibckeja. Ponaša se z letnico 1855 in je iz strokovnega vidi- ka zanimiva še danes. Omeniti pa velja še Župančičeve prevo- de Shakespeara, Biblijo z ilu- stracijami Gustava Doreja, ne- kaj primerkov iz zbirke Nobe- lovci po zelo ugodni ceni in pa knjige iz zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev po sim- bolični ceni 500 tolarjev. Prostori, primerni za pred- stavitve knjig, vsebujejo tudi predele, v katerih se lahko za- držujejo zbiralci stripov, po novem pa imajo svoj kotiček tudi otroci. Vsekakor lahko poudarimo kar precejšnjo izbiro slovarjev (Cobuild, Oxford, Cambridge) in pa nekaj kar spodobnih pri- merkov angleških knjig Cona- na Doyla, Marka Twaina, Levi- sa Carrolla in Jacka Londona. Ob vsem, kar je bilo ob otvo- ritvi knjigarne na novi lokaciji že povedano, želim omeniti še, da bo tukaj kmalu možno listati po mnogih naših in tu- jih revijah. To je vsekakor no- vost, ki je bo vesel povprečen in tudi bolj zahteven okus celjskega miljeja. Ker sem v raznolikosti te knjigarne zagotovo kaj izpu- stil, naj za konec omenim vi- deo kaseto šansonov Duše Počkaj, CD Frana Miličinskega Ježka in pa nekaj eminentnih primerkov iz zbirke Claritas (Brentano - Nauk o kategori- jah), Beletrine (Cioran, Ihan, Dekleva) pa seveda še Virkovo antologijo kratke slovenske zgodbe Čas kratke zgodbe, s celjskim poudarkom na Verigi Marijana Pušavca. mmmmmm zoran pevec Ira Roma po sončevem mrku Po Tinkari Kovač, ki je skupaj s kitaristom Matja- žem Steržetom sinoči napol- nila Atrij Majolke, prihaja v sredo, 11. avgusta, v Celje s staroslovansko, rusko in ci- gansko glasbo v goste Ira Ro- ma. Duet Ira Roma sestavljata Irina in Aleksander Guščin, ki sta v Slovenijo prišla iz Sa- mare ob reki Volgi v Rusiji. Nista le sodobna trubadurja, ki ju veže skupno prijateljstvo do glasbe, temveč tudi diplomira- na umetnika priznane ruske šole. V petih letih sta imela pri nas številne nastope, gostovala sta na Festivalu Lent, Trnfestu in številnih poletnih kulturnih prireditvah širom Slovenije, k sodelovanju pa sta povabila tu- di absolventa glasbene peda- gogike Branka Rožmana iz Maribora. Skupaj z njim je glasba dru- žinskega dueta prerasla v za- nimivo komunikacijo med barvitostjo harmonike in širo- kim repertoarjem staroslovan- skih, ruskih in ciganskih na- pevov, podprtih z odličnim vokalom Irine in virtuozno Sa- ševo violino. V svoje nastope pa kot vezno tkivo Irina (vo- kal, kitara), Aleksander (violi- na, vokal) in Branko (harmo- nika) kot vezno tkivo vpletajo še kratke zgodbe ruskega pe- snika absurda Danila Harmsa. Vstopnice za sredin večerni koncert ob 20.30 uri, le nekaj ur zatem, ko bo tudi v Celju luna zakrila pogled na sonce, so v predprodaji po 700 tolar- jev. IS Ira Roma - Aleksander in Irina Guščin ter Branko Rozman. Ruska romanca Na Velenjskem gradu bo- sta danes, 5. avgusta ob 20.30, nastopila mlada ru- ska umetnika, Irina in Alek- sander Guščin. Ob sprem- ljavi harmonikarja Branka Rožmana bosta predstavila ruske pesmi, balade in ro- mance. K.L. ZAPISOVANJA ammmmmmmmrnmmm;' Zasvojenost z relciamo Tako gre to. Pač. Si že rezer- viraš čas (in prostor), ko tisto pride k tebi. V konkretnem primeru gledališka predstava Baš beton i stapovi društva. Kakorkoli; predstava mladih iz Splita, ki na odkrit in zaba- ven ter neskončno duhovit način spregovori o mamilih in problemih v zvezi z mamili. O univerzalni temi, ki ni lastna le dalmatinski prestolnici, ki je velika zgodba ob konca ti- sočletja, pa vendar fragmenti- rana, se pravi strukturirana kot zgodba o posameznikih. O posameznikih, ki so postali zasvojeni. Ki bi se te zasvoje- nosti morda želeli tudi rešiti. Še več, splitska predstava je pravzaprav esej o zasvojeno- sti. Takšni ali drugačni. Z mamili. Z alkoholom. S poezi- jo. O zasvojenosti s televizijo. In z južnoameriškimi nani- zankami. In z Oprah. In z Mišo Molk. In z Mariom Galu- ^ničem. In z reklamami. Saj veste; TV Shop in podobno. Kjer nam ponujajo v glavnem stvari, ki jih ne potrebujemo. Ki jih že imamo. Kjer nam ponujajo možnost zapravlja- nja denarja. Ja, točno to. Zas- vojenost z zapravljanjem de- narja, ki ni prav nič manj grozljiva od tiste zasvojenosti z mamili. Najbrž še pomnite, tovari- ši, ko ste prišli na obisk k babici in odprli staro omaro, v kateri so ležale škatle pral-' nih praškov, v katerih so se bleščale zobne paste, v kate- rih je bilo zloženih na kilo- grame kave. Celo straniščni papir je bil skrbno priprav- ljen kot zlata rezerva. Ja, ni- koli se ni točno vedelo, kdaj bo česa zmanjkalo. Taki časi, pač. Kaj hočemo? Pomanjka- nje. ki gaje bilo treba prema- gati. Pa četudi z zbiranjem zlatih rezerv. Kar pomeni, da vaša babica ni bila zasvojena z zapravljanjem denarja. Da tistega praška m kave m ku- povala zato. ker ni vedela kam bi s svojo pokojnino, temveč zato. da niti slučajno ne bi doživela kakšnega jutra brez črne kave ali da ne bi mogla oprati vnukovih za- maščenih hlač. Televizijske prodaje naše babice zares niso potrebova- le. Niti najmanj. Niti take. ki bi prodajala omaro, v katero je mogoče zložiti vse zlate re- zerve. Pa to ne pomeni, da takrat še ni bilo zasvojenosti. Ja. obstajala je. Tudi taka z zapravljanjem denarja. Tudi takrat smo kupovali reči. ki jih dejansko nismo potrebo- vali. S to razliko, da so nam danes te stvari servirane do- mov. Takrat pa smo jih mora- li poiskati sami. Kupovali smo dejansko brez posredni- kov. Brez dealerjev. Brez gos- podov. ki i; modrih srajcah in v rumenih kravatah ter z ure- jenimi frizurami in umetni- mi zobmi bolščijo z našik ekranov in nas prepričujejo, da je to in to stvar nujne treba imeti doma. Brez gos- podov, ki se obnašajo kot da so naši edini prijatelji in nam pred gimnazijo prodaja- jo heroin. Oziroma drugače; dealerje smo legalizirali. Ne pa tudi droge. In si priznali zasvojenost. Kako? Preprosto tako, da smo jim omogočili pet minut na televiziji. Kei tisto, kar je na televiziji, jt dovoljeno. Tisto je legalizira no. Za legalizacijo danes m potrebujemo državnega zbo ra. da potrdi ta ali oni za kon. za legalizacijo je dovolj nekaj televizijskih minut. So dobni ples smo legalizirali in institucionalizirali tako, do smo ga »spravili« v main streamovsko naravnane kul turne in umetniške oddaje Pa na ministrstvu za kulture še vedno ni resorja, ki bi bi organiziran posebej za so dobni ples. In spet; mamil nt bomo legalizirali z zakonom, marveč tako, da bomo prec kamere spustili dealerja, h bo svoj arzenal prodajal pre ko ekrana. Brez heca. Ergo; v čem sta si tore, sploh še različna dealer i drogami in dealer z artikli, ki so ničvredni in jih sploh nt potrebujemo? Tako kot ne pa trebujemo droge, da bi preži veli. Tako kot ne potrebuje mo televizijske pridige, skozi katero bi nas usmerjali v živ- ljenje in verovanje. In zaka^ sploh še potrebujemo televi zorje. ko pa smo brez njU prav fino živeli vsaj slabil dvatisoč let? Ja. ravno zato, da lahko preživimo. Ker zas vojenost je tista, ki nam dajt ritem. Zaradi katere sploh lahko živimo. Ker, saj veste, od nečesa je pač treba živeti. TADEJ ČATEF Piše: TADEJ ČATER Za Celjane in okoličane »Po milosti božji gospoda Hermana Celjskega in gospodov knezov Celjskih,« vabita Dušan Cafuta in Matej Jevšenak »vse Celjane in okoličane ter vse obiskovalce mesta Celja na prireditve Poletja v Celju, knežjem mestu.« Vsako sobotno dopoldne se oglaševalca na povabilo celjske območne enote Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sprehodita po mestnih ulicah, Celjane in obiskovalce mesta pa opozorita, katero od poletnih celjskih prizorišč bo živelo v naslednjih dneh. IS, Foto: SHERPA PRIREDITVE j KONCERTI } Grad Tabor Laško 6. 8. ob 20.30 koncert Josipe Lisac. RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje Milan Bizovičar, do 14. 8. Galerija Hest France Slana. Muzej novejše zgodovine Celje - fotografski atelje Josipa Pelikana. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Osrednja knjižnica Celje - avla. Porečje Savinje - ga do- volj poznamo?, do 30. 9. Avla hotela Dobrna Ida Šprah, do 13.8. Galerija Grad Slovenska Bistrica Zvonka Požun. Atrij - kult. klub Ivana Cankarja akad. slikar in kipar Anton Herman. Galerija Štekl Nazarje mu- zejske zbirke. Osnovna šola Ljubno Liza Lik. Mestna galerija Šoštanj Dra- go Mazej in Dominik Pejovnik. Mladinski center Celje Na- taša Himmelreich. MTALO Vransko 6. 8.ob 20. uri ve- čer domače glasbe in petja »Na Vransko grem«. Dobrna 6. 8. ob 17. srečanje folklornih skupin, 7. 8. ob 16. Noč pod kostanji. NASI KRAJI IN UUDJE □ Krpanje mestne tržnice v Komunalni direkciji Mest- ne občine Celje in Vrtnarstvu Celje, ki zadnja 3 leta upravlja s celjsko mestno tržnico, so se preko poletja lotili nujnih vzdrževalnih del ter začasne- ga urejanja tržničnega prosto- ra v trikotniku med Linharto- vo, Savinovo in Gledališko. Pred dnevi so postavili ko- vinsko prehodno ograjo ob vsej dolžini Linhartove, da bi tako pešcem omogočili var- nejšo hojo po ulici. Po lanski obnovi tržnične jeklene in le- sene konstrukcije, ureditvi sa- nitarij ter beljenju prostorov, je za letošnje poletje načrtova- na ureditev vhodov na tržnico, izvedba začasne prometne ureditve ter dostave blaga, do konca leta pa naj bi postavili še 10 novih stojnic. Ob Linhar- tovi je v načrtu ureditev raz- kladalnega prostora, dostavo blaga z manjšimi dostavnimi vozili naj bi na tržnici dosled- no opravljali med 6. in 9. uro, vozila, za katera je enosmeren promet zastavljen v smeri od Gledališke, mimo zaporov le- vo na Linhartovo, pa naj bi se na območju tržnice zadrževa- la najdlje pol ure. Jeseni bodo v Celju objavili razpis za izdelavo desetih no- vih stojnic, prototip prve je na tržnici že postavljen, ki naj bi jih prvenstveno prodajalci na jugovzhodnem delu tržnega prostora dobili do konca leta. Skupno imajo v Celju za zača- sno urejanje tržnice letos na voljo 7,5 milijona tolarjev, od tega 5 milijonov iz občinskega proračuna, poltretji milijon pa od prihodka prispeva upravlja- vec tržnice. Vrtnarstvo Celje. IS; Foto: SHERPA Prehodna kovinska ograja, ki loči vozišče od hodnika za pešce na Linhartovi, naj bi vsaj delno izboljšala prometno varnost na mestni tržnici. Štefanov blagoslov konjev V Gorici pri Slivnici so pred kulturnim domom v nedeljo blagoslovili 65 delovnih konj, ki so jih pripeljali konjerejci samostojno ali v vpregi iz Štor, Celja ter iz različnih krajev šentjurske in šmarske občine. Konje je žegnal tamkajšnji župnik Marko Šraml. Blagoslov konj je pripravilo Konjerejsko društvo Šentjur, ki je bilo ustanovljeno šele decembra lani, čeprav je konjereja že vrsto let v šentjurski občini dobro razvita. Društvo ima 70 Članov. Predsednik društva Franc Žurej je povedal, da že več let sodelujejo na raznih turističnih prireditvah, kot so Jurjevanje v Šentjurju in Kresna noč v Gorici pri Slivnici. Za blagoslov konj so izbrali Štefanovo nedeljo - sv. Štefan je namreč zaščitnik konj - v juliju in ne v decembru, kot je tradicija, zaradi varnosti konj in ugodnejšega vremena. Po blagoslovu sta župnik in konjerejski starešina Stanko Lesjak vsem lastnikom konj simbolično podarila košček kruha (na sliki). ALEKSANDRA MAČEK Prostovoljci pod Plešivcem Pod okriljem Slovenske filantropije bo v Domu pod Plešivcem do 9. avgusta tretji Mednarodni tabor prostovoljcev. Že tradicionalno zbiranje prostovoljcev in •njihovih mentorjev iz Slovenije ter BiH pri- pravljajo v sodelovanju s prostovoljci-begunci v obliki različnih delavnic. Letošnjega tabora se udeležuje 26 prostovoljcev, ki z mentorji Sodelujejo v likovnih, plesnih in zdravstvenih delavnicah, v prostem času pa pomagajo oko- liškim kmetom in hodijo na izlete. Tabor prireja Slovenska filantropija v sode- lovanju s Fakulteto za šport. Društvom za psihosocialno pomoč Osmijeh iz GraČanice v BiH in Društvom Dom pod Plešivcem. Mladi prostovoljci so svoje delo predstavili tudi širši javnosti, saj so včeraj organizirali »dan odpr- tih vrat«. P.C. Odsek ceste v Studencih sta odprla Franc Kos in Ivan Jelen. Tudi za ta odsek, kot vse ostale, so krajani prispevali polovico denarja, ostalo pa KS in Občina Žalec. Na Ponikvi so praznovali V soboto in nedeljo so v KS Ponikva v žalski občini z več delovnimi uspehi praz- novali krajevni praznik. V soboto so namenu izroči- li kar 6 odsekov krajevnih as- faltiranih cest v skupni dolžini 1,3 km. Za otvoritev vsakega odseka posebej so pripravili pevci in folklorna skupina krajše kulturne programe, domači župnik Tone Krašo- vec pa jih je blagoslovil. Slavnostna seja sveta KS je bila v nedeljo dopoldan. Ude- ležili so se je predsedniki so- sednjih KS in žalski župan Loj- ze Posedel. Kot je dejal pred- sednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, asfaltirani odseki cest niso vse kar so storili. Krajani so zbrali že več kot 9 milijonov tolarjev za ureditev vodovod- nega omrežja, poleg tega so sanirali dva večja plazova, kar je zneslo 9 milijonov. Še vedno širijo telefonsko in CTV omrežje, obenem pa pridobi- vajo potrebno dokumentacijo za dograditev šole. Precej sredstev so vložili v vzdrževa- nje in obnovo zadružnega do- ma, sanirali so dve gozdni ce- sti in vzdržujejo 15 km maka- damskih cest. Na seji so pode- lili 18 priznanj KS in 16 plaket KS Ponikva, ki so jih prejeli Franc Dušak, Anton Turinek, Martin Obrajenšek st., Martin Kos, Ivan Vasle, Renato Vovk, Elica Kos, Lea Lah, Vinko Je- len, Ivan Jezernik, Mira Ko- drun, Franc Žerjav, Vid Podr- žaj, Janko Kos, Alojz Posedel in Majda Vasle. Med tednom so pripravili srečanje starejših krajanov, praznovanje pa v nedeljo zvečer zaključili z ve- čerom z ljudskimi pevci in godci. T. TAVČAR Žalec in Nova Cerkev najboljša Vsakoletno prireditev Noč ob Hudinji so člani PGD Vojnik letos pripravili na prostoru pri gasilskem domu. Dopoldne so na gasilsko športnem srečanju nastopila pobratena gasilska druš- tva, kjer so zmagali predstavniki PDG Nova Cerkev pred Gra- brovcem, Dragomljo vasjo, Jugorjem, Teharjem in Vojnikom. Popoldne je bilo še tekmovanje za prehodni pokal občine Vojnik. Med moškimi desetinami je nastopilo 18 ekip, prva tri mesta pa so.osvojili gasilci Žalca pred Socko in Novo Cerkvijo. Slabša je bila udeležba med mladinkami, kjer so nastopile štiri ekipe, prva tri mesta pa so osvojile gasilke Frankolovega, Trnovelj in Socke. Pokale sta podelila župan občine Vojnik Beno Podergajs in predsednik KS Vojnik Marjan Kovač. Večerno srečanje je bilo žal slabše obiskano, kot so pričakovali. TV 95 let PGD Grajska vas Gasilci PGD Grajska vas so v soboto praznovali visok jubilej - 95-letnico obstoja. Praznovanje se je pričelo že dopoldne s slavnostno sejo, na kateri je Tone Veselak, predsednik društva, predstavil delovanje društva in njegovo zgodovino. Poudaril je, da so bili gasilci vedno tisti, ki so v sili prvi priskočili na pomoč, bili pa so tudi tisti, ki so pogosto skrbeli za veselo, družabno plat življenja v svojem kraju. Zaslužnim članom so podelili priznanja. Nadaljevali so popoldne z mimohodom gasilskih enot skozi Grajsko vas na prireditveni prostor pri gasilskem domu. Tam se je zvrstilo več govornikov, ki so poudarili pomen gasilstva v preteklosti in danes. Potem so predali namenu novo motorno brizgalno zigler in razvili nov društveni prapor. Številnim žebljičkom so dodali trakove donatorjev. Novo brizgalno in prapor je ob koncu blagoslovil dekan Leopold Selčan. T. TAVČAR 8 NASI KRAJI IN UUDJE Delf incki na Debelem Rtiču v osnovnih šolah Hruše- vec, Kalobje, Slivnica, Loka, Prevorje, Planina in Dobje so tudi letos organizirali Let- no šolo v naravi na Debelem Rtiču, kjer je 128 učencev preživelo zadnji teden v juli- ju v varstvu 20 učiteljev. Za mnoge izmed otrok je bil to prvi obisk morja. Večino stroškov šole v naravi so po- ravnali starši, tretjino, prib- ližno 10 tisoč tolarjev na otro- ka, pa sta pokrili občini Šent- jur in Dobje. Osnovnošolci so se na Debe- lem Rtiču poleg plavanja, ki je bistveni del šole v naravi, učili o morju in okolju, v katerem so bili, mikroskopirali so sre- dozemske rastline, ponoči opazovali nebo, izdelovali di- šave, plakate in oriogame v različnih likovnih tehnikah. Njihov dan je bil zapolnjen tudi z družabnimi dejavnost- mi, športnimi aktivnostmi in zabavnimi igrami. Učenci so se bolje spoznali med sabo in tudi s svojimi učitelji, ki so jim bih ne le učitelji in men- torji, ampak so jim nadomeš- čaU starše in prijatelje. Naravoslovne vsebine je otrokom v večini posredovala biologinja prof. Majda Ka- menšek Gajšek, ki jih je spremljala. Po besedah vodje letošnje Letne šole v naravi Roberta Gajška, ravnatelja OŠ Hruševec, je bila pred od- hodom kar polovica otrok ne- plavalcev. Po končanem teča- ju plavanja so vsi osvojili vsaj bronastega delfina, med njimi sta bili celo dve učenki, ki sta prispeli na Debeli Rtič kot popolni neplavalki. Nekateri otroci so prinesli domov zla- tega delfinčka. Z rezultati in s programom so bili vsi zado- voljni. ALEKSANDRA MAČEK Učenci med raziskovanjem slovenske obale. Nov grb za lucici jubilej Danes, v četrtek, se s poto- pisnim predavanjem Eda Markeža pričenja tradicio- nalni, letos že 30. Lučki dan, ki ga pripravlja turistično društvo v sodelovanju z dru- gimi društvi v občini. Prireditve se bodo nadalje- vale jutri, v petek, z družin- skim pohodom po sprehajalni stezi in odprtjem razstave Za vsako bolezen ena rož'ca raste v OŠ Luče, ob 19. uri pa bo slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo predsta- vili nov grb in zastavo Občine Luče ter krstili nov gasilski prapor. Sobotno dopoldne bo športno obarvano, ob 13. uri pa bodo prenesli dogajanja na Moličko peč, kjer bo spomin- ska slovesnost ob obletnici smrti Frana Kocbeka. Ob 15. uri bo na Šmici »vlcersko« tekmovanje, ob 19. uri pa bo- do z razstavo in kult\irno pri- reditvijo predstavili glasbo in petje dedkov in babic. Nedeljsko jutro se bo v Lučah pričelo z budnico, plezanjem pri Igli in proce- sijo v čast farnemu patronu, osrednja prireditev Lučkega dne pa bo ob 15. uri, ko bodo pripravili slavnostni sprevod skozi vas. Na vozi- lih se bodo predstavili druš- tva in štanti, na Hočevarjev! njivi pa bodo pripravili pri- kaz kmečkih opravil. Nede- ljo bodo obiskovalci lahko zaključili med »vlcerji«, ki bodo spravljali les in ga pla- vili po Savinji. V času prire- ditev bodo v Podvolovljeku ponovno pognali Žagerski mlin, v osnovni šoli pa bode s pomočjo videoposnetkoM prikazovali Lučki dan v mi- nulih letih. US Noč podkostanji v petek, 6. avgusta, se bo ob 17. uri na Dobrni pričela tradicionalna prireditev Noč pod kostanji, ki jo Toplice in Turistično društvo Dobrna pripravljata že enaindvajseto leto. Prireditev se bo pričela s parado folklornih skupin, ki bodo iz centra Dobrne prišle na ploščad pred Zdraviliškim domom, kjer se bodo predstavile s tradicionalnimi plesi in navadami. V soboto se bo ob 16. uri pričel osrednji del te turistično- zabavne prireditve. Najprej bodo na ploščadi pred Zdraviliš- kim domom nastopili otroci, igrala bo pihalna godba iz Liboj, v športnem parku bo teniški turnir v parih, na ogled pa bo tudi vožnja s konjsko vprego. Ob dvajsetih bo zaživelo kar desef zabaviščnih in prireditvenih prostorov. Na ploščadi pred Zdraviliškim domom bo goste zabaval ansambel Nočna izmena z gostjo Sendi. Med prireditvijo bo na ogled tudi nekaj razstav, med katerimi bodo predstavili zanimive zdravilne rastline iz okolice Dobrne, na voljo pa bo tudi pokušina dobrot iz krušnih peči. Zdraviliški park bodo ponoči osvetlje- vale bakle, vrhunec poletja na Dobrni pa bo nočni ognjemet. V času prireditve bodo organizatorji zagotovili še dodatna parkirišča pred vstopom v Dobrno, kot zagotavljajo organiza- torji, pa bo parkiranje brezplačno. N.-M. S. Letalski praznik vimenem Na vzletišču v Imenem se bo jutri, v petek, pričelo trid- nevno državno prvenstvo v letenju z ultra lahkimi letali, ki ga organizira Obsoteljski aeroklub Imeno-Podčetrtek. Pod vodstvom učitelja lete- nja in poklicnega pilota Sil- va Orožima bodo tekmovali v navigacijskem letenju nad vsemi termalnimi zdraviliš- či v državi in v točnosti pri- stajanja v označenem polju v Imenem, Zares bo šlo v soboto in nedeljo. Slavnostno priredi- tev ob zaključku tekmovanja bo z nagovorom začel pred- sednik Letalske zveze Slove- nije Zmago Jelinčič, v nada- ljevanju bodo izvedli skoke 7 zastavami padalci iz Lesc prikazali bodo vleko jadral nega letala na vitlo, letenj( motornih zmajev in ultrc lahkih letal. Po prikazi akrobatskega letenja z ja dralnima letaloma Blanik ir Elan DG 300 ob spremljav glasbe, akrobacij z letalon Jak ter skupinskem preleti športnih letal in helikopter jev bodo priletela še letala ir helikopterji 15. brigade slo venske vojske. Ti bodo pri kazali reševanje in gašenje požara. Prvenstvo bodo za ključih z objavo rezultato^ in s podelitvijo medalj. ALEKSANDRA MAČEF Nov zvon v Stranicah V Stranicah bodo v nedeljo pri farni cerkvi blagoslovil nov zvon, ki so ga posvetili sv. Krištofu, zavetniku vozni kov. Nov zvon, ki so ga kupili krajani in donatorji, bode slovesno sprejeli v petek, 6. avgusta, ob 18. uri pred cerkvijo sv. Lovrenca. Naslednji dan bo blagoslov avtomobilov ir tovornjakov, saj v Stranicah živi mnogo avtoprevoznikov Zadnji dan blagoslova, v nedeljo, bo dopoldne sveta maša, ot 15. uri pa bodo pred gasilskim domom blagoslovili relief sv Florjana, zavetnika gasilcev. Po procesiji, ki bo vodila dc župnijske cerkve, bo nov zvon blagoslovil škof dr. Frani Kramberger. N. P Cesta ne dopušča napak Policijska uprava Celje je organizirala prvi trening spretnostne vožnje koles z motorjem Mladi vozniki koles z mo- torjem so na cestah prepuš- čeni le sebi in svojemu zna- nju o vožnji. Policijska uprava Celje pa jim bo v prihodnje, v sodelovanju z ZŠAM, omogočala, da se bo- do lahko v obvladanju mo- torja kalili na poligonu na Ljubečni. Prvi tovrsten trening spret- nostne vožnje je bil pretekli četrtek, ko se je približno 20 mladih nadobudnih voznikov koles z motorjem do 50 ccm preizkusilo v vožnji z ovirami in na različnih podlagah. Po besedah vodje treninga Vojka Safrana, letošnjega državne- ga prvaka v spretnostni vožnji z motorjem, je bil letos pou- darek predvsem na zaviranju na suhi, mokri in travnati pod- lagi. »Starši se morajo zaveda- ti, da bo njihov otrok na cesti varen le s tehnično brezhib- nim motorjem. Če denimo sprednja zavora odpove, se za- vorna pot motorja trikrat po- veča, kar je za voznika lahko usodno,« je poudaril Safran. Mladi so se preizkusili še v izogibanju nenadnih ovir na po- ti, slalomu, vožnji osmice in v enoročnem upravljanju vozila. »Vsi so zelo spretni in bi najraje dirkali med seboj, vendar je potrebno pri vožnji veliko strp- nosti. Po ravnem se zna peljati vsak, pri vajah na poligonu in cesti pa je treba pokazati nekaj več spretnosti. Marsikdo ga je pri zaviranju in slalomu polo- mil, danes sicer brez posledic, jutri na cesti pa jih lahko to stane življenja,« meni Safran. Policija upa, da bodo takšni treningi spretnostne vožnje postali stalni. Z njimi želijo zmanjšati delež motoristov, udeleženih v prometnih ne- srečah, ki je občutno višji od deleža avtomobilistov. »Iz ma- lega raste veliko. Danes še na- dobudni mladci s bštirkami< bodo jutri težki motoristi, za- to jih moramo naučiti, kako se z motorjem upravlja v raz- ličnih situacijah,« pravi Voj- ko. V tujini, predvsem v Nem- čiji, so tovrstne akcije že stal- na praksa. Pri nas smo z njimi šele začeli, ker pa so se mladi nanje dobro odzivajo, jih bo- do še večkrat organizirali. Vojko Safran bi si v prihodnje poleg udeležbe otrok želel še udeležbe njihovih staršev. iT ^ s. ŠALEJ, P CIRMAN Še zadnji napotki udeležencem pred preizkušnjo na poligonu. Holcerji z ognjemetom Turistično društvo Vitanje prireja v nedeljo, 8. avgust^ tradicionalno Holcerijo. Priretiitev se bo začela ob 14.15 z veliko povorko, nato bodo pripravili medobčinsko tekmovanje holcerskih veščin in strelsko tekmovanje, v domu kulture pa bo degustacija vin in kulinarična razstava. Ob 16. uri bo revija narodnozabavnihi ansamblov, za sprostitveni del pa bo poskrbel ansambel Mira Klinca, ki bo igral do poznih nočnih ur, ko bo na vrsti holcerski ognjemet. N. P. Popravek v reportaži z naslovom Po- top med Kozjanci, objavljeni 22. julija 1999 v 29. številki NT, smo pomotoma zapisali Mizarstvo Hrovat. Pravilno ime v reportaži bi se moralo glasiti Mizarstvo Krobat. Vsem prizadetim se zaradi ne- ljube napake opravičujemo. Uredništvo NASI KRAJI IN UUDJE □ Hmeljarji bodo praznovali Turistično društvo Bra- slovče prireja 7. in 8. avgu- sta tradicionalni 37. dan hmeljarjev, ki letos sovpa- da s praznikom KS Bra- slovče. Praznovanje bodo pričeli v soboto ob 11. uri s slavnost- no sejo sveta KS, nadaljevali pa zvečer z zabavo in velikim ognjemetom na prireditve- nem prostoru. Nedeljo bodo pričeli ob 10.30 s srečanjem starejših občanov, ob 11. uri bo otvoritev odseka ceste Ko- bula-Terasa, osrednji del pri- reditve pa se bo pričel ob 14.30 s slavnostno povorko skozi trg, na čelu katere bo pihalna godba, sledili ji bo- do konjeniki, vsi dosedanji starešine in njihove sprem- ljevalke, obljubljajo pa tudi pester prikaz hmeljarskega življenja nekoč in danes. Vo- zove bodo ocenili in najbolj izviren bo nagrajen s 30 tisoč tolarji. Po prihodu na prire- ditveni prostor bo predaja starešinstva, novi starešina bo Ivan Povše, princesa pa Petra Zaje, oba iz Podloga. Zabavni del praznovanja bo- do popestrili s šaljivimi igra- mi. Igral bo ansambel Zasav- ci, glavni sponzor prireditve je Občina Braslovče, priredi- tev pa bo letos prvič pod šotorom, tako, da se slabega vremena ni treba bati. TT Darujte kri! rf Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije na "celjskem območju. V Pod- četrtku lahko darujete kri danes, v četrtek 5. avgusta, v Nazarjah 11., v Vojniku :ter na yubnem ob Savinji 12., v Šentjurju 13. ter v Rogaški Slatini-teren 19. avgusta. Šentjur hoče krono V mestu ob Voglajni so se lotili celovitega urejanja okolja Mesto Šentjur je bilo pred tremi leti v akciji Turistične zveze Slovenije razglašeno za drugo najlepše manjše mesto Slovenije. Od konca aprila, ko so začeli s celovi- tim urejanjem mesta ob Vo- glajni, upajo na najvišjo uvrstitev. V KS Šentjur-mesto so se zgledovali po urejanju Slo- venskih Konjic, Laškega in po- dobnih bogatejših mest. Tako je jeseni KS Šentjur-mesto pri- pravila projekt celovitega ure- janja ter se povezala s šentjur- skim zavodom za zaposlova- nje. Aprila letos, potem ko so se povezali tudi z občino in drugimi pomembnimi naslo- vi, so začeli z resnim delom. Ekipa petih delavcev, ki so prijavljeni na borzi, je v prete- klih mesecih poskrbela za ure- ditev zelenic, za drevored ob Pešnici, ureditev parkovnega nasada ob železniški postaji, za gredico z mestnim oziroma občinskim grbom ob mestni obvoznici, uredili so Mestni trg in podobno. Opravljajo tu- di druga komunalna dela, veli- ko pa pričakujejo tudi od nove- ga Mecedesovega vozila doma- če komunale, ki omogoča s priključki košnjo, pometanje, pranje še druge možnosti. Z urejenejšo podobo Šent- jurja so meščani zadovoljnej- ši. Le manj obveščeni se čudi- jo, ker skrbi ekipa le za dolo- čene predele, pri čemer je za- nimivo, da gre za urejanje me- sta po delih. Tako je ekipa pod vodstvom vrtnarja Aleša Cvetka začela s celovitim ure- janjem na območju železniš- ke postaje ter se približuje območju Športnega parka. V bližni tamkajšnjih blokov bo- do prihodnji mesec poskrbeli za parkovni nasad ter postavili klopi za počitek. Delavci ekipe, ki zaslužijo od 60 do dobrih 80 tisoč tolar- jev (odvisno od izobrazbe), delajo tudi v teh vročih dneh. Tako kot za celotni projekt javnega dela prispeva za nji- hovo plačo 80 odstotkov zne- ska država ter preostanek ob- čina in KS. KS jim plačuje malico ter osvežilne napitke. Delavci delajo po 8 ur, s tem da so v pasjih dneh začenjali z delom tudi ob petih zjutraj, včasih pa traja njihov delavnik tudi dvakrat po štiri ure, odvi- sno od potreb. V okviru projekta je pred- sednik KS Šentjur-mesto Cve- to Erjavec zadovoljen s sode- lovanjem s srednjo kmetijsko šolo, ki prispeva cvetje ter posodi stroje. Vrtnarstvo Ce- lje pa jim svetuje ter omogoča nakup s popustom. V mest- nem vodstvu so zadovoljni za- radi sodelovanja nekaterih podjetij, na primer Alposa in Resevne ter gasilcev, ki jim veliko pomagajo z zaliva- njem. Zaključek javnega dela bo konec oktobra, ko naj bi po možnosti končali s celovitim urejanjem Zgornjega trga. Skoraj zagotovo bodo marca leta 2000 nadaljevali, pravijo v mestnem vodstvu. Še ureje- ne j še okolje si namreč želijo tudi v naselju družinskih hiš v Hruševcu ter drugih predelih. BRANE JERANKO Grajske igre brez meja Celjski grad je zadnjo ju- lijsko soboto ponovno zaži- vel, saj so Igre brez meja privabile množico ljudi. Igre brez meja so pripravili prvič, vendar si organizatorji želijo, da ta družabna priredi- tev postane tradicionalna, saj zabavnih srečanj nikoli ni do- volj. Na igrah se je zbralo dvajset tekmovalcev, ki so se razdelili v pet skupin. Vsaka si je nadela svoje ime, ki je bil njihov razpoznavni znak. Ta- ko so bili Jagri, Iksi, Slivnica, Večno drugi in Arizona pri- pravljeni na trd boj. V predfi- nalnem delu so se pomerili v petih igrah. Prva je bila Kača, sledila je Polnjenje steklenic, kjer se je marsikateri tekmo- valec dodobra zmočil. Šport- ne sposobnosti in natančnost so pokazali v igri Košarka. Kakšen občutek za lepoto imajo tekmovalci, je odseval njihov šopek, ki so ga morali narediti iz rož, ki so jih nabra- li okoli gradu. Iznajdljivost je bila tu zelo pomembna. Re- klamni spoti za stranišča na »štrbunk« ali vikend za eno osebo, ki ne prepušča plinov, kot so ga nekateri imenovali. so občinstvo spravili v neu- stavljiv smeh. Ker je vedno tako, da nekdo zmaga, je bilo tudi tu potreb- no določiti zmagovalca. Kdo bo to, je odločal finalni del, kjer sta se pomerila Arizona in Večno drugi. Friderika so morali oskrbovati s hrano, pijačo in časopisjem, da so mu dolgočasni dnevi hitreje minevali. Ko se je Friderik okrepčal, je odšel osvajat Ve- ronikino srce z odo, ki je bila posvečena samo njej, napisa- li pa so jo finalisti. V tretji, odločilni igri so vozili smuk, kjer so, kljub temu, da je bila proga na travi in so imeli zavezane oči, bili neverjetno spretni. Po težkem boju so na koncu bili boljši Jure, Sašo, Gregor in Zoran, člani Arizone, ki so svojo zmago proslavili ob koncertu Aleksandra Ježa. SIMONA ŠALEJ A bi neicam sicupaj mricitiii? Ne vem, če vi že veste, kje boste v sredo, 11. avgusta, ampak zase vem, da je ni sile, ki bi me takrat zadržala v službi. Nekje bom, oprem- ljena s pravimi očali, jopica- mi in celo družino buljila v nebo in se zahvaljevala oko- liščinam, ki mi bodo dopuš- čale sodelovati v evropski sončnomrknjeni blaznosti. Je pa res, da mi ta hip niti malo ni jasno, ali bo ta »nek- je« kar na domačem vrtu ali na kaki izbrani lokaciji. No, da je Blatno jezero raz- prodano že od pomladi tako ali tako veste. V Gradec čez mejo me prav nič ne mika. V Prekmurje pa tudi vodijo take ceste, da bog pomagaj tistim, ki bodo želeli proti Hodošu. Ampak koncu koncev se bo nekaj malega videlo tudi do- ma, kajne? Kaj pa vem, ko mi pa nihče ni povedal, ali bi mogoče kaj pomagalo, če grem vsaj na grajski hrib ali pa na Celjsko kočo ali na Svetino ali na goro Oljko ali nekam višje pač. Častna beseda: poj- ma nimam. Ga imate vi? Kjerkoli že bomo, vi in jaz, bi bilo najbrž prav lepo, če bi nam ob teh doživetjih izginu- lega sonca ob strani stal kak boljši poznavalec te zadevice, a ne? Prisežem, da se ne bi prav nič pritoževala, če bi bil ob meni na terasi kakšne viso- ke celjske stavbe ali pa na vrhu Friderikovega stolpa, od ko- der mi pogled na nebo ne bi najbrž prav nič zakrivalo, še kdo, ki bi rekel: »Zdaj bo pa sledilo to in to. Nataknite si očala! No, zdaj lahko očala snamete, če boste gledali tja- le. To, kar vidite tamle okoli, je korona. Mi, astronomi jo sicer opazujemo tako, da... Zvezda tamle se imenuje... Če dobro pogledate tjale, lahko vidite Venero, tamle je pa Mer- kur...« In ko bi bilo vsega ko- nec, bi pod vtisom velikega doživetja zagotovo lahko še pozno v večer skupaj debatira- li o nebesnih pojavih in o vesolju in smislu življenja in sploh vsem. In bi skupaj naz- dravili dejstvu, da sveta ni bilo konec, samo še lepši se nam zdi. O zamujenih turističnih pri- ložnostih je bilo že toliko po- vedanega, da mi je zdajle kar malo odveč spet to temo nače- njati. Ampak, roko na srce, nerodni niso le Prekmurci, nerodni smo kar vsi skupaj! Vključno s Celjem! Stavim, da se bomo šele enkrat decembra zamislili, ali bi naše mesto mogoče kako drugače kot prejšnja leta vstopilo v novo leto in v novo tisočletje, in stavim, da se z možnostjo ne- kega drugačnega dne, ki ga le redki doživijo dvakrat v živ- ljenju, ne bomo ukvarjali niti dan pred Velikim Mrknje- njem. In se mi to zdi prav za malo! Hudiča, nekdo pa nekje ja ima kake zveze, da bi nam priskrbel kakšnega strokovne- ga moderatorja in nas zbobnal na izbrano lokacijo! In zago- tovo obstaja kje kak navdušen gostinec, ki bi Vesolju na čast zbrane opazovalce pogostil s kakšno kapljico rujnega, da bi se radovednost lažje razžive- la! In čisto zares sem prepriča- na, da zna tale lepota, ki se nam obeta, komu nagnati tudi precej strahu v kosti. In takrat je skoraj zagotovo bolje, če je ob tebi še nekaj ljudi in če je med njimi tudi kdo, ki se na stvar spozna... Kaj pravite? Se dobimo na Starem gradu? P.S.: Tole s Starim gradom mislim pravzaprav zares. Samo kdo bo organiziral av- tobuse tja gor, a? Piše: PIKA KUKERL Srečanje hmeljarskih starešin Hmeljarski starešine so vpeljali lepo navado, da se nekaj dni pred Dnevom hmeljarjev srečajo. Letošnjo srečanje je organiziral starešina Peter Serdoner iz Pariželj. Zbrani so se na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarništvo v Žalcu, kjer jih je sprejel direktor Iztok Košir, ki jih je s sodelavci seznanil z novostmi na področju hmeljarstva. Potem jih je Peter Serdoner povabil na svoj dom, kjer so si ogledali njegovo kmetijo in hmeljišča, srečanje pa so zaključili v brunarici TD Braslovče ob Braslovškem jezeru. T. TAVČAR Obnovljen odsek ceste Urejevanje cestnega odseka Kobula - Terasa v trgu Braslovče je bilo dolgotrajno, saj so istočasno uredili kanalizacijo, pločnik in javno razsvetljavo. Kot so povedali na občini, so dela stala okrog 15 milijonov tolarjev, ob krajevnem prazniku pa bodo ta del ceste predali namenu. T. TAVČAR 10 NASI KRAJI IN UUPJE Lovec, rudar, človek Zanimiva knjiga Franca Romiha iz okolice Kozjega Pred kratkim je izšla njegova knjiga spominov, prejšnji teden je med delom umrl. Franc Romih iz Zdol pri Kozjem je napisal zanimivo delo Moji spomini, v katerem se spominja lovskih, rudar- skih in drugih dogodivščin. »Želim, da bi se spominjali: prijatelji prijatelja, znanci znanca, sosedje soseda, lovski tovariši lovskega tovariša, otroci očeta, vnuki deda, pravnuki pradeda,« je zapisal v uvodu knjige, ki jo je natisnila tiskarna Gaj-tisk Lesično-Celje. Med mno- gimi kratkimi črticami so opisana številna lovska srečanja z divjimi živalmi, saj je spremljal lovce že od 11. leta starosti. Med drugim opisuje pošiljko muflonov z Brio- nov, ki so bili posledica srečanja s Titom in Jovanko. V črticah so tako ali drugače njegovi številni lovski tovariši iz Hrastnika in Kozjega, opisuje svoje lovske pse, ki so ga spremljali med njegovo polstoletno zvestobo zeleni bratovščini in podobno. Franc Romih se je rodil na manjši domačiji v Hrastju v šentjurski občini, od koder so se kmalu preselili na Zdole pri Kozjem. Tam je štirim malim otrokom umrla mama, vendar so imeli zelo dobro mačeho. Oče in nova mama sta imela še pet otrok. Franc Romih je moral tako kmalu služiti v Verače, nakar je doživljal vojno gorje. Po drugi svetovni vojni je najprej ru- daril v Vojvodini, po poroki pa sta z ženo Stanko in otroki nekaj let živela v koz- janski Vini Gori. Nato je delal dolga leta v rudniku v Hrastniku, kamor se je sčaso- ma priselila vsa družina, v Zasavju je bil med drugim predsednik centralnega de- lavskega sveta. Po upokojitvi, pred de- setletjem in pol, sta se s soprogo preseli- la na domačijo v Zdolah pri Kozjem, ki sta jo zgradila skupaj z otroci. Franc Romih bi bil letos star 73 let ter bi tudi slavil zlato poroko. Žal je sredi prejšnjega tedna omahnil med košnjo na svoji domačiji. Z Mojimi spomini pa je ostalo ovekovečeno marsikaj, kar bi sča- soma odšlo v pozabo. Tako njegove črtice o nesrečah v rudniku ter med gradnjo hiše, o gasilcih in rdečem peteli- nu, obnovi razpadajoče zgodovinske ka- pele pri Pilštanju, o vojni kalvariji ugled- ne Čepinove družine, o žalostnem slove- su od prijatelja, soseda in solovca, o mladostni ljubezni, življenju v starih ča- sih in podobnem. Dragoceno in zanimi- vo pričevanje bogatijo številne fotografi- je. Med sobotnim zadnjim slovesom na pokopahšču Kozje so bili s pokojnikom vdova, trije otroci, vnuki in pravnuki, množica lovskih tovarišev, rudarski sotr- pini in gasilci, prijatelji, znanci in vsi, ki so ga spoštovali. o njegovih prizadeva- njih pričujejo tudi številna državna, sin- dikalna, občinska, lovska in druga odli- kovanja ter priznanja. mmmmmmmmmmm brane jeranko Nekdanji rudar Franc Romih iz Zdol pri Kozjem. V njegovih Mojih spominih so med drugim težki časi rudarjenja. DESKANJE PO SPLETU Pismo preko interneta Moram priznati, da sem v zadnjih letih močno zane- maril pisanje klasičnih pi- sem. Ne rečem, da sem jih prej nosil na pošto v vrečah, a vendar. Elektronska pošta je tako hitra in enostavna, da sem prav po mačehovsko odrinil nalivnik in papir ter se zabubil v računalniški za- slon. In ko sem videl, s koliko ljudmi sem pravzaprav začel na novo komunicirati, me je sploh minila volja do pisanja. Kljub vsemu pa ima elek- tronska pošta eno občutno pomanjkljivost: naslovnik mora imeti elektronski na- slov. Kaj pa vsi tisti, ni jih malo, ki ga nimajo? Jih bom zdaj kar odpisal in pozabil? Seveda ne. Prav zato sem se še posebej razveselil, ko sem povsem slučajno odkril inter- netni servis, Id omogoča poši- ljanje elektronske pošte tistim, ki nimajo elektronskih naslo- vov. Kako? Preprosto. Letter- Post.com (wvvw.letter- post.com) je namreč servis, kjer sprejemajo elektronsko pošto, jo natisnejo na pisemski papir, zložijo v primerno na- slovljeno ovojnico in pošljejo na katerikoli naslov po svetu. Kako stvar deluje? Z upo- rabniške strani precej eno- stavno. Na spletni strani naj- prej kupimo elektronske znamke, ena stane 99 centov, nato prejmemo kodo teh znamk, ki jo vtipkamo v obrazec, vpišemo naslovnika in sporočilo ter pošljemo. To je vse. Izbiramo lahko tudi med pismom in dopisnico. Razlike v ceni ni. Po zagotovi- lih LetterPosta bi moral pre- jemnik v Evropi dobiti naše pismo najkasneje v treh dneh, v ZDA pa gre pismo na pošto še isti dan. Cena poši- ljanja je enotna za ves svet, v ceno znamke pa so vračunani stroški pisemskega papirja in ovojnice. Lepo? Tudi s strani servisa so stvari precej enostavne. Let- terPost ima dva servisa, ki prejemata elektronsko pošto in jo po opisanem in avtoma- tiziranem postopku spreme- nita v navadno. Za Evropo je takšen servis v Dublinu na Irskem, za ostali svet pa ima- jo servis v San Franciscu. Se- veda obljubljajo, da bodo po- dobne servise postavili tudi na drugih koncih zemeljske oble, kar bo pospešilo čas do- stave. Popolnoma jasno je, da je v današnjih časih čar pisanja pi- sem in razglednic prav v oseb- ni noti, ki je tukaj žal ni. Priča- kujemo pa lahko, da se bodo takšni in podobni servisi raz- vili do te mere, ko boste lahko pismo napisali lastnoročno. Do takrat bo preteklo še nekaj vode, medtem pa lahko zelo kmalu pričakujemo, da bomo izbirali med različnimi tipi ovojnic, pisemskega papirja in motivov na dopisnicah, ki bo- do kmalu postale razglednice. Kar bo pomenilo, da bom lah- ko poslal razglednico iz Alja- ske, čeprav jo bom sicer videl le na televiziji. No, ja, za kaj bi sploh počel kaj takšnega, se sprašujem. Menim, da je tovrstni servis prej pomemben za premosti- tev vrzeli med elektronsko in klasično pošto kot pa za ba- hanje, da smo bili nekje, kjer nismo bili. Prav bo prišlo ti- stim, ki računalnik v veliki meri uporabljajo za komuni- kacijo in jim je čas pred ekra- nom dragocenejši kot čaka- nje v vrsti za znamke. Čeprav bi, če vprašate mene, vsem ugodnostim elektronskega komuniciranja navkljub, pra- vo ljubezensko pismo še zmeraj napisal z nalivnikom. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si Spomenika v Rovtu pod lAenino Nazarski občinski svet je na zadnji seji sprejel tudi dva sklepa za zaščito etnoloških spomenikov in sicer Tomniš- ke kašče in Brčunovega mli- na, oboje z Rovta pod Menino. Še posebno znamenita je Tomniška kašča, ki je nad- stropna z zidanim kletnim de- lom in lesenim nadstropjem ter predstavlja eno najstarej- ših ohranjenih kašč na Sloven- skem. O tem priča letnica 1686, ki je vrezana nad pol- krožnimi vrati vhoda v kaščo. Tomniška kašča predstavlja vrhunsko tesarsko mojstrovi- no. Pomembna je zaradi ohra- njenega datuma in opreme ter stopnje ohranjenosti, ki omo- goča korektno obnovo. Prav zaradi navedenih kvalitet ima vrednost kulturnega spomeni- ka in zanjo poslej velja vars- tveni režim I. stopnje. Še pred uradno razglasitvi- jo za kulturni spomenik so kaščo začasno že zaščitili, si- cer pa je za obnovo pristojen Zavod za varstvo kulturne de- diščine Celje, ki bo tudi izde- lal konservatorske smernice. Enako velja za Brčunov mlin iz leta 1770 ob potoku Voložnica, ki prav tako pripo- veduje o sozvočju stavbe z naravo, o načinu življenja kmeta in mlinarja. Je edini ohranjeni ob omenjenem po- toku, kar mu daje izjemno vrednost, če vemo, da je bilo v prvi polovici tega stoletja ob potoku delujočih še 13 kmeč- kih mlinov. MITJA UMNIK Ljudmila Škoberne s svojimi obiskovalci, ki jih je bila zelo vesela. _ ^ 97 let Ljudmile Slcoberne Najstarejša krajanka Griž je Ljudmila Škoberne, ki je te dni praznovala 97. rojstni dan. Živi v domu upokojencev na Polzeli, kot zanimivost pa naj povemo, da tam živi tudi njena hči, 69-Ietna Ida. Ljudmila je v domu že 6 let, je še dokaj dobrega zdravja in bistrega uma ter polna pohvalnih besed za osebje doma. Obiskali so jo predstavnik KS Griže Ignac Mastnak in predstavnici Krajevne organizacije RK Griže Breda Izgoršek in Ivica Deželak, ki so jo ob tej priložnosti tudi obdarili. T TAVČAR Tekmovanje upokojencev Zveza društev upokojen- cev Žalec in DU Griže sta v letnem gledališču Limberg pripravila srečanje upoko- jencev, ki so ga popestrili s športnim tekmovanjem. Kakih 250 se jih je pomerilo v streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. V streljanju z zračno puško ekipno sta pri moških in žen- skah zmagali ekipi DU Šempe- ter, posamezno pri moških Vili Jankovič (DU Petrovče), pri ženskah Berta Taškar (DU Šempeter), v metanju pikada pri moških ekipno DU Ponik- va, posamezno Jakob Satler (DU Andraž), pri ženskah ekipno DU Petrovče, posa- mezno Elza Gaberšek (DU Pe- trovče), pri metanju krogov ekipno pri moških DU Petrov- če, posamezno Anton Fužir (DU Petrovče), pri ženskah DU Šempeter, posamezno naj- boljša Andreja Fužir (DU Šem- peter). T. TAVČAR Študentje, pozor! Vsi sedanji in bodoči študentje, ki želijo v prihodnjem študijskem letu bivati v študentskem domu ali pri zasebni- kih, morajo poslati prošnje za sprejem do 10. avgusta in za podaljšanje bivanja v študentskem domu do 20. avgusta s priporočeno pošiljko pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču. Prepozno oddanih in nepopolnih prošenj ne bodo upoštevali. Po objavljenem razpisu se prošnja za sprejem vloži na obrazcu št. 1 z vsemi zahtevanimi prilogami, torej najkasneje do lO.avgusta, prošnja "za podaljšanje pa na obrazcu Št. 2 najkasneje do 20. avgusta. Obrazce prodajajo v knjigarnah, priložiti pa je treba tudi dve pisemski ovojnici s povratnico in z znamkami. Tisti, ki jim poteče status med šolskim letom, morajo poslati prošnjo najmanj 30 dni pred njegovim pote- kom. Potrdilo o vpisu na visokošolski zavod za tekoče leto se pošilja naknadno, najkasneje tri dni po vpisu s priporočeno pošiljko. Kdor se iz upravičenih razlogov ne bo mogel vpisati do 30. septembra, pošlje potrdilo visokošolskega zavoda o roku za naknadni vpis. ALEKSANDRA MAČEK REPORTAŽA 11 Daleč od udobja in blizu naravi Mladi planinci iz Slivnice, Mozirja in Ljubnega na planinskem taboru v Podvolovljeku še pred sedmo zjutraj se iz ust dežurnega zasliši žvižg piščalke, ki ne naznani le, da je konec spanja, ampak še j telovadbo čez deset minut, ,pa mrzlo prho po obrazu, pa (zajtrk in turo čez uro in pol. Tako je jutro v planinskem taboru, ki je letos postavljen v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini. Od 18. do 25. julija se je tabora udeležilo 30 otrok iz pla- ninskih društev Slivnica pri Ce- lju, Mozirje in Ljubno. Izmeno je vodil Matej Planko, vsaka skupina iz teh krajev pa je imela s sabo še mentorja in vodnike. Tudi na kuharice, ekonoma in medicinski sestri niso pozabili. I Sedemdnevno življenje na ^planinskem taboru ne pozna poležavanja v udobnih mehkih posteljah dolgo v jutro, ne poz- na tople vode, kopalnic s plošči- cami, angleških stranišč, elek- trike, televizije, radia..., ne pre- inese naveličanih, nedružabnih, iegoističnih, samovoljnih otrok, jpozna pa mnoge majhne rado- Isti, ko otroci zjutraj še sicer skozi zaspane oči lahko opazu- jejo sončni vzhod v hribih, ko so veseli in zadovoljni sami s sabo, ker so osvojili vrh, ko sklepajo nova prijateljstva, lju- bezni, ko zvečer zapojejo ob kresu, ko si dolgo v noč pripo- vedujejo šale in igrajo karte, jčeprav tega vodniki niso najbolj veseli, ali pa kljub prepovedim koga namažejo z zobno pasto. Če otrokom uspe vsaj malo vzljubiti takšen način življenja, iživljenja z naravo, stran od judobja doma, če se naučijo spo- štovati naravo z vsemi njenimi pomanjkljivostmi in predvsem prednostmi, je planinski tabor dosegel svoj namen. Mladi planinci so letos prvi dan, v nedeljo, obiskali mlin blizu tabora, po kratkem po- skusnem pohodu pa si privošči- li sladoled. V taboru so igrali odbojko, košarko in badmin- ton. Naslednji dan so se odpra- vili na Lepenatko in za vzpon ter sestop porabili po mnenju mlajših planincev dolgih šest ur. V torek so se planinci razde- lili v dve skupini, prva je šla na dvodnevno turo, druga pa je lahko spala malo dlje in šla na ogled naravnih znamenitosti Podvolovljeka. Tako zavzeto so si ogledovali male slapove, je- zerca, planinsko rastlinje, da so se pozabili držati označene poti in so za vrnitev v tabor morali uporabiti orientacijsko znanje. Pa kaj to njim, saj so skoraj vsi redni udeleženci orientacijskih tekmovanj in znajti se v naravi je za njih mala malica. Odprava sedmo- in osmošolcev pa si je za izhodišče dvodnevne ture vzela Robanov kot. Do Koroši- ce, kjer jih je čakala jota in prenočišče, je bilo po vodniku štiri ure. Ta čas je šestnajst pla- nincev in vodnikov podvojilo, ker so si vzeli čas za poglede po okoliških hribih, za Icatke mali- ce, nekateri so celo improvizira- li in na Molički peči, malo pred Korošico igrali golf. Naslednji dan jih je čakala zahtevnejša, napornejša, a toli- ko razburljivejša pot preko Ko- nja na Veliko planino, zato pla- nincem ni bilo težko upoštevati reda v planinski koči, W želi po deseti uri zvečer tišino. Do ta- krat pa je še ostalo časa za sestavljanje taborniške himne, igranje kart in pisanje pozdra- vov. Da so Veliko planino na- slednji dan dosegli v predvide- nem času, so prav gotovo pripo- mogli kislo mleko na planšarski kmetiji, čokoladne in rozinske pavze ter nizko se zgrinjajoči sivi oblaki, ki so obetali vse prej kot lepo vreme. Pri Domžal- skem domu na Veliki planini so počakali mlajše planince in se v tabor spustili po poti, po kateri so na Veliko planino prišli »ta mali«. V taboru jih je čakal po- han piščanec z mešano solato in ta jim je očitno dal krila, da so vodnike izzvali na igro odbojke. Vendar izzivanje še ne pomeni uspeha, kar je pomenilo 3:2-za vodnike. V četrtek je bilo že tradicio- nalno na vrsti kopanje. Slabo vreme je planince prisililo, da so se odpravili v velenjski pokri- ti bazen. Nič hudega, tunkati se je dalo tudi v tem. Ko so se vrnili v tabor, kuharicam niso napravili veselja, saj so se od plavanja in norčij sestradani planinci potolažih že v velenj- skem McDonaldsu. Ker vreme ni in ni hotelo pokazati lepega obraza, so izbor miss in mistra tabora prestavili na naslednji večer, bili pa so priča še večje- mu spektaidu. Narava je z bli- skanjem, grmenjem in močnim dežjem zrežirala šou, ki ga ni sposobna največja filmska in- dustrija. Žal pa je narava poza- bila, da planinci ne spijo pod stoodstotno vodoodpornimi šo- tori in povzročila, da so bili tokrat okrog polnoči budni, ker so morali umikati čevlje in oble- ke s tal na palete, stran od šotorskega platna. Toda dež ni bil ovira za nekatere pristaše mazanja z zobno pasto in zju- traj so bili na obrazih in po laseh nekaterih vidni rezultati. Vreme je bilo še vedno spre- menljivo, zato je vodstvo tabora otroke pustilo spati do osme in se odločilo, da gredo na vrh Raduhe le najbolj pripravljeni. Ostali so si dve uri pod strokov- nim vodsvom celjskega jamarja ogledovali Snežno jamo, najviš- je ležečo jamo v Sloveniji. Obi- skali so tudi kočo na Loki pod Raduho, kjer tokrat ni bilo gne- če za žigosanje, mladi planinci so namreč v večini že vsi bili na tej planini. Nekaterim se je mu- dilo v tabor, kjer so jih že čakali starši, da jih odpeljejo domov in jih naslednji dan izročijo dru- gim vodnikom, učiteljem v šoli v naravi. Sploh mlajšim otro- kom se je ob teh prizorih stožilo po domu in starših, vendar ne tako hudo, da ne bi mogli doča- kati drugega dne. V soboto so mlade planince namreč obiska- li starši, od katerih jih je nekaj odšlo v hribe, nekaj jih je opa- zovalo svoje otroke pri pleza- nju, nekateri pa so se enostavno prepustili toku dogajanja v ta- boru. Proti večeru se je izkaza- lo, da če kaj druži staro in mlado, vodstvo in mlade pla- nince, je to odbojka in da če jih kaj loči pri njej, so to le rezulta- ti. Naslednji dan pa nedelja. Ni je bolj zoprne, je menil marsik- do, ko je moral pakirati nahrbt- nik ali potovalko in iskati izgub- ljeno spodnje perilo, nogavice, karte, in še huje, ko je moral čistiti šotor: pobirati papirčke, pospravljati blazine. Najbrž pa se je vsak po malem veselil doma, tamkajšnjih prijateljev in znancev, če ne drugega, menja- ve okolja in s tem novih dogod- kov. Kaj je bilo tisto, kar so si najbolj zapomnili, so mladi pla- ninci beležili in risali vsako po- poldne. Vsi prispevki bodo zbrani v tabornem glasilu, ki ga bodo vodniki uredili do jeseni, do zaključka tabora na eni iz- med planinskih koč. Če bo us- pelo dovolj fotografij, bodo udeleženci zopet pripravili raz- stavo fotografskih vtisov, ki je lansko leto romala od šentjur- ske knjižnice preko Mozirja, Ljubnega do Luč. Da je devet planinskih tabo- rov, kolikor jih je od leta 1990 organiziral Savinjski meddruš- tveni odbor, na marsikoga iz- med udeležencev naredilo vtis, potrjuje vedno več mladih vod- nikov, ki so bili še nedolgo tega sami med mladimi planinci na taboru. Tudi izmena slivniš- kih, mozirskih in ljubenskih planincev je imela letos dva vodnika pripravnika. Matica in Nino, ki sta se po mnenju sta- rejših in izkušenejših vodnikov dobro izkazala. Prav gotovo znajo mladi mlade drugače motivirati, nimajo pa toliko iz- kušenj kot starejši, zato morajo biti oboji. In letos se je družba vodnikov Mateja, Vinka, Mir- ka, mentoric Irene, Julijane, Danice in vodnikov pripravni- kov Nine in Matica obnesla, da si želijo iste postave še nasled- nje leto NINA GRADIČ Z nahrbtnikom in ljubeznijo do gora v srcu - drugačne počitnice. Skavti v Velenju Velenje je pretekli teden gostilo 30 angleških skavtov, ki so prišli v Slovenijo na povabilo Šaleške zveze tabornikov, ki že 21 let sodeluje s skavti iz Cambridgea v Veliki Britaniji. Srečanja slovenskih in angleških skavtov pripravljajo od leta 1977, ko je bila Tina de Gosta na podiplomskem študiju angleščine v Angliji in je navezala stike z družino Johanson. Nazadnje so bili angleški skavti v Velenju in v Ribnem pred desetimi leti, potem pa so se srečanja zaradi enajstdnevne vojne v Sloveniji nekoliko skrhala in jih do letos ni bilo. Skavti so se po štiridnevnem potepanju po Velenju in njegovi okolici odpravili taborit v Ribno. OgledaU so si že muzej v Velenjskem gradu. Muzej premogovništva Slovenije in Rotovnikovo jamo v Šoštanju, nameravajo pa se še povzpeti na Triglav in se malo odpočiti v Savudriji. L. OJSTERŠEK Mladi zreškega Pohorja Prejšnji teden je 30 mladih ustanovilo Društvo mladih ^reškega Pohorja. V društvo se vključujejo predvsem mladi nad petnajst let z l^esnika. Gorenja, Skomarja, Boharine, Zlakove in Padeškega j)^rha. Društvo že ima svoj grb, smreko s podrastjem. V društvu, ^ ga vodi Boštjan Kovše, želijo povezovati vse mlade na Podeželju, ohranjati materialno in kulturno dediščino kmetij ^^r se ukvarjati tudi s težavami mladih; skrbeti za čisto okolje in prirejati razne izobraževalne seminarje ter ekskurzije. Med cilje si zastavili tudi postavitev klopi ob poteh po zreškem '^ohorju. Njihov osnovni namen pa je vključevanje mladih v ^^lične dejavnosti in s tem navajanje na koristno izrabo Prostega časa. A.L. 12 REPORTAŽA Kitajcevo maščevanje Prva Slovenca, ki so ju priprli na Kitajskem, sta željo po čistih računih plačala z odvzemom svobode Barbara in Franc Plesnik sta minulih de- set dni, kolikor je že preteklo od neljube izkušnje s kitajskim sodnim sistemom, pre- živela v Logarski dolini pri sorodnikih. S hčerkama, Sandro in Kajo, želita nadokna- diti trideset samotnih dni, izgubljenih v priporu za tujce v Pekingu. Dolžili so ju kraje avtomobila in po kitajskem zakonu jima je pretila zaporna kazen tudi do deset let. Navsezadnje sta se znašla na prostosti. »Še bova šla. na Kitajsko,« je dejal Franc Plesnik, »a poslovno najbrž nikoli več.« Proti zakoncema so kitajske oblasti morale ustaviti vse postopke, ko je odvetoica, mlada Kitajka Su Xiao Xia uspela zbrati ključne podat- ke, potrebne v dokazovanju njune nedolžnosti, dragoceno pomoč pa je nudil tudi veleposlanik Tit Turnšek. Četudi sta Barbara in Franc Ple- snik poslovne običaje daljne dežele izjemno dobro poznala, saj sta bila del teh skoraj devet let, sta bila na zaplet ob poslovnem nesporazu- mu povsem nepripravljena. Njuna prva vez s Kitajsko se je začela jeseni 1990. Peking Še zelo mlada, njej je bilo devetnajst let, on je bil tri leta starejši, sta se odločila sprejeti po- nudbo za pogodbeno delo v Pekingu. Franc, strojni tehnik po poklicu, je bil krajše obdobje uslužbenec miinchenske tovarne BMW, ki je imela uvozno koncesijo za vso Kitajsko. S hčerko Sandro, ki je bila tedaj stara komaj šest mesecev, sta zakonca odšla v Peking. »Na- stanili smo se v središču mesta, v posebnem stanovanjskem naselju, namenjenem izključno tujcem, Id je pod 24-urnim nadzorom varnost- nih služb. Bili smo ločeni od domačinov. Kitajci so nas hitro sprejeli zlasti zaradi poslovnih priložnosti, sicer pa smo potrebovali več let, da smo s kom navedi pristnejše, tudi prijateljske stike,« je povedal Franc Plesnik, ki je bil sprva zadolžen za organiziranje servisov na Kitajskem in za nadzorovanje kakovosti dela v delavnicah. V Beemvejevi tovarni, večji del v Hong Kongu, so ga namreč izšolali prav na področju menedž- menta in vpeljave servisnih poslov. Plesnik je kmalu pridobil glas zanesljivega mojstra in poslovneža, ki zna ustreči svojim strankam. Avto je bil vselej popravljen v kar najkrajšem času. V zadnjih dveh letih so delokrog še razširili, saj je družba ABC Motors prevzela za območje Pekinga še predstavništvo za Audi, Porsche, Rolls Royce in Jaguar. Posli so cveteli. Vrnitev Plesnikova sta z leti življenje na Kitajskem vzljubila in z vrnitvijo v domovino, kot zdaj ugotavljata, skorajda predolgo odlašala. Od vsega začetka je imela njuna starejša hči Sandra kitajsko varuško, Aji so jo klicali, kar pomeni sestra. Z njo je deklica govorila le v kitajskem jeziku, obiskovala je tudi nemški vrtec in kasneje nemško šolo, v kateri se je učila še angleškega jezika. S starši je govorila v mater- nem jeziku in ga najbolj pilila med daljšimi počitnicami pri starih starŠh v Kranju. Devetlet- na deklica se danes lahko sporazumeva v štirih jezikih. Pred štirimi leti se je Plesnikovima rodila še hči Kaja. Le prvi mesec dni življenja je preživela v Kranju, nakar je družina znova odšla v Peking. Delo je priganjalo, saj Franc servisa ni mogel zapustiti za več mesecev. V podjetju ABC Motors se mu je pridružila tudi Barbara in vodila skladišče rezervnih delov. Tisto, o čemer so v zadnjih letih le razmiš- ljali, so uresničili decembra lani; družina se je odločila za vrnitev v domovino. »Oklevala sva,« je dejal Franc Plesnik. »Lahko bi ostali v Pekingu za vselej ali se vrnili domov.« Jeziček na tehtnici se je prevesil zavoljo starejše hčer- ke, ki je že hodila v tretji razred, tako da z vključitvijo v slovensko šolo ne bi več mogh odlašati. Odločila sta se za selitev v Celje, ki jima je twdi poslovno ustrezalo, saj sta vzela v najem bencinski servis OMV Istrabenz na Lopati: »Domov sva se vračala z mešanimi občutki. Vse sva začela znova, naenkrat je bilo domače okolje tisto, ki se mu je bilo treba privajati. Tako način življenja kot poslovni običaji se bistveno razlikujejo. Na Kitajskem je v domala vsakem poslu prisotno precejšnje tveganje, obenem pa so na voljo velike mož- nosti. Kdor tvega, lahko pridobi ali izgubi.« Dolg v Pekingu so ostali še neporavnani računi. Plesnikova sta se 15. junija letos odpravila na Kitajsko, misleč, da bosta doma že čez kak teden dni. »Družba, v kateri sva delala več let, nama je dolgovala znesek v višini 250 tisoč juanov oziroma 30 tisoč dolarjev. Dolg je nastal, ko sem rezervne dele, dobavljene iz Nemčije, v imenu podjetja plačal z lastnim denarjem,« je pojasnil Franc Plesnik. Z ženo sta hotela dolg izterjati, vendar je njun nekda- nji delodajalec ukrepal po svoje, da bi se izognil poplačilu. Izkazalo se je, da so na Kitajskem za upnika največji problem dolžni- ki, ki imajo dobre zveze z vplivnimi domačini. Malezijski Kitajec mr. Loh, generalni mene- džef firme ABC Motors, je po trditvah zakon- cev Plesnik poskrbel za lažno ovadbo zoper njiju. »Pred tem sva bila z njim v dobrih poslovnih odnosih in zato nisva pričakovala nobenih zapletov. Vse, kar sva hotela doseči, so bih čisti računi. Uštela sva se. Ob prvem srečanju z delodajalcem poplačila dolga nisva uredila. Čez nekaj dni smo se znova sestali v gostinskem lokalu in pričakovala sva denar. Osupnila sva ob prihodu policistov, ki so naju odpeljali na zashšanje na policijsko postajo. Dolgo nama ni bilo jasno, česa sva sploh osumljena,« je pripovedoval Franc Plesnik. Priprli so ju 21. junija in šele po petih dneh sta izvedela, da ju dolžijo kraje avtomobila. Ob vrnitvi v Peking sta z dvorišča podjetja odpeljala BMW 520, avtomobil, ki sta ga uporabljala v minulih štirih letih in pol in zanj sta še vedno imela veljavne dokumente ter pogodbeno dovo- ljenje lastnika, njunega filipinskega znanca. Avto ni bil v lasti družbe ABC Motors. Pripor Podtaknjeno ovadbo so razjasnjevali mesec dni. Zakonca sta bila vsak v svoji celici, ne da bi vedela, kako se godi drugemu. Medtem sta imela pravico do dveh razgovorov. Po petih dneh pripora se je v prostorih urada za javno varnost mesta Peking, kamor so ju pripeljali iz približno trideset kilometrov odda- ljenega neznanega pripora, naposled smel z vsakim posebej srečati slovenski veleposlanik na Kitajskem Tit Turnšek. Za razgovor so imeli na voljo pol ure. »Za desetietno zaporno kazen, ki je bila zagrožena, na srečo nisva niti vedela,« je pripomnil Plesnik. Drugi razgovor so jima dovolili z njuno kitajsko odvetnico. Ker kitajske oblasti niso pravočasno priskrbele prevaj^ca, so se morali pogovarjati v angleščini. Po zakonu bi ju lahko v priporu zadržali največ trideset dni, potem pa vložiU obtožnico ali ju izpustili. »Če- prav sva imela pri sebi vse dokumente, ki so dokazovali, da avtomobila nisva odpeljala proti- zakonito, so potrebovali štiri tedne, da so sum ovrgli. Dovolili so nama tudi nadaljnje bivanje na Kitajskem. V času pripora je bilo ravnanje polici- je korektno, kaj več o tem pa za zdaj ne maram govoriti. Želim si mimo življenje,« je zaključil Franc Plesnik. V sredo, 21. julija, so ju izpustili iz pripora, dva dni zatem, v petek, sta že sedla v letalo. Osem ur poleta proti Frankfurtu se je vleklo kot jara kača, še bolj ure pred poletom proti Ljubljani. Na letališču sta ju čakaU hčerki. ^v- ■ - KSENIJA LEKIČ Franc Plesnik, desno na modrem Harlejju. S prijatelji so se ustavili ob akumulacijskem jezeru v bližini glavnega rezervoarja vode v Pekingu. Ena od ulic nedaleč od stanovanjskega naselja za tujce, v katerem so Plesnikovi živeli več let. REPORTAŽA 13 Ljubenci s ponosom Ponoven vzpon tradicionalne turistične prireditve Flosarski bal na Ljubnem Flosarski bal je med obi- skovalci tradicionalnih turi- stičnih prireditev že dlje ča- sa sinonim za preteklost in obujanje drobcev iz nekda- njega življenja na Ljubnem. Kot podobne prireditve so tudi ljubenski flosarji v orga- nizaciji doživljali vzpone in padce, in skoraj je nemogoče verjeti, da je po 39 letih, od- kar so pričeli s Flosarskim balom, prireditev doživela takšen vzpon. Imenitna pro- slava 5. rojstnega dne občine Ljubno je minila s prikazom Ljubencev, takšnih, kot so - glasba, šale in ples so bili glavni spremljevalci »ofira- nja«, ki so ga pripravili člani kulturnega društva, o delu v občini pa je spregovorila žu- panja Anka Rakun. Vmes se je v minulem tednu zvrstilo kar nekaj, predvsem športno obarvanih dogodkov, ki so na prizorišča privabili precej obiskovalcev, v osnovni šoli se je s svojimi deli predstavljala domačinka Liza Lik, odprli so precej cestnih odsekov. Osrednji dan prireditve, ne- deljo, so Ljubenci po 11 letih premora ponovno obogatili s povorko, v kateri se je prete- klost nenehno mešala s seda- njostjo. Na zanimiv in precej izviren način so prikazali življe- nje, povezano z vsakdanjim koščkom kruha - predstavile so se žanjice in kosci, po ljuben- skih ulicah so na z zelenjem okrašenih vozovih vozili mla- tilnico, apnenco in kovača... Med vozovi, na katerih so kuha- li oglje, ročno sekali in spravlja- li les ali pripravljali steljo, so današnji utrip življenja predsta- vili s pomočjo društev, ki delu- jejo v kraju. V povorki so se zvrstili mladi nogometaši, keg- Ijači, planinci, ribiči, posebej so predstavili turistično ponud- bo... Z vozov so odmevale har- monike, vozove so spremljali konjeniki iz zgornjesavinjskega konjerejskega društva ter zgor- njesavinjski godbeniki, vsak prikaz posebej pa so skrbno pokomentirali in obiskoval- cem povedali, kako so to počeli nekdaj in kako danes. Povorki je sledil že tradicio- nalni flosarski krst, ki po skoraj štirih desetletjih še vedno nav- dušuje obiskovalce. Tokratni zelenec in jud, ki so ga s duhovi- timi nasveti spremenili v prave- ga flosarja, je bil Tomaž Arlič. Gostje tokratnega Flosarskega bala so bili splavarji iz Francije, ki so navdušeni nad prireditvijo zapustili Ljubno. Če bi malenkostno iskali na- pake, bi jih seveda tudi pri izvedbi Flosarskega bala lah- ko našli. Toda precej podobno je tudi na drugih tovrstnih tra- dicionalnih prireditvah, zato lahko skupaj z Ljubenci upa- mo, da se bodo dobro iztekh tudi vsi načrti, ki zorijo v glavah potomcev vlcarjev in flosarjev za prihodnji, 40. Flosarski bal. URŠKA SELIŠNIK Foto: C. SEM, SHERPA Krst je eden najbolj značilnih prizorov Flosarskega bala. Flosarska štorija v treh slikah. Kraljica pri klopotcu Na Banovini na Virštanju se je v nedeljo popoldan kar trlo ljudi, ki so si prišli ogle- dati pester program pod na- slovom »Vino je veselje« v režiji Društva vinogradni- kov Virštanj-Kozjansko. Sončno nebo so preletavala letala Obsoteljskega aero- kluba Imeno-Podčetrtek, na odru pa so zaplesali plesalci folklorne skupine Košuta iz Poljčan. Sredi sončnega nedeljskega popoldneva sta se s kočijo pripeljali slovenska vinska kraljica Irena Kupljen iz Radgonsko-Kapelskega vino- rodnega okoliša in njena spremljevalka Suzana Peč- nik iz Sedlarjevega, ki je tudi članica virštanjskega vino- gradniškega društva, in takrat se je pričelo. Medtem ko ju je svečano sprejel in popeljal na oder predsednik društva Slavko Toplišek, so okolico prevevali zvoki harmonik mladih godcev pod mentors- tvom Francija Rajgla iz Koz- jega. Po pozdravnih govorih pana občine Podčetrtek Jože- predsednika vinogradnega ta Drofenika, predsednika društva Slavka Topliška, žu- KS Virštanj Slavka Božička in vinske kraljice se je tisoč- glava množica povzpela skozi vinograde na virštanjski grič. Tam je Dani Omarzel ob po- moči Darka Božička postavil klopotec, ki ga je obletavalo in zagnalo ultra lahko letalo pod upravljanjem Vilija Ter- žana. Klopotec je tolkel in odganjal ptiče, na Banovini je folklorna skupina odplesala »kmečko ohcet«, Silvo Oro- žim,pa je z akrobatskim le- tom preganjal ptiče. Občudo- valcem je zastajal dih. An- sambel Igorja Podpečana je zavrtel občinstvo na plesišču, športna letala imenskega ae- rokluba pa so popeljala v viša- ve vinsko kraljico, njeno spremljevalko, Slavka Topliš- ka in novinarje, da so si ogle- dali dogajanje še s ptičje pers- pektive. ALEKSANDRA MAČEK Vinsko kraljico Ireno Kupljen in njeno spremljevalko Suzano Pečnik je furman Herman Jakopina s kočijo popeljal na virštanjski grič. Irena Kupljen, Suzarm Pečnik in Slavko Toplišek. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Hohovci, zmagovalci iz Šentilja pri Velenju, so s seboj pripeljali tudi malico in pijačo. V Gaberkah so se dobro odrezali v Šaleški dolini se dobro obiskane prireditve in veselice vrstijo kot po tekočem traku. Poleg znane Velenjske noči je bila zelo zanimiva tudi 25. obletnica kmečkega praznika v Gaberkah. Praznik so pri- pravili mladi zadružniki in ak- tiv kmečkih žena Šaleške do- line. Na tekmovanju v košnji, žaganju, prenašanju vode in smučanju na suhem so se po- merile ekipe iz Gaberk, To- polšice, Škal, Cirkovc, Belih Vod in Šentilja pri Velenju. Člani slednje ekipe, ki so se poimenovali hohovci, so se najbolje odrezali in za nagra- do so dobili 15 kilogramov najboljšega sira iz mlekarne v Arji vasi. Precejšnje število gledalcev se je lahko naužilo kmečkih dobrot, pijače in je- dače, ki je hitro pošla. L. OJSTERŠEK, Pri delikatesi v Interspam so Celjske mesnine razdelile mimoidočim 22-kilogramsko klobaso. Poskušnja klobase velikanke v celjskem Centru Interspar pri delikatesi so v petek kupci z navdušenjem pokušali velikansko poltrajno svinjsko klobaso Vikend, ki so jo naredili v Celjskih mesninah. »Velikanko«, ki je bila dolga 1,4 metra in tehtala 22 kilogramov, je razrezal komercialni zastopnik Celjskih mesnin Boštjan Brantuša, pomagala pa mu je hostesa Diana Lušenc. A. M., Foto: SHERPA Tekmujejo za najlepše okolje Hiristično društvo Žička gorca iz Žič je organiziralo ocenjevanje dveh sosednjih vasi - Žič in Draže vasi. Člani komisije so bili iz bližnjih turističnih društev. Ocenjevali so stanovanjske domove, kmečke domačije ter javne objekte in kulturne spomenike. V vsaki skupini so preverili čistočo, balkonsko in okensko cvetje, cvetlične grede in skladnost objekta z okolico ter pri kmečkih domači- jah urejenost gospodarskega poslopja, gnojišč, strojnega parka in pripadajočih objektov. Predsednik Turističnega društva Žička gorca Milan Kokotec je ob koncu ocenjevanja dejal, da je bila komisija zelo zado- voljna z urejenostjo obeh krajev. »Kljub temu da ljudi nismo opozarjali na tekmovanje, se pozna, da se vsi trudijo za boljši videz in urejenost svojih domov in vasi kot celote. Najde se še kakšna črna točka, vendar je tega zelo malo. V oktobru bo še eno ocenjevanje, potem bomo točke sešteli in dobili zmago- valce v vsaki vasi posebej.« Tekmovanje bo končano jeseni, na vinski trgatvi, ko bo še podelitev priznanj. J.G. Celjska kronika v sliki Pri trgovini Fototeka na Gubčevi so minuli četrtek odprli fotografsko razstavo utrinkov z nedavnega evropskega kadetskega ko- šarkarskega prvenstva, kjer si mimoidoči lahko ogledajo številne zanimive prizore iz tekmovanj in zakulisja, av- torja Eda Einspielerja. Izložba bo na ogled 14 dni, v prihodnje pa naj bi po bese- dah direktorja podjetja HF Li- ne Roka Hojnika redno pri- pravljali izložbe s skupnim naslovom »Celjska kronika v sliki«. Zato si bodo pri tem zastopniku znamke Polaroid prizadevali navezati sdke tudi z drugimi fotografskimi moj- stri, ki jih že sedaj vabijo k sodelovanju, izložbe pa bodo prijaviti tudi na tekmovanje celjskih aranžerjev. PŠ Kraiani za cesto v Krajevni skupnosti Paka pri Velenju so v zaselku Loke otvorili 620 metrov prenovlje- ne ceste. Vsako od osmih gospodinjstev je za novo ce- stišče prispevalo štiristo tiso- čakov in 120 udarniških ur. Mestna občina Velenje pa je poravnala znesek za asfaltno prevleko. Slavnostni trak so prerezali predsednik gradbe- nega odbora Cvetko Grabner, predsednik KS Paka Igor Kline in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. L. OJSTERŠEK Po pohorskih kmetijah Gostitelji s turističnih kmetij zreškega Pohorja so v torek svoje goste popeljali na izlet po pohorskih kmetijah. Za takšno predstavitev lepot pohorskih kmetij so se odločili zaradi popestritve turistične ponudbe, gostom pa so prikazali kulinarične dobrote kmetij, običaje in kulturne znamenitosti. Na zreškem Pohorju se zavedajo pomena turizma kot gospo- darske panoge, ki iz leta v leto prinaša večji dobiček, zato nameravajo svojo ponudbo v naslednjih letih še razširiti. RC. Pašni piknik Nekaj tisoč ljubiteljev nara- ve je privabil minuli konec tedna tradicionalni pašni pik- nik na Rogli. Domačini so pripravili pester zabavni program, kulinarične dobrote, sedežnica in parkirišča pa so bila obremenjena kot v največji zimski sezoni. Tisti, ki so se nekoliko dlje zadržali v bližini zabaviščnega prostora, so se lahko pomerili tudi v koš- nji trave, plezanju na drog, vle čenju vrvi, žaganju hloda, gle- dalci pa sd si »napasli« oči ob atraktivni modni reviji, v kateri so sodelovale nekatere aktual- ne miss Slovenije prejšnjih let in med drugim pokazale tudi po- horsko narodno nošo. EDI MASNEC OBČINSKA OBELEŽJA Občina Laško Laško je stara naselbina, ki se prvič ome- nja v prvi polovici 12. stoletja, kot trg pa za časa Babenberžanov, in sicer leta 1227. Sta- rost trških simbolov (grba) ni povsem zna- na, dejstvo pa je, da je nadvojvoda Ferdi- nand, kasnejši cesar Ferdinand II., 16. julija 1598 z listino potrdil trgu Laško grb v obliki, ki ga mesto in občina uporabljata še danes. Originalna listina o potrditvi trških simbolov naj bi bila uničena v požaru, ki je prizadejal Laško leta 1682. Odlok o grbu in zastavi sedanje občine Laško je bil sprejet na seji občinskega sveta 6. maja 1998. Grb - Grb občine je ščit modre barve, spodaj polkrožno zaključen (radij 50 enot), na kate- rem so tri bele burbonske lilije, črno obroblje- ne. Lilije so razporejene v obliki enakokrake- ga trikotnika (dolžina osnovne stranice 49 enot, dolžina krakov 59 enot: velikost lilij 44 enot, višina 58 enot). Celoten grb je črno obrobljen, rob širine ene enote. Skupna širina grba z okvirjem je 100, višina pa 130 enot. Odmik lilij od gornjega roba je 9 enot, odmik linije od spodnjega zaokroženega dela grba prav tako 9 enot. Odmik zgornjih dveh lilij od desnega in levega roba je 4,2 enoti. Zastava - Občinska zastava je pravokotnik modre barve, srebrno obrobljen, s tremi bur- bonskimi lilijami, črno obrobljenimi, dve nad eno v sredini. Od zgornjega roba sta odmaknje- ni 54 enot ali v razmerju 1:0,3, od spodnjega roba pa 51 enot ali v razmerju 1:0,28. Razmerje med širino in višino zastave je 74 enot in 180 enot ali v razmerju 1:0,09.Vse tri lilije so v enakem razmerju vsaka sebi, kakor je to opisa- no v grbu Laškega. V spodnjem delu zastave je napis »Laško«, ki je od spodnjega dela zastave odmaknjen 7,5 enot (1:0,04), od levega in desnega roba pa 13 enot ali v razmerju 1:0,17 Nabor pisave je Times New Roman, velikosti 13 enot ah v razmerju 1:0,07. Sedež občine: Mestna uhca 2, 3270 Laško; površina 199 km^; povprečna nadmorska višina 474; število naselij 86; število prebival- cev 14.411; gostota prebivalstva na km^ 72; delež Slovencev 93,7%; delež moških 48,2%, delež žensk 51,8%; število gospodinjstev 4601; povprečno število čla- nov gospodinjstva 3,1; delež aktivnega prebivalstva 45,9%; delež prebivalstva do 20 let starosti 27,3%; delež prebivalstva od 21 do 60 let strarosti 54,8%; delež prebi- valstva nad 60 let starosti 17,9%; stopnja rodnosti 8,6 promila; stopnja umrljivosti 10,5 promila; naravni prira- stek -1,9 promila. (podatki za leto 1996) ■■i BRANKO GOROPEVŠEK ŠPORT 15 Boj za svetovno prvenstvo Državni rekord Valantove je dobra napoved pred posamičnim državnim prvenstvom konec tedna v Celju Na Kladivarjevem štadio- nu se bo zbrala domača atlet- jl^a elita, ki se bo potegovala ,23 državne naslove in tik pred zdajci preverjala formo 23 bližnje svetovno prvens- tvo v Sevilli, pričenja pa se (tudi lov na olimpijske nor- me. Domači atleti želijo na- juspešnejšo sezono v zgodo- jvini kluba kronati tudi s po- jirditvijo primata na domačih (leh. Od zvenečeih imen utegne manjkati le Brigita Bukovec, če bi ne uspela nor- Imalno izvesti trenažnega procesa po okrevanju. ' Celjski atletski delavci so ^kijub'dejstvu, da so nedavno imeli na obisku vlomilca in s tem pol milijona tolarjev ško- de) zagotovili vse potrebno za nemoteno tekmovanje, ki naj bi slovensko atletiko spet bolj jfibližalo zahtevni športni avnosti, vajeni izvrstnih do- sežkov. Tako je slišati celo na- bovedi, da bo Gregor Cankar jiaskakoval rekordnih 840 cm in se v troskoku z Alenom Topolovčanom spopadel za naslov. Zagotovo pa se temu nebo odrekla najboljša doma- la atletinja Anja Valant, ki je na EP do 23 let v Goteborgu za 29 cm preskočila 14 metersko tnamko, prav za toliko po- maknila slovenski rekord in izpolnila normo za 01 v 5ydneyu. Do brona ji je zmanjkalo vsega 9 cm, srebra |z Turkuja '97 pa ni mogla ubraniti (2. Rugova (Rus) 14,65). Že zaradi tega bo žen- ski troskok ena najzanimivej- ših panog, ki ji ob bok lahko postavimo še moško daljavo, ko bosta Cankarju dihala za vrat domači konkurent Sergej Rozman in Velenjčan Ranko Leskovar. Slednji je na Šved- skem doskočil na 790 cm (os- mico je dvakrat preskočil, vendar prestopil), kar je zado- stovalo za 5. mesto oziroma najboljšo moško uvrstitev na tovrstnih tekmovanjih. Eliza- beta Randjelovič je v slabi formi, zato v Goteborgu ni zmogla več kot 47,47 (11. me- sto). Če bi kopje poletelo na osebni rekord, bi bila blizu odhčja. V Celju bo težko pre- magala Eufemijo Štorga (Olimpija). V tehničnih disci- plinah bo negotovo še v moški krogli in disku, kjer se bo Mi- ro Medič (Kladivar) za primat udaril z Mirom Vodovnikom (Slov. Bistrica) in Igorjem Primcem (Krka), pri ženski daljavi je Ljubljančanka Kse- nja Predikaka v rahli predno- sti pred Valantovo, medtem ko Celjana Jure Rovan pri pa- lici in Robi Teršek v kopju ne bi smela preveč napenjati mi- šic. Teki bodo deloma okrnje- ni. Pri domačih bo manjkal 400 metraš Aleš Stopinšek, ki je že odpotoval na MEP v Ri- go, podobno kot presenečenje te sezone na 200 m mladinec Jože Vrtačič (Šen), Urban Ac- man pa se po poškodbi ubada z lovljenjem forme, zato bo težko izpolnil 100 metersko B- normo za Sevillo (10,40), ki je identična za 01, čeprav njegov najboljši rezultat dosega tudi A-normo, vendar ga ni tekel v tekoči sezoni. Izkušeni Miro Kocuvan bi se" po napovedih trenerja Mira Kocuvana st. na 400 ovire spet moral spustiti pod 50 sekund, za dober na- stop v Španiji pa potrebuje vsaj še dve močni tekmi, s katerima bi ujel tekmovalni ritem, ki se je po zapletu v Zagrebu porušil. Prvenstvo bo priložnost za plejado domačih naraščajnikov (Kladivar je skupno prijavil 62 atletov) in presenečenja niso izključena. Urh Kopitar, Mateja Dražnik, Tina Matul in drugi želijo po- kazati, da njihov čas prihaja. Ne velja pa pozabiti preostalih slovenskih adutov: štirikratne šprinterske rekorderke Alenke Bikar, nekdanje evropske pr- vakinje v višini Britte Bilač, Helene Javornik, Brigite Lan- gerholc, Damjana Zlatnarja, Dejana Miloševiča, Matije Še- staka, Bekima Bahtirija, Bošt- jana Horvata in ostalih, ki bo- do jamčili za najkvalitetnejše prvenstvo doslej. Tekmova- nje, ki bo organizatorje veljalo dober milijon tolarjev, bo hkrati štelo še za prvenstvo mlajših članov (do 23 let). ^^ PRIMOŽ ŠKERL ^^^ Foto: GREGOR KATIČ Na seznamu potnikov v Sydney so se znašli že štirje Kladivarjevi atleti: Miro Kocuvan, Gregor Cankar, Jure Rovan in Anja Valant (vsi so tudi zanesljivi potni- ki v Sevillo). Med poten- cialnimi kandidati sta še Urban Acman in Sergej Rozman. Urnik tekmovanja - sobo- ta: 15,45 kladivo (Ž), 16,50 otvoritev prvenstva, 17,00 100 ovire (Ž) in daljava (M), 17,10 palica (M) in kopje (M), 17,15 110 ovire (M) in višina (Ž), 17,25 100 m (Ž) polfinale, 17,40 100 m (M) polfinale, 17,55 1500 m (Ž), 18,05 1500 m (M), 18,15 100 m (Ž) finale in troskok (Ž), 18,20 100 m (M) finale in disk (Ž), 18,30 400 m (Ž), 18,45 400 m (M), 19,05 5000 m (Ž), 19,40 4x100 m (M), 19,50 4x100 m (Ž). Nedelja: 15,30 kladivo (M), 17,00 troskok (M), 17,10 400 ovire (Ž), višina (M) in kopje (Ž), 17,15 palica (Ž), 17,20 400 ovire (M), 17,35 800 m (Ž), 17,45 800 m (M), 18,00 200 m (Ž) polfina- le in krogla (Ž), 18,15 200 m (M) polfinale, 18,25 daljava (Ž), 18,30 3000 m (Ž) in disk (M), 18,45 steeplechase, 19,05 200 m (Ž) finale, 19,10 200 m (M) finale, 19,15 5000 m (M), 19,40 4x400 m (Ž), 19,45 4x400 m (M). Na atletskem DP se v skoraj vseh panogah obetajo zanimivi boji. NA KRATKO Obersdorf: Velenjski smu- čarski skakalec Rolando Kali- garo je na tekmi Kontinental- nega pokala zasedel 9. mesto in se v skupnem seštevku pre- bil na tretje. Pet najbolje uvrš- čenih si pribori pravico nasto- pa na Svetovnem pokalu, na- slednja tekma pa bo v poljskih Zakopanih. Ljubno: Rezultati smučar- skih skokov za pokal Flosar- skega bala - do 10 let: 1. Kle- men Omladič, 2. Gašper Ber- lot (oba Velenje). Do 12 let: 1. Sašo Tadič (Ljubno) 8. Robi Hrgota, 11.-Žiga Urlep (oba Velenje). Parižlje: Šoštanjčan Robi rodlepnik je zmagovalec ša- novskega turnirja v počastitev nove občine Braslovče. Turnir osvojil pred klubskim kole- som Francem Stropnikom in ^■"agom Kristanom (Velenje). Pri članicah je bila najboljša Biserka Novak, pri mladincih Jernej Novak in pri mladinkah Ksenja Novak (vsi Prebold). Veteranski del je pripadel Ru- diju Florjancu (Polzela). V ne- deljo bo na Polzeli še turnir za pokal mesta. Žalec: Zmagovalec petega memorialnega šahovskega turnirja v spomin na Sreča Ha- beta je FIDE mojster Dane Vomber (Griže) pred Duša- nom Brinovcem in Karlijem Turkom (oba Žalec). Žalec: Na regijskem ekip- nem šahovskem tekmovanju so nastopile 4 ekipe. Na držav- no prvenstvo v Maribor so se uvrstili šahisti DU Slovenske Konjice, ki so v finalu s 3:1 odpravili DU Žalec. Končni vrstni red: 1. DU Slov. Konjice, 2. DU Žalec, 3. DU Šentjur, 4. DU Celje. V Celju spet kegljaško SP Tretje leto zapored bo Ce- lje pripravilo kegljaško tek- movanje svetovnega ranga. Mednarodna kegljaška zve- za je po težavah z dvorano v Kranju Celju potrdila kandi- daturo za 3. kadetsko SP (14.-17. julij 2000). »Ponosni smo, da so nam znova zaupali pomembno tek- movanje, četudi gre za kadet- sko konkurenco. Stroškov ne bo Veliko, kajti 10 stezno keg- ljišče na Golovcu povsem od- govarja pogojem tekmovanja. Sočasno je to priložnost za številne celjske kadetinje,« je odločitev MKZ komentiral La- do Gobec, ki je z 20 varovan- kami (od pionirk do članic) danes odpotoval v Kranjsko Goro. V domačem prvenstvu. kjer bo letos konkurenca v vseh kategorijah močnejša, naj bi si Miroteks zagotovil 16. naslov prvaka. Fizične pripra- ve bodo z več prijateljskimi tekmami nadaljavali na doma- čih stezah. JOŽE KUZMA Igre vojakov v Zagrebu se jutri (do 16.8.) pričenjajo Vojaške igre. Med približno 8 tisoč športniki iz več kot 70 držav bosta v sestavi slovenske re- prezentance nastopila ju- doist Peter Bevc in atletinja Anja Valant. Atletska tekmovanja se prič- no sredi tedna, Valantova pa je med favoriti za odličja. Vod- ja slovenskih vojaških repre- zentanc in poveljnik športne enote podpolkovnik Janko Po- žežnik iz Celja največ pričaku- je od plavalcev (sestri Kejžar, Metka Sparavec, Jure Bučar), judoistov (Raša Sraka), strel- cev (Rajmond Debevec), ve- slačev (Iztok Čop) in padal- cev, ki so pred štirimi leti v Rimu osvojili dve medalji. V hrvaški prestolnici se bodo vo- jaki pomerili v 25 športih. PRIMOŽ ŠKERL Izpolnjen cili Plavalka Marines Nep- tuna Urška Roš se je vrni- la z evropskega prvens- tva, kjer je izpolnila os- novni cilj - uvrstitev med 16 najboljših, nastopila pa je manjkrat, kot je bilo sprva napovedano. Iz neznanih vzrokov je vodstvo reprezentance ni prijavilo za 800 m prosto, zadnji dan prvenstva v Ca- rigradu pa je manjkala tudi na polovico krajši progi, saj je v štafeti 4x100 mešano nadomestila obolelo Alen- ko Kejžar. Edini posamični nastop je Roševa tako opra- vila minulo soboto, ko je na 200 m delfin zasedla 14. mesto. Uvrstitev je zadovo- ljiva, vendar rezultat ni bil takšen, kot ga je Urška na- črtovala. 2:18,46 je 20 stotink slabše od državnega rekorda, ki ga je načrtovala. Konec tedna jo čaka še zadnje dejanje sezone, saj bo kot večina najboljših celjskih plavalcev od jutri do nedelje nastopala na dr- žavnem prvenstvu v Ra- dovljici, s katerega se bo zanesljivo vrnila s kopico odličij. T.L. Teniška zabava Teniška akademija Toma- ža Volka in Štajerski val sta pred Intersparom pripravila eksibicijski teniški turnir Živ-žav. Najmlajši so se lahko pome- rili z evropskima prvakoma do 14 let Nejcom Podkrajškom in Tomažem Jamnikarjem (oba TA Volk), najobetavnajša do- mača tenisačica Andreja Kle- pač (TK Radenci) pa je »pro- mocijsko« premagala Aleksan- dra Jeršiča (Štaj. val). Z na- ključnimi obiskovalci sta (po) igrala Marko Tkalec (TK Branik) in Dani Šantelj (TK Železničar), medtem ko je ko- mercialni direktor Zdravilišča Atomske Toplice Dani Brck iz- gubil z Gogijem (duo Spidi in Gogi). Za konec so na Golovcu pripravili še nočni turnir dvo- jic, ki je skupaj z vikend pake- tom v Atomskih toplicah pri- padel Marjanu Kitku in Božu Naraksu. SD Bolgar na Polzeli Košarkarji Savinjskih Hopsov so priprave na novo sezono pričeli z Nikolaem Balevom, prvim bolgarskim košarkarjem, ki bo zaigral v slovenskem prvenstvu. V ponedeljek so se Polzela- ni, ki jih bo tudi v tem tekmo- valnem letu vodil Boris Zrin- ski s kondicijskim trenerjem Boštjanom Kuharjem, odpra- vili na Ravne na Koroškem, drugo fazo specialnih priprav pa bodo opravili v domači dvorani. Do pričetka prvens- tva (11. septemb'er) je Zrinski napovedal več prijateljskih te- kem, med drugim bodo orga- nizirali tudi turnir Polzela 99. Vodstvo kluba na čelu s po- slovnim direktorjem Brane- tom Turnškom medtem skrbi za potrebno dokumentacijo novih okrepitev. Nekdanji član Levskega iz Sofije bolgar- ski reprezentant Nikalaj Balev (208 cm) bo na Polzeh prebil vsaj leto dni, na preizkušnjo pa so poklicali še bosanskega reprezentanta Ada Kahrima- noviča (24 let, 198 cm). Po ocenah stroke naj bi klub po- treboval prav igralca takšnega profila, zato je podpis pogod- be pričakovati v naslednjih dneh, novo ime v rumeno- modrem dresu pa je tudi viso- ki branilec Januš Gorjup (23, 194), ki je lani nosil dres ljub- ljanskega Slovana, še prej pa Idrije. TONE TAVČAR 16 ŠPORT Zelo solidno, toda... Nogometni prvoligaši začeli s prvenstvom - Rudar in Publikum zadovoljna le z rezultatom - V 2. krogu še bolje? Težko pričakovan začetek državnega nogometnega pr- venstva ni postregel z veliki- mi presenečenji, saj so vsi doseženi rezultati dokaj pri- čakovani. Pod drobnogle- dom so bili Mariborčani, ki so se morali pošteno potrudi- ti v Domžalah, izmed favori- tov je HIT Gorica v BeUincih pričakovala zmago, outsi- derja in novinca obenem pa nista poskrbela za senzaciji. Moštvi s Celjskega sta si že- leli dobrega Starta in ga doča- kali. Za Velenjčane je igrala edino zmaga, do katere so prišli na dokaj lahek način, medtem ko so Celjani na Pre- valje odpotovali s ciljem, da se vrnejo s točko. Tako za Rudar, kot za Publikum pa velja, da z igro nista ravno navdušila. Problem: uigranosf Velenjčani so potem, ko enostavno niso imeli pravega počitka med obema sezona- ma, poklenili v pokalu in se zelo hitro pobrali. Ob jezeru niti pomisliti niso upali, v kakšne težave bi zašli, če mi- nulo soboto ne bi ugnali moš- tva Dravograda. Korošci so si- cer pričakovali še več zadet- kov v svoji mreži, vendar ve- lenjska igra še ni podobna tisti izpred treh ali štirih mesecev. Ekipa še ni dobro uigrana, kar je razumljivo, kajti doživela je številne spremembe. No- vinci v Rudarjevem dresu so izkušeni in kakovostni in prav izkušenost je bila odločilna proti novincu v ligi Si.Mobil. Predvsem drugi polčas je ra- zočaral nogometne sladokus- ce, v ospredju so bili ostri dvoboji, v katerih so bih do- mačini za odtenek uspešnejši, dva zadetka pa obetata manj težav v napadu, čeprav je po prvem krogu nemogoče trditi, da bodo napadalci letos učin- kovitejši. In ker igra v pre- miernem nastopu ni bila na visoki ravni, so se v Velenju zadovoljih z rezultatom. Za- nesljiva zmaga brez pravega sijaja je pač odlika velikih moštev. Rudar sicer ne sodi med največje, politika kluba pa je naravnana proti vrhu. Trepetali so! Na Prevaljah je več kot tisoč gledalcev pričakovalo štartno zmago svojih ljubljencev, Publikum pa je bil pretrd oreh. Celjani so najprej pobu- do prepustiU gostiteljem, v drugem polčasu pa so po bli- skovitem protinapadu asisten- ta Beršnjaka in strelca Rado- savljeviča povedli. Korotan je po prejetem zadetku deloval nebogljeno in zdelo se je, da bodo rumeno-modri štartali kar z zmago. Toda majhna nepazljivost Romiha je Koroš- cem omogočila izenačenje, do konca srečanja pa so si domačini priigrali kopico pri- ložnosti. Na srečo Celjanov je bil Mujčinovič izjemno raz- položen. Kaj lahko bi se zgo- dilo, da bi Publikum zapustil Prevalje praznih rok, kar ni- kakor ne bi ustrezalo dogod- kom na igrišču. Trener Nikola Ilievski ni bil zadovoljen z igro svojih varovancev in jih je razdelil v dve kategoriji. Iz- jemno zadovoljen je bil s svo- jim vratarjem. Blatnikom, Beršnjakom, Radosavljevi- čem, Sankovičem in Gorš- kom, razočarali pa so ga Ka- čičnik, Štancar, Križnik, Ro- mih, Hodžar in Gobec, ki od- haja oktobra na služenje vo- jaškega roka. Še najbolj je bil nezadovljen s Šircem, katere- ga igro je ocenil kot povsem neodgovorno in indolentno. Precej se je poznala odsotnost Mitiča, ki je na pokalni tekmi dobil rdeči karton, ki ga bo stal 120 tisočakov klubske kazni. PoGenku Rudar Celjani bodo pojutrišnjem prvič v vlogi gostiteljev. Cilj je seveda zmaga proti Feroterm Pohorju. V Publikumu priča- kujejo, da se bodo Rušani prišli v Celje braniti in na ta način iskali priložnost za os- vojitev točke. Skalna klet bo ,najcenejši nogometni štadion v domači elitni konkurenci. Vodstvo kluba bo na ta način znova skušalo na tribune zva- biti več gledalcev. Vstopnica za pokrito tribuno bo vredna 1.500 tolarjev, 700 bo potreb- no odšteti za vse ostale, mladi- na si bo tekmo lahko ogledala že za 400 tolarjev, za tisočaka pa bo na stadion lahko priro- mala kar cela družina. Če tudi ta poteza na Skalno klet ne bo zvabila večjega števila gledal- cev, potem je jasno, da preo- stane le še en ukrep: boj za vrh z dopadljivo igro. Derbi 2. kroga bo - tako kot tekma v Celju - že v soboto, vendar se bo začel 2 uri kasne- je - ob 19. V Ljudskem vrtu se bosta pod žarometi pomerilia Maribor Pivovarna Laško in Rudar. Zagotovo bo na igro prvakov vplivalo včerajšnje gostovanje pri Genku. Velenj- čani po tihem upajo, da bi utegnili izkoristiti nezbranost »vijolic«, ki bodo orientirane le na kvalifikacije za ligo prva- kov. Rudar si želi točke, ki bi pomenila uspeh, zmaga pa kar senzacijo. Eden glavnih adu- tov »knapov« je prekaljeni bo- rec Alfred Jermaniš, ki je med drugim tudi vnet zbiralec skalpov velikih. Se bo z novim lahko pohvalil že v soboto zvečer? ■■■■■Hi TOMAŽ LUKAČ Ustanovili NK Rogašlca Po nekajmesečnem mr- tvilu po razpadu NK Ste- klar so v Rogaški Slatini minuli teden ustanovili nov nogometni klub NK Rogaška, ki se bo jeseni - če ne bo nepredvidenih te- žav - vključil v tekmovanje pod okriljem MNZ. Na ustanovno skupščino je prišlo 35 ljubiteljev nogome- ta, ki so na pobudo iniciativ- nega odbora sprejeli akte no- vega kluba ter izvolili uprav- ni odbor, ki ga bo vodil Albin Šrimf. V odboru bo tudi glav- ni pobudnik oživitve nogo- meta v Rogaški Slatini Stipe Pešič, ki bo zadolžen za stro- kovno delo. V novoustanov- ljeni klub se bo vključila še nogometna šola Rogaška, ki je doslej delovala preko športnega društva II. OŠ, na jesen pa se bodo mlajše selek- cije vključile v redna tekmo- vanja, s pripravami je pričela tudi močno pomlajena član- ska vrsta. Kot je znano, je bil predhodnik novoustanovlje- nega kluba v svoji 50-letni zgodovini dolgo član 2. SNL, po osamosvojitvi pa je tri sezone prebil v l.SNL. JANEZ TERBOVC Profesionalec na poziv 23-letni smučarski akro- bat Andrej Kramer je svoje smučarsko znanje vnovčil v Nemčiji, kjer nastopa za miinchenski Action team. Od tega ni moč obogateti, se pa izplača. V desetletni ka- rieri je kot član SAK Mont Celje osvojil naslov držav- nega prvaka in podprvaka v skupni razvrstitvi in pred štirimi leti zasedel 4. mesto v evropskem pokalu. Po poškodbi kolena je leto dni počival, nato pa se je v sezoni 1997/98 vrnil na tek- movališča in v enakem tekmo- vanju končal na 6. mestu, ven- dar takrat že kot samostojni tekmovalec. Kljub prestopu k profesionalcem še goji tekmo- valne ambcije, saj bi nekoč rad zmagal v evropskem poka- lu. Kruh akrobatov je trd, kar vedo tudi francoski, nemški, beloruski, švedski, avstrijski, italijanski, ameriški in kanad- ski člani elite - šport, ki je v začetku sedemdesetih nastal iz zabave na smučiščih in leta v Calgaryju '88 prestal olim- pijski debi, je na tekmah ali promocijah pri nizkih tempe- raturah sila nevaren. Vendar skakanja zaradi močnih spon- zorjev ne prekinejo, dokler se ne »raztreščita« vsaj dva tek- movalca. Kdaj se vam je ponudila priložnost za prestop med profesionalce? Leta 1995 so v Miinchnu potrebovali nekaj skakalcev, saj zaradi evropskega dela sve- tovnega pokala večina drugih ni mogla nastopati. Nekdaj znani akrobat Jože Ivačič, ki je med drugim zmagal tudi na DP Nemčije, me je seznanil s tem. Z mojimi skoki sta bila lastnika moštva in nekoč tek- movalca svetovnega kova Susi in Rainer Klimaschevvski za- dovoljna. Vse pogosteje sem zanju nastopal, tako da zdaj naberem že okoli 20 nastopov letno. Običajno me o nastopu obvestita nekaj dni prej, v Nemčijo pa v glavnem potu- jem z vlakom. Za moje mena- džerske posle pa sicer skrbi brat Borut. Kakšno moštvo je Action team? Poleg akrobatskega smuča- nja so tu še druge panoge, kot na primer snowboard, inline skate, akrobatsko plezanje in drugo. Vsaka panoga ima svo- jega pokrovitelja, na primer smučarski akrobati že več kot 15 let promovirajo avtomo- bilsko znamko Audi. Zato v glavnem nastopamo pred av- tohišami oziroma ob promo- cijah novih modelov - nekak- šen free show market... ...v katerem pa sodelujejo tudi znana smučarska ime- na! V moji ekipi so Čeh Aleš Valenta, četrti iz 01 v Naganu, Nizozemec Michel Deruiter je dvakrat zmagal na evropskem in bil tretji na svetovnem po- kalu, nastopa tudi olimpijski reprezentant Ljubljančan Mi- ha Gale, ki pa je v Nemčiji pričel dve leti za menoj. Koliko so v takšnih sho- wih pomembne smučarsko- akrobatske prvine in katero od težjih vam je že uspelo izvesti? Uspela mi je trojna salta z vijakom, v žargonu ji pravimo lay tuck full. Na snegu je raz- voj prišel do trojne salte s štirimi vijaki, saj FIS pravila več ne dovoljujejo. Vseeno menim, da bodo najboljši že to zimo skakali četvorni salto. Podobno je na vodi, medtem ko na blazini skačejo dvojno salto z dvema vijakoma, ob doskoku pa lahko izvedeš še kakšen element. Na showih pa skakalnice ne omogočajo več kot dvojni salto z največ štirimi vijaki. Vizija razvoja tovrstnega akrobatskega športa z vaše- ga vidika? V Sloveniji smo višek doži- veli nekako pred osmimi leti s centri v Mariboru, Kranju, Ljubljani in Celju. Bilo je veli- ko podmladka, vendar prav toliko finančnih težav in raz- prtij med klubi. K obstanku panoge v Celju je pripomoglo podjetje Mont Kozje, zgradili smo tudi skakalnico na Šmar- tinskem jezeru. Samo v Celju še kolikor toliko delajo s podmladkom, domačih urad- nih tekmovanj pa se zaradi premalega števila tekmoval- cev ne izplača organizirati. Potlej vam preostane le, da se v okviru Action teama kdaj predstavite pri nas. Smo se že. V sklopu pro- mocije Južne Tirolske smo obredli severni del Italije, nastopili smo v Ljubljani pred Interšparom in Metal- ko, Celje in Maribor pa sta iz meni neznanega razloga pri- reditev odpovedala. Potem smo šh še na Reko, odpove- dal je tudi Zagreb. Žal mi je zaradi Celja, saj smo se pred leti na letnem bazenu lepo predstavih. Seveda je prob- lem tudi sponzorstvo. Ra mišljam, da bi se po kom kariere resneje lotil tega p sla. Kdaj tekmovalci v vaši p nogi običajno 2:aključijo k riero? Aktivno tekmujejo nel* do 30., največ 34. leta, sho\ pa skačejo tudi štirideseti niki. Koliko treninga je pravz prav še potrebno v pozn tekmovalnih letih in čen dajete največ poudarka? Trening tvorijo tri prviR akrobatska oziroma skakar na trampolinu, osnove gimn stike, pretežno na parterju t skoki v vodo in na snegu. PRIMOŽ ŠKEI Andrej Kramer fpANORAMil I I lllll lll»lllllMaMwlii«IM»iMWnilllllMmiMIIW NOGOMET IJgaSi.mobil 1. krog: Korotan-Publiku 1:1 (0:0) Radosavljevič 5 Rudar (V)-Dravograd 2 (1:0) Vidojevič 4, Gajser 7 Vrstni red: Maribor Pivov; na Laško, SCT Olimpija, R dar (V) in Primorje 3, Kor tan, Publikum, HIT Gorica Potrošnik 1, Mura, Drav grad, Domžale in Feroter Pohorje 0. ISPORTNI iKCPSffi __ _ SOBgTA.7.8._ Nooomet Liga Si.mobil, 2. krog - C Ije: PubUkum-Feroterm P horje (17), Maribor: Marib Pivovarna Laško-Rudar C (19). Ariefilca Celje: Absolutno posami no DP (17, tudi v nedeljo). mmrnmm^s^isamsmmtimi ■;■ ■ > A : i »Ka^ s^a NEDEUA^S^. — III'-ar»Miy»i'«i«iii.>i»iiiiiiwiM* NO^orkI Pokal RS, 1/16 finala - N vo Mesto: Elan-Esote« Šmartno, Koper: Koper-Šei jur (obe ob 17). V Mestnem parku že drsajo Na drsališču v Mestnem parku so že konec preteklega meseca pripravili ledeno ploskev in domačim drsalcem po vrnitvi iz Rogle omogočili nemoteno nadaljevanje letnih priprav, pridružili pa so se jim še ruski in latvijski drsalci. Zamisel predsednika DK Celje Ivana Pfeiferja, da naj bi v Celju imeli evropski poletni kamp umetnostnih drsalcev, se počasi uresničuje. V parku te dni pričakujejo še tekmovalce iz Italije in Hrvaške na čelu z njihovo najboljšo predstavnico Idoro Hegelj, priključila naj bi se še ljubljanska OUmpija. »Naša želja je, da drsalcem poleti ne bi bilo potrebno potovati na Finsko aU Češko, temveč da jim potrebne pogoje zagotovimo doma. Dogovarjamo se s številnimi klubi v tujini, drsalni kamp pa naj bi bil prihodnje leto še daljši«, je ob novi ledeni ploskvi razložil Pfeifer. JOŽE KUZMA ZA RAZVEDRILO 17 18 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 23. 7.: Dominika ROZONIČ- NIK iz Nazarij - dečka, Matej- ka ZENDZIANOWSKY iz Go- rice pri Slivnici - deklico. 24. 7.: Alenka ROMIH s Po- nikve - deklico, Štefka KRAJ- NC iz Šentruperta - deklico, Alenka AGREŽ iz Buč - dečka. 25. 7: Marta RAVNAK iz Zreč - dečka. 26. 7.: Simona TOMAŽIN iz Celja - deklico, Milena GRAB- NER iz Celja - dečka, Mojca MIKLAVŽIN iz Braslovč - de- klico, Vojka IGRNJATIČ iz Gornjega Grada - dečka, Ma- teja UNGAR iz Slovenskih Ko- njic - deklico. Lili GRAZER iz Florjana - deklico, Petra GLO- JEK iz Velenja - dečka, Tatjana ŠANTEK iz Šmarja - deklico, Albina JAGER iz Šempetra - deklico, Irena LONČAR iz Griž - deklico, Flurije KRAS- N1QI iz Rogaške Slatine - deč- ka, Tanja KRAJNC iz Celja - deklico, Tatjana KRAJNC iz Celja - deklico. 27. 7.: Matejka ZUPANEK iz Nove Cerkve - deklico, Ne- venka HORVAT iz Velenja - deklico, Jolanda KAVČIČ iz Poljčan - deklico. Milna PALČNIK s Ponikve - dečka, Marija SKOK z Gomilskega - deklico, Marija Magdalena KOTNIK iz Zreč - deklico, Marjetka KOLAR iz Šentjurja - deklico. 28. 7.: Vida ŽUREJ iz Pod- plata - dečka, Sabina GOLOB iz Gornjega Grada - dečka, Stanka JEVŠENAK iz Vitanja - dečka, Marjanca ROZMAN iz Celja - dečka. 29. 7- Darja KITAK iz Ro- gatca - deklico, Tina AMON iz Šentjurja - dečka, Iva ZO- RENČ iz Bistrice ob Sotli - deklico, Jožica GAJŠEK iz Šmarja - dečka, Vesna KARO iz Celja - deklica. Barbara LAJHAR iz Slovenskih Konjic - deklico. POROKE Celje Poročila sta se Sašo PIN- TER in Mojca GORENŠEK. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Helmut KO- ŠIR iz Pešnice pri Šentjurju in Marija BEZGOVŠEK iz Podgra- da. Velenje Poročili so se: Silvester STROPNIK in Zdenka ŽGA- NEC, oba iz Velenja, Marjan KIRAR iz Velenja in Suzana PEČNIK iz Gaberk ter Matej SINIGAJDA in Alenka GRAB- NER, oba iz Šoštanja. SMRTI Celje Umrli so: Kada ŠKRABL iz Celja, 71 let, Juraj STUBIČAR iz Ljubečne, 63 let, Dušan LAVRENČIČ iz Celja, 71 let, Martin ZUPANC iz Kostrivni- ce, 48 let, Jožefa MARINKO- VIČ iz Vojnika, 91 let, Marija JERAJ iz Varpolja, 70 let. Av- gust MIRKAC iz Žalca, 77 let, Jože KOLMAN iz Sevnice, 78 let in Jožefa VERTOT iz Florja- na pri Gornjem Gradu, 72 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Alojz ŠIROVNIK iz Gorice pri Slivnici, 93 let. Velenje Umrli so: Marija MATIJE- VIČ iz Velenja, 77 let. Žita ŠPEHAR iz Velenja, 70 let in Frančiška KONDA iz Celja. TRŽNICA Svet zavoda Mladinski center Celje v skladu z Zakonom o zavodih (Ur I. RS, št. 12/91 in 8/96) ter 18. členom Pogodbe o ustanovi- tvi Zavoda Mladinski center Celje (Ur. I. RS, št.20/98) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA MUDINSKI CENTER CELJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in pogodba, izpolnjevati še naslednje: -visoka izobrazba -2 leti izkušenj pri delu v študenskih ali mladinskih organizacijah Vlogi morajo kandidati priložiti letni program delovanja in dolgoročno vizijo razvoja zavoda Mladinski center Celje. Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpis Mladinski center Celje« na naslov: KŠCR, Miklošičeva 1, 3000 Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po končanem razpisnem po- stopku. SVET ZAVODA MLADINSKI CENTER CEUE »Ne boste nič pogledali, kaj piše vaš fant?« se je čudil poštar Ankini in očetovi hladnosti in v drugo pognal žganje po grlu. »Zdaj so tako vsa pisma enaka in govore samo o enih rečeh. Ne razumem, kako so tem ubogim fantom tako zmešali glave in zožili pogled, da nič več ne vidijo, kaj se dogaja okoli njih, samo naprej in naprej je usmerjeno oko vojakov novega reda,« je govorila Anka in brezčutno trgala ovojnico pisma. Najprej je tiho in bežno preletela z očmi črko za črko, nenadoma pa se je ustavila in stopila s pismom v roki proti oknu, kot bi hotela pri svetlobi bolje spoznati neko novo sporočilnost tega pisma. Bolj kot je brala, bolj je spoznavala, da se vrača Peter iz svojega zamaknjenega zanosa, ki ga je za nekaj časa omamil in dvignil v svet hladnih višav blaznega voditelja, nazaj na trda tla resničnosti in se zdaj boji, da se mu še ta trdna tla ne vdro pod nogami! Nezavedno je Anka prešla iz tihega v glasno branje, katere- mu so vsi napeto prisluhnili. »Po neznanskih uspehih v prvih dneh bojevanje v Rusiji, ko je samo ob meji počil kakšen strel, potem smo se pa v velikem navdušenju dneve in tedne samo vozili in le tu in tam prasnili v majhne spopade, smo bili že vsi prepričani, da je vojne konec in zmaga naša. Zdaj se je pa naenkrat vse ustavilo v bližini mesta, ki nosi ime ruskega voditelja. Jaz sem že od nekdaj sovražil ogromne ravnine; tukaj pa je vse tako neizmerno veliko in brezoblično, da sem čisto izgubljen in resnično ne verjamem v kakršenkoli pomen naše zmage. Tudi če zares zmagamo, bo zmaga podobna zmagi bolhe nad psom! Goto- vo je lahko bolha psu nadvse neprijetna in nadležna, nikoli pa ne more premagati ali celo držati psa!« »Hvalabogu, najhujša slepota je mimo!« je zadovoljno pomi- slil oče in na veselje zvrnil kozarček žganja. »Zelo me je pretreslo, ko sem iz tvojega pisma izvedel za žalostno smrt Zagorca Štefeka. Bil sem že tako neobčutljiv, da se sploh nisem več zavedal bolečin, katere je ljudem zadalo orožje iz mojih rok! Ko pa sem bral, kako so Štefeka, ki je bil tako dober prijatelj, ustrelili kot psa in ga komaj kaj bolje zakopali, se je naenkrat pretrgala vsa moja slepota. Nenado- ma sem spoznal, da je kri naših ubogih žrtev prav tako rdeča kot naša in da se njihova srca, ki jih tako brezčutno ustavljajo naše krogle, prav tako polna ljubezni in želje po življenju in mirnem in lepem svetu.« »Vi ste vedeli, kdo je bil tisti fant, ki so ga ubili v vaški gostilni?« je navidez brezbrižno vprašal poštar. »Že od prej smo ga poznali, saj je bil enkrat pri nas, ko sta še z našim Petrom skupaj služila vojsko v Karlovcu,« je v svoji pošteni neprevidnosti odgovorila mati Francka. Nič ni vedela o nabitem razglasu, ki je vsakomur, ki bi prinesel žandarjem kakršno koli obvestilo o mrtvem fantu, obetal bogato denarno nagrado. Poštarju se je začelo nenadoma muditi in nič več ga ni zanimalo, kaj še govori Petrovo pismo. Vse življenje se je revno prebijal iz dneva v dan, zato ga je premamila lažna bleščava Judeževih novcev, ko je pripovedoval žandarjem, kdo pozna fanta, po katerem je spraševal plakat. Pri Dolinarjevih pa je še tisto noč zaropotalo po vežnih vratih. Divje in neusmiljeno! Vsi v hiši so bili v trenutku budni in na nogah. Mali Peterček je presunljivo jokal na materinih rokah, kot bi tudi sam slutil nesrečo, ki jih čaka pred vrati. Močan zapah na vratih je že popuščal pred silnim pritiskom in vse je kazalo, da vdro nasilneži med živalskimi kriki vsak čas v hišo. »Kje si, oče? Odpri vendar, drugače bodo vse zlomili!« je tarnala mati Francka. »Meni so že vse zlomili!« se je mračno oglasil stari Marko in stopil v vežo, med obe ženski in divje jokajočega otroka, s pištolo v rokah. »Zlomili so mi sina, zlomili so mojo vero v življenje in ljudi, ki zdaj že za drobiž prodajajo dovčerajšnjega prijatelja in znanca, v ljudi, ki se ne znajo postaviti po robu norcem, ki bodo na koncu uničili ves svet!« Močna, hrastova vrata so začela popuščati pod silnim pritiskom pobesnelih vojakov, stari Marko pa se ni premaknil niti za ped. S svojo pištolo, katero je hranil še iz prejšnje vojne, je meril v vrata, trdno odločen, da ustreli prvega, ki bo nasilno stopil v Dolinarjev dom. »Oče, bodite vendar pametni!« ga je rotila Anka. »Pomislite vsaj na Peterčka, ki bo moral skupaj z vami umreti, če storite tako!« »Prav imaš!« je povesil orožje oče. »Vas ne smem pobiti!« Vrata so se že začela drobiti v trske in že so se videla prva kopita pušk, s katerimi so vojaki zdaj še bolj divje udarjali po zlomljenem lesu. »Vse ste zlomili, prekleti hudiči! Mene pa ne boste!« S to mislijo si je Dolinarjev Marko prislonil hladno cev pišto na sence in brez oklevanja sprožil. Ob strelu je za hip vse utihnilo. Ženskama je zastal krik grlu, zunanji razbojniki pa so strahopetno«kočili proč od vra Samo presunljiv Peterčkov jok je spremljal padec očeta Mark ko se je zrušil kot mogočno spodsekano drevo. Nekaj kratkih trenutkov je trajala smrtna tišina, motena otroškim jokom in že so se vrniU nočni razbojniki in me divjim tuljenjem končno vdrli v nesrečno hišo. Od groze zdaj utihnil še Peterčkov jok in le kdo more vedeti, kaj vpijala vase nedolžna otroška duša ob pogledu na vojake, ^ so v podivjanem besu, s puškinimi kopiti do konca iznakazi mrtvo Markovo truplo. Zagotovo se je grozovita slika zari kot strupen trn v njegovo podzavest in v njej za vedno ostal Počasi je uničevalen bes pri vojakih popuščal in ne da bi r smrt prestrašenima ženskama kar koli pojasnjevali, so j ponižujoče in surovo odgnali proti dolini do ceste, kjer je čak tovornjak, na katerem se je že stiskalo nekaj prestrašenih i pretepenih siromakov. Neusmiljeno so potisnili Francko in Anko, ki je obupr stiskala k prsim svojega otroka, na tovornjak in že je zarohn motor, da jih odpelje v noč. Spodaj na cesti, pa sta se v nerazumljivem, tujem jezit prepirala dva moža in hotela drug drugega v nečem prepričal Nazadnje je eden stopil do šoferja, motor je ugasnil in eden c vojakov je pokazal Anki, naj stopi z otrokom dol s tovornjak »Imaš koga, ki bi skrbel za tvojega pankrta?« je mlad vojc prevedel v slovenščino poveljnikove besede. »Ne, ne dam!« je poblaznelo vpila Anka, misleč, da ji hoče vzeti otroka. »Če hočeš lahko pustiš otroka pri katerih sorodnikih, drug če bo moral s tabo v izgnanstvo!« ji je dopovedal prevajalec i jo potisnil stran od tovornjaka. Zdaj je Anka razumela, da ji želi neznani vojak resničr pomagati in je voljno stopala po poti nazaj v vas, da bi pusti Peterčka pri Osojnikovih. »Tako lepo po naše govoriš!« je počasi s kančkom upan, spregovorila, ko se ji je vrnila razsodnost. »Tudi mene je rodila slovenska mati, onkraj Karavank r Koroškem, se je mladenič razgovorih »Tako dober se mi zdiš, le kaj počneš skupaj s temi razbojniki »To se zadnje čase tudi sam vse večkrat sprašujem, pa mi n več ne pomaga! Zdaj pa me nikar nič več ne sprašuj!« je trdo, premenjenim glasom odgovoril vojak. Molče sta potem prišla do Smolarjeve domačije, kjer se pot razcepila proti vasi in proti mlinu v Grapo. Prav tam vojak za Ankinim hrbtom zašepetal: »Beži, beži vendar, 5 Boga križanega!« Anko je vojakov glas tako presenetil, da obstala kot prikovana na mestu. MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 22 PISMA BRALCEV ODMEVI Uporniki z razlogom? 11. KŠCR, ki letos deluje peto leto, ima 1200 članov - študen- tov iz Celja in okolice, njegovo delovanje pa je v veliki meri namenjeno študentom ne glede na njihovo članstvo v KSCR, dijakom ter ostalim mladim pa tudi nekoliko starejšim obča- nom. V mesecu juniju ste se tako prav gotovo zabavali ob našem »Zadnjem poletju«, sku- paj z MOC pa je ustanovitelj Mladinskega centra Celje. Kot predstavnica KŠCR se tako ne morem strinjati s tistimi, ki pravijo, da je dejavnost KŠCR nepfimerno usmerjena. In ven- dar aktualni uporniki vodstvu očitajo prav to. Verjamem, da so tudi ideje teh članov KŠCR do- bre in predvsem drugačne, žal pa se jih niso odločili predstaviti ter uresničiti v okviru programa sedanjega vodstva. Menim, daje ta del krivde na njihovi strani, saj predvsem zaradi še vedno pre- majhnega interesa celjskih štu- dentov za aktivno delovanje v KŠCR vodstvo z veseljem sprej- me vsako novo idejo in je to v preteklosti tudi že večkrat stori- lo. Tudi na kritike v zvezi z delovanjem, podane v primerni (pisni) obliki, se vodstvo odziva, konkretno je letos na svoji seji obravnavalo eno tako kritiko. Ne glede na to, ali je 33 mla- dih, ki so se 7.7.1999 zbrali na Jurčičevi 1, zares upravičeno ne- zadovoljnih z delovanjem vods- tva KŠCR ali pa so tak argument uporabili le kot preprost način opravičila svojega dejanja, so se le-tega lotili na neprimeren na- čin in predvsem nelegalno, mo- goče celo površno. Nekateri iz- med 33 prisotnih na tako imeno- vanem občnem zboru niso bili niti člani KŠCR. To velja zagoto- vo za tri prisotne, katerih imena so razvidna iz zapisnika. In sicer je eden teh članov sodeloval v organih občnega zbora, čeprav je v temeljnem aktu KŠCR izrec- no zapisano, da se le-ti volijo izmed članov KŠCR, dva pa sta bila celo izvoljena v organe KŠCR. Utemeljeno sumim, da tudi več drugih prisomih ni bilo članov KŠCR, pa so kljub temu glasovali o sklepih občnega zbo- ra. Mogoče je po vsem tem na mestu tudi vprašanje, ali so ljud- je, ki so »občni zbor« pripravili ter se na njem izvolili na najvišje funkcije KŠCR na tak način, za- res primerni za vodstvo organi- zacije z obsegom delovanja, kot je razviden iz uvodnega dela. »Podtalne akcije« (A. Seršen, NT, 29.7.1999) v času neposred- no pred izvedbo »občnega zbo- ra« pomenijo delovanje, s kate- rim je vodstvo KŠCR po svoji vesti poskušalo čim bolje zašči- titi organizacijo, ki jo predstav- lja. Če se bo v prihodnosti izka- zalo, da je pri tem napravilo kakšen prekršek, bo za to tudi odgovarjalo. Glede na to, da se v pisanju Andreja Seršena pojav- ljajo »pravni« argumenti, ki utegnejo zavajati bralce, vas opozarjam, da je v nastali situa- ciji interpretacijo pravnih aktov bolje prepustiti pravnikom, ki že imajo diplomo. To smo na KŠCR tudi storili ter tako prido- bili pravno mnenje odvetnice v zvezi z veljavnostjo sklepov »občnega zbora«, ki smo ga tudi posredovali vsem zainteresira- nim. Če lahko do sedaj opisana dejanja opredelimo kot neslano igro, pa sta neavtoriziran vstop v prostore KŠCR na Miklošičevi 1 v nočnem času ter odtujitev žiga KŠCR ob tej priložnosti že kaz- nivo dejanje. Oboje sta zagrešila prav Dejan Krošelj in Andrej Seršen, ki sta se (očitno kot vodji »upora«) izpostavila tudi v NT. Za konec naj komentiram še očitke v zvezi z netransparent- nostjo finančnega poslovanja. Finančno poslovanje KŠCR se navadno obravnava enkrat letno na rednem občnem zboru. Med letom pa lahko želene podatke dobite ob predhodnem dogovo- ru v času uradnih ur. Kljub neljubi aferi KŠCR še naprej deluje normalno, le z minimalnimi poostritvami gle- de gibanja v prostorih na Mildo- šičevi 1. V zadnjem tednu avgu- sta (22. do 29.8.) bomo tako izvedli še drugi sklop prireditev v okviru Poletja v Celju. Skupaj z Mladinskim centrom Celje in društvom Mladi za mlade pri- pravljamo Celje - Mesto mla- dih. Vljudno vabljeni. TEJA TAMŠE, predsednica KŠCR PREJEU SMO Spominski pohod Do prvega pohoda je prišlo leta 1980 na pobudo Zveze ko- roških partizanov Pliberk in do- mačega društva SPD Edinost. Na Komlju je 12. oktobra 1944 pad- lo deset koroških partizanov in dvanajst borcev iz Domnove če- te. Nemški žandarji so po izdaji nekega domačega nacista obko- lili Apovnikovo domačijo na Komlju. Borce Domnove čete in trupla koroških partizanov so zmetali v ogenj domače hiše. Le trije iz te čete so preživel. Edini še živeči je Jurij Bojanovič, sobo- rec Domnove čete iz Vojnika, ki se vsako leto udeleži pohoda. Glavni pobudnik in organizator je Lipej Kolenik, za kar mu gre še posebna zahvala. Čestitke pa ve- ljajo tudi njegovim sodelavcem, ki so ga in ga še pri tem podpirajo. Letošnjega 20. pohoda se je udeležilo okrog 1000 udeležen- cev, kar je največ doslej. Prišli so iz Slovenije. Prvega pohoda se je udeležilo le 35 udeležen- cev. Bili so tudi udeleženci manjšine in večine iz Avstrije. Od Janeza Apovnika v Borov- ljah pri Pliberku so se udeležen- ci pohoda razdelili v dve skupi- ni. Tisti z malo več kondicije smo jo mahnili peš med Pliber- kom in avstrijsko-slovensko mejo. Med potjo smo se ustavili pri domačijah koroških Sloven- cev, kjer so nas pogostili z do- mačimi dobrotami in jabolčni- kom. Pohvalno je to, da je bilo med pohodniki precej mladih, ki nas razumejo in bodo stopali po stopinjah prednikov. Tisti z malo manj kondicije pa so se odpeljali z avtobusom. Ob 13. uri je bila pred spome- nikom pri Cimpru na Komlju spominska svečanost. Zvrstili so se trije govorniki, in sicer direk- torica Tiskarne Drava iz Celov- ca, dr. Pstetner, univerzitetni profesor iz Celovca, ki je nago- voril pohodnike v imenu nemš- ko govorečih Avstrijcev in poh- valil borbo koroških Slovencev, ki so se med prvimi uprli nemš- kemu nacizmu in fašizmu, ter tretji govornik, znani koroški kulturnik Mitja Šipek. V kulturnem programu so so- delovali hornisti iz Nove Cerk- ve, folklorna skupina z Dobrne, godba na pihala iz Liboj in upokojenski pevski zbor iz Ce- lja. Po spominski svečanosti je daroval v spomin padlim bor- cem še sveto mašo duhovnik s Koroške. Tako so lahko prišli vsi na svoj račun. Kdor ni hotel biti pri maši, se je podal še do Stibarja, kjer je bilo družabno srečanje. Ob koncu bom načel še prob- lem, ki se tiče spominskega pohoda na Arihovo peč v Jako- bu v Rožu. Slovensko Planinsko društvo in Športno društvo iz Celovca ter Prosvetno društvo iz Jakoba v Rožu so organizirali letos že 21. spominski pohod na Arihovo peč, kjer je pred 50 leti padlo 8 partizanov. Čeprav so imeli vsi pohodi spominski po- men, na začetku niti na koncu pohodov ni proslave ali kultur- nega programa. Ne vem, zakaj Koroška zveza partizanov ne organizira tudi na Arihovi peči spominske svečanosti kot na Komlju. Ne vem, kdo meče tem trem slovenskim organizator- jem polena pod noge. Letošnje- ga pohoda se je udeležilo okrog 300 planincev, predvsem iz Slo- venije. Upam, da se bo leta 2000 moja želja uresničila. Menim, da bi lahko Republiška zveza združenj borcev NOB kaj ukre- nila v tej smeri. MILAN GOMBAČ, Celje POHVALE« ® ZAHVALE Naše romanje Bila je lepa julijska nedelja, ko smo poromali k sv. Petru na Kronsko goro pri Slovenj Grad- cu. Ob 10. uri je bila sv. maša, ki stajo darovala naš župnik gospod Marko in tamkajšnji duhovnik. Po sv. maši nam je duhovnik lepo razložil zgodovino ome- njene cerke. Po službi božji smo se še dalj časa zadržali na tem lepem kraju. Zapeli smo nekaj pesmi in uživali ob glasbi naših muzikantov. Ustavili smo se še v Podgorju, kjer smo se okrepčali. Poromali smo tudi v Maribor v stolnico na Slomškov grob. Tam nas je lepo nagovoril duhovnik. Govoril je o Slomš- ku, o tem vrlem Slovencu. Naše romanje je bilo prijetno doži- vetje. Počutili smo se kot ena družina. Zato se prisrčno zah- valjujem v imenu vseh romar- jev za tako lep dan, gospodu Marku za ves trud in prizadeva- nje in tudi šoferjem za prijetno in varno vožnjo. Zahvaljujem se pa tudi dru- žini Jelen za trud. Vsem pri- srčna hvala. CILKA KLADNIK, Slivnica Pohod na goro Olševo v sklopu praznovanj občine Rogaška Slatina smo se (tudi zato, ker ljubitelji gora v tako lepem vremenu težko ostanemo v dolini) člani PD Boč, Kostriv- nica odpravili na goro Olševo. Po prijazni dobrodošlici vod- nika smo se z avtobusom odpe- ljali iz ravno prebujajoče se Ko- strivnice. Malo pred odhodom v Logarsko dolino je skupina kon- dicijsko bolje pripravljenih čla- nov izstopila in peš nadaljevala pot proti vasici Sv. Duh. Ostali smo se peljali. Pred vhodom v Logarsko dolino nas je prevzel po^ed na Ojstrico in Planjavo, ki tako ponosno zreta na dolino. Zavih smo desno in se po pano- ramski cesti odpeljali do Sv. Duha. Ko smo prispeli do praz- godovinskega najdišča Potočke zijalke, smo si odpočili. Kakor na dlani so se pred nami razpro- stirale Kamniške Alpe. Kakšna lepota! Ker so v društvu odlični pevci, smo še zapeli iz vsega srca, srečni, da lahko uživamo vso lepoto naših gora. Ko smo sestopili do Sv. Duha, smo si odpočili, nakar nas je nekaj odš- lo peš, ostale pa je prijazni šofer avtobusa odpeljal v dolino. Ko smo se zopet sestali, smo posed- li v avtobus in preostanek poti nadaljevali s pesmijo na ustih in radostnih src. Drži reklo, da dan preživiš, kakor si ga narediš. Mi smo si naredili l^asen dan. ETA KOZLEVČAR, PD Boč, Kostrivnica PRITOŽNA KNJIGA .Nevščečna reklama V poplavi vse mogočih reklam na televiziji, radiu in jumbo pa- nojih nas dobesedno nekateri avtorji le teh večini ljudem všeč- nih, manj všečnih in morečih izdelkov bombardirajo z njimi. Vem, da je namen prodorne re- klame potrošnika počakati za vsakim vogalom in ga sprovoci- rati, vendar na prijazen način. Čeprav menim, da nisem neu- men človek in prav tako realno in optimistično gledam na ta svet, si ne .morem kaj, da ne bi ob pogledu na mogočne in pred- vsem neskončno žalostne in zdolgočasene obraze, ki rekla- mirajo mobitel, še sam postal žalosten. Ko pa sem žalosten, niti telefonirati ne morem. Še posebej z mobitelom ne. Prepri- čan sem, da je večina nas pov- prečnih Zemljanov žalostna ob pogledu na te turobne obraze, ki priznam, da obstajajo. Obstaja- jo pa tudi prijaznejši ljudje, ki nas razveselijo in ne zamorijo. Vem, da se bo takoj našlo kup strokovnjakov, ki bo na- pravilo pravo doktorsko di- zertacijo in poskušalo deman- tirati moje mišljenje v smislu, kako neumen sem. Meni in večini povprečnežev nista všeč ne reklama še manj obra- zi v njej, pa tudi mobitel se mi zdaj nekako upira. Poznam veliko ljudi in z mnogimi sem govoril o tem, pa veste, da so vsi povsem enakega mnenja, da bi si tako bogata in mogoč- na firma lahko privoščila pri- jaznejše oglaševanje in nas neumneže, ki nas posiljujete s to turobo, pustila živeti bolj veselo. MIRAN KOLAR, Celje Drago parkiranje v knežjem mestu Dne 21.7.1998 sem se odpravil v Celje. Ker je v središču mesta za parkiranje vedno gneča, sem imel srečo in svoje vozilo parki- ral na parkirišču nasproti Avto- motorja. Ker sem predhodno nekaj mesecev nazaj imel prob- leme z avtomobilom - pri sebi namreč nisem imel drobnega denarja - sem si na parkirišču v Aškerčevi nabavil štiri parkime liste, ki mi bodo v takšni situaciji rešili problem. A glej ga zlom- ka, prav ta listek mi je naredil stroške parkiranja. Tega dne sem svoje vozilo parkiral ob 8. uri. Vrnil sem se okrog 8.45 in za brisalcem je bil zataknjen listek, iz katerega je bilo razvidno, kot da nisem plačal parkiranja. To me je zelo začudilo, kajti v avtomobilu sem imel izpolnjen parkirni li- stek na vidnem mestu. Vzel sem oba lista in se napotil h kiosku na tržnici. Delavca podjetja Ko- stra sem vprašal, kaj sem nare- dil narobe, da me je čakal opo- zorilni listek in ukleščeno vozi- lo. Odgovoril mi je, da ta listek že kakšen mesec ni več velja- ven, če pa ga že uporabljate, je samo za pol ure, s čimer pa jaz nisem bil seznanjen. Nato mi je izstavil račun za 3.500 tolarjev, ker sem po njegovem imel ne- veljavni listek in prekoračitev 15 minut. Kljub opravičilu z moje strani, da na hrbtni strani lista piše, da je parkiranje eno uro, da pač jaz, kot tudi gospod pred menoj, ki je tudi plačal kazen in je imel enak listek, nisva vedela za novi ukrep. Pla- čal sem prekršek in se odpravil k avtu, vendar se nikakor nisem mogel sprijazniti z dejstvom, da sem kljub nekajminutni za- mudi moral plačati strošek, ki se mi zdi pretirano visok. Sprašujem odgovome pri Ko- stri d.o.o. Celje, da mi javno odgovorijo, z^aj sem moral plačati to kazen, čeprav sem imel listek, ki pa je zagotavljal samo po ure parkiranja, kar re- snično nisem vedel, počutil pa sem se tam sredi tako opevanega knežjega mesta kot kakšen kri- minalec z ukleščenim vozilom. Razumel bi ravnanje, če bi parkiral brez plačila. Prepri- čan sem tudi, da bi me lahko delavec Kostre opozoril na na- pako, pa bi mu razliko z vese- ljem doplačal. V bodoče bom temeljito premishl, preden se bom odpravil po nakupih v center mesta. Verjetno ga bom raje obvozil. Na tak način kaz- novanja bo postal center mesta še manj obiskan. Vse to je dobra reklama za mesto Celje in za pridne delavce Kostre Celje, ki ti veselo ukleščijo vozilo za tako malenkost. Več pozornosti naj bi raje namenili vozilom, ki so parkirana po zelenicah in pločnikih. Zahva- ljujem se jim za gostoljuben sprejem v centru Celja in jih prav lepo pozdravljam. JANKO KORITNIK, Šmarje pri Jelšah Ob koncu prireditve Pivo in cvetje Kot vsako leto smo si tudi letos hoteli z družino ogledati zaključni večer prireditve Pivo in cvetje v Laškem. Na večer so se že valile kolone vozil v Laš- ko. Ker že po izkušnjah dobro vem, da se neplačljivega parkir- nega mesta okrog 21.30 ure ne da dobiti nikjer v nižini, smo se odločili, da pridemo na priredi- tev okrog 20. ure. Avto smo pustili zaradi velike kolone ob robu glavne ceste v Laškem. Veselili smo se vrveža, ki se je odvijal na prizoriščih. Ogledali smo si ognjemet in okrog 21.30 ure odšli proti domu. Kako veliko je bil moje presenečenje, ko je bilo me- sto, kjer bi moral stati avto, prazno. Najprej sem se ustra- šila, misleč, da je posredi kra- ja. Deset in štiri in pol leta stara otroka z bolnim starim očetom sem poslala peš proti domu (4 kilometre oddalje- nem od Laškega), sama pa odhitela iskat in poizvedovat, kjer bi lahko bil avto. Povpra- šala sem najbližjega pohcista. Ta me je napotil na policijsko postajo in tam sem izvedej da je bil avto nepravilno p^ kiran (kljub temu, da je b| cesta od 20. do 24. ure zaprtj in odpeljan. Našla sem ga na tako imeni vanem odlagališču - vse to paj zahtevalo čas. Pohitela sem j ostalimi člani. Na vrhu klane kjer se začne naselje Strmca,j moj desetletnik v temni no od strahu doživel živčni zloii Očetu je odpovedalo srce zar di naporne hoje navkreber i se je zatekel po pomoč k najl ližji hiši. Otroka sta ostala & ma na cesti, štopala in jokal ker nista znala naprej. Kom sem ju pomirila in očetu p magala z zdravili. Prireditev nam je po tem di godku zvodenela. Najlepša hv, la vsem zagrizenim mladim n darjem (policistom), ki tal vestno opravljajo svoj posel r takšnih veselicah in ne vidij dogodkov, kjer so ogrožena ži Ijenja. MINKA PINTER-ŠALAMOl Lašl Podjetje NT&RC d.o.o., i direktor: Jože Cerovšek. J nadzorni svet: Milena Brečko! Poklič - predsednica, Matjaži Jamnikar in Tone Vrabl. poslovni sekretar: Suzana Roberj Podjetje opravlja časopisno-;! založniško, radijsko in agencijsra tržno dejavnost. Naslov: 1 Prešernova 19, 3000 Celje, 1 telefon (063) 422-50, . | fax: 441-032, | • Novi tednik izhaja vsak četrtekj Cena izvoda je 280 tolarjev 0 Naročnine: Majda Klanšek. | Mesečna naročnina je 930 tolarja Za tujino je letna naročnina ^ 22.000 tolarjev. Številka | žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov -i in fotografij ne vračamo. J Tisk: Delo, Tisk časopisov in rel d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik.. I Novi tednik sodi med proizvoda za katere se plačuje 8% davekl na dodano vrednost. I NOVI TEDNIK Odgovorni nrednik: i Bralko Stamejčič. - i Urednica Novega tednika: I Milena B. Poklič. I Urednica: Tatjana Cvim.' Uredništvo: Marjela Agrež, Janja i Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katič, Uižka SeEnik, ' Ivana Stamejčič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehničm urednik: Franjo Bogadi, Računalniški pretom: Robert . Kojterer, Igor Šarlah. I Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si " RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. ; Glad^eni urednik: Stane Špegel.; Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v žiw): 4900-880, 4900-881 E-mail: Radio@NT-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ; ter nudi ostale agencijske storitve. ^ Vodja Agencije Franček Pungerči^ Propaganda: Vaito" Ld)en, Vajko | Gra^, Zlatko Bobinac, Canneo^ Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 ? fax: 441-032, 443-511 E-mail: Agencija@NT-RC.si KRONIKA 23 ! NOČNE CVETKE • Sonja je v četrtek popoldne sporočila, da jo je z obiskom spet počastil njen bivši soprog in da jo, tako kot običajno, nadleguje ter jo z raznimi be- sedami spravlja ob živce. Ka- tere so te besede, nismo mogli izvrtati, sicer pa se tudi polici- sti rjiso kaj dosti ukvarjali s Sonfinimi težavami. Svetovali so ji, naj svojega nadlegovalca toži na sodišču, če je zadeva res tako zelo mučna. • Irena, ki je kar pogosto tepe- na, je v petek ob dveh zjutraj prijavila, da jo je njen soprog spet pretepel. Tokrat si je Ja- nez dal duška kar na ulici. • Še ena nesrečna Irena. Ne- koliko več sreče od prejšnje ima ta Irena mogoče zato, ker je njen soprog bivši. No, njen bivši Stane je bil v petek po- poldne nanjo tako zelo jezen, da jo je »pohodil« s kosilnico za travo in ji poškodoval noht na desnem palcu. • V Štorah se je v soboto po- poldne šopirila Nevenka. Na ulici, kamor se je postavila, je zmerjala vse živo in se vpikni- la v vsakogar, ki ji ni bil naj- bolj všeč. Takšnega obnašanja in zmerjanja so imeli ljudje hitro dovolj, pa so poklicali na policijo in Nevenka se je morala umiriti. • In še zadnja Irena s tokratne- ga cvetličnjaka. To je Irena, ki ima bivšega moža Franca. Franc M. je v nedeljo pozno ponoči pretepal Ireno in svojo oziroma njuno hčerko. Kako dolgo še! M.A. Prehud veter v padalo Minulo soboto popoldne se je v Mali gori pri Stranicah ponesrečil jadralec. Okrog 16.30 ure se je 43-letni Srečko J. iz Celja hudo telesno poškodoval, ko je bil v zraku z jadralnim padalom in ko mu je močnejši vzgonski veter padalo zaprl. To se je zgodilo, ko je bil Srečko deset metrov nad zemljo, nakar je strmo in trdo padel na travnik. M.A. MINIKRIMIČI Tankal in nic plačal Miran F. (18) iz Šmarja pri Jelšah si je 25. julija zvečer na Petrolovem servisu na Kidriče- vi cesti v Celju natočil gorivo in se nameraval z osebnim vozi- lom odpeljati, računa pa ne poravnati. Ko je pred avto sto- pil Petrolov delavec, je Miran sunkovito zapeljal proti njemu ter odpeljal s kraja. Dogodek je opazila patrulja PP Celje, osumljenemu storilcu sledila ter ga na Teharju prijela. Tri mlade srake Trije mladoletni Velenjčani, Primož, Marko in Aljoša, so 26. julija vlomili v garažo v stanovanjski hiši Stanislava T. v Velikem Vrhu. Ko so name- ravali ukrasti vodno črpalko in nekaj orodja, jih je zalotil lastnik ter jih zadržal do pri- hoda policistov. izginilo 35 mobijev v torek, 27. julija ob 3.40 uri, je neznani storilec vlomil v tr- govino Telekoma na Cankarjevi ulici v Celju. Iz prodajalne je odnesel 35 mobilnih telefon- skih aparatov znamk Nokia, Motorola, Philips, Siemens, Ericsson, Panasonic, Sagem, Samsung in Maxon. Telekomo- va Teletrgovina je oškodovana za okoli 3 milijone tolarjev. Pogrešajo rdeči kovček v torek, 27. julija popoldne, je neznani storilec vlomil v barako podjetja CE-KA Celje na Ulici Alme Karlin v Celju. Tam je ukradel rdeč kovček s svedri in nastavki ter vibracij- ski stroj Hilti v skupni vredno- sti okoli 200 tisoč tolarjev. Šrirfe kradli baker V noči na 28. julij so Bojan B. (20), Robert P (24), Alijan B. (19) in Roman B. (27) na deponiji odpadnega bakra v Hotemežu kradli baker in ga nalagali na kombi. Ko so že naložili približno dve toni ba- kra, so jih zalotih policisti PP Laško. Bojana B. so takoj pri- jeli, ostale tri, ki so pobegnili, pa v sredinih jutranjih urah. Tudilekilo V sredo, 28. julija med 2. in 6. uro, je neznani storilec vlomil v kava bar Tina na Kardeljevem trgu v Velenju. Ukradel je dnevni prodajni izkupiček, karton bre- zalkoholnih pijač in steklenico tekile. Danijel K. je oškodovan za okoli 45 tisoč tolarjev. Kradli cink V sredo popoldne ali v četr- tek zjutraj so neznani storilci kradli v sldadišču podjetja Ma- xim na Bežigrajski ulici v Ce- lju. Odpeljan so 2 toni cinka v ploščah (40x30 cm) v vredno- sti okoli 600 tisoč tolarjev. Vlom V Študentski klub v noči na 29. julij je neznani storilec vlomil v prostore Štu- dentskega kluba na Aškerčevi ulici v Žalcu. Ukradel je raču- nalnik, monitor, CD gramofon Sony in ojačevalec. Klub žal- skih študentov je oškodovan za približno 100 tisoč tolarjev. Opazila manjko Minuli petek je Milena O. iz Loč opazila, da je nekdo vlo- mil v njeno stanovanjsko hišo. Pogrešala je namreč denarnico z večjo vsoto denarja (domači in tuji bankovci), ugotovila pa je tudi, da je nekdo odpiral njen hladilnik, saj so manjkali nekateri prehrambeni izdelki. Gospa Milena je oškodovana za okoli 160 tisoč tolarjev. Oškodovani atleti v noči na 31. julij je neznani storilec vlomil v pisarno atlet- skega društva Kladivar na Stri- tarjevi uli^i v Celju. Ukradel je video kamero Panasonic v originalnem kovčku, telefaks Panasonic in 8 novih ur štopa- ric francoskega proizvajalca. AD Kladivar je oškodovano za okoli 500 tisoč tolarjev. Vlomilec težjega kalibra v ponedeljek, 2. avgusta zgo- daj zjutraj, je bilo vlomljeno v Kovinotehnino prodajalno Elektro na Gubčevi ulici v Ce- lju. Neznani storilec je ukradel 19 GSM aparatov, 5 avtdradij- skih sprejemnikov različnih proizvajalcev, 3 video kamere Sony, avtomobilske zvočnike Pioneer, telefonski aparat Phi- lips in 90 mobi kartic različnih vrednosti. Kovinotehna je oško- dovana za okoli 2 milijona 400 tisoč tolarjev. M.A. Nemi telefoni v sredo, 28. julija okoli 9,40 ure, je 36-letni Vojko U. iz Luč kopal jamo za beton in po nesreči pretrgal kabel. Kopal je na delovišču Podjetja za urejanje hudournikov v Raduhi in pri sanaciji tamkajšnjega jezu z bagrom kopal jamo. Pri tem je na globini 70 cm pretrgal sedemdesetžilni telefonski kabel in opdčni kabel. S tem je bila vsa telefonska komunikaci- ja proti Lučam prekinjena. Telekom je oškodovan za okoli milijon tolarjev. M.A. GORELO JE... Peugeot V plamenih v torek, 27. julija nekaj minut čez 22. uro, je zagorel osebni avtomobil Peugeot 605, parkiran pred diskote- ko Jungle. Požar na avtomobilu, ki so ga pogasili Dušan Š. iz Griž (ki se je okoh 22. ure z njim pripeljal pred diskoteko in ga tam parkiral), nekaj gostov diskoteke in celjski poklicni gasilci, ki so prihiteli na po- inoč. Lastnica avtomobila, Si- niona J. iz Žalca, je oškodova- na za okoli 800 tisoč tolarjev Požar V kuhinji v petek, 23. julija okoli 21.30 ure, je zagorelo v kubi- 'iji stanovanjske hiše Aloj- zije in Stanislava Z. v Vrbju Pri Žalcu. Ogenj je najprej zajel ku- hinjsko napo in se nato razši- ril na ostale elemente, ki so v celoti zgoreli. Gasili so žalski gasilci, policisti pa so ugotovi- li, da je požar povzročil kra- tek stik električne napeljave na napi. Lastnika sta oškodo- vana za okoli milijon tolarjev. Podtaknjeni požar v soboto, 31. julija okrog 22.40 ure, je zagorelo na ko- zolcu Stanislava R. v Preser- ju. Kozolec je ves pogorel, sku- paj z osmimi nakladalkami sena, lansko košnjo, 9 kubiki tehničnega lesa in kmetijsko mehanizacijo. Požar so poga- sili gasilci iz okoliških dru- štev, gmotna škoda pa znaša okoli 4 milijone tolarjev. Kriminalisti iz urada krimi- nalistične službe in policisti PP Žalec so pri preiskavi poža- ra ugotovili, da je bil le-ta podtaknjen. M. A. PROMETNENEZGODE Trčil v hrib Na glavni cesti zunaj na- selja Velika Pirešica se je v sredo, 28. julija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Gmotna ško- da znaša okoli 450 tisoč to- larjev. Peter V. (63) iz Brd je vozil osebni avtomobil iz smeri Studenca proti Veliki Pirešici. Na odseku, kjer cesto obnav- ljajo, je zapeljal desno na neu- rejeno bankino, izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar ga je zaneslo prek ceste. Na kon- cu je trčil v hrib. Hude telesne poškodbe je utrpela sopotni- ca, 66-letna Ivana V. iz Brd, lažje poškodbe pa sedemletna sopotnica Tina D. Na nepreglednem ovinku Na regionalni cesti Mozir- je-Soteska se je v sredo, 28. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve osebi, ena huje, gmotna škoda pa znaša približno 250 tisoč tolarjev. Franc Roman S. (55) iz Mo- zirja je vozil osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Sote- ski. V kraju Ljubija je v nepre- glednem levem ovinku zape- ljal na levo na nasprotni vozni pas, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila, 41-letni Peter H. iz Ljubije. V trčenju, ki je sledilo, je hude telesne poškodbe utrpela Ire- na H. (16), lahke pa 44-letna Ivana Z., obe sopotnici v avto- mobilu Petra H. Zaneslo ga je s ceste Na lokalni cesti zunaj na- selja Ter se je v sredo, 28. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je en ude- leženec utrpel hude telesne poškodbe. Boris V. (29) iz Ljubnega ob Savinji in Franc Z. sta se s službenim osebnim avtomo- bilom peljala po lokalni cesti. V levem ovinku je vozilo zane- slo s ceste in prevrnilo na bok. Boris V. je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, poli- cisti pa še ugotavljajo, kateri od navedenih potnikov je se- del za volanom. Vozila ni imel v oblasti Na regionalni cesti zunaj naselja Mlače se je v soboto, 31. julija pozno ponoči, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, ena pa je bila lažje ranjena. Andrej Š. (24) iz Klokočov- nika je vozil kolo z motorjem po regionalni cesd iz smeri Loč proti Zbelovem. V bližini stanovanjske hiše Mlače 6a je izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču ter se lažje telesno poškodoval, hude poškodbe pa je utrpel njegov sopotnik, 30-letni Igor Š. iz Loč. Ni zvozil ovinka Na regionalni cesti v kraju Sedlarjevo se je v nedeljo, 1. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Nastala gmotna ško- da znaša okoli 200 tisoč to- larjev. Dejan H. (23) iz Celja je vozil motorno kolo iz smeri Bistrice ob Sotli proti Podče- trtku. Ko je v Sedlarjevem pripeljal v levi nepregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča na travnik. Z motorja sta pad- la voznik in sopotnik, 17-let- ni Simon iz Štor, ki je v nesre- či utrpel hude telesne poš- kodbe. Zaletel se je v drog Na regionalni cesti v kraju Polzela se je v nedeljo, 1. avgusta^ zvečer, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala, na vozilu in drogu pa je škode za približno 450 tisoč tolarjev. Marko G. (20) s Polzele je vozil osebni avtomobil iz smeri Brega pri Polzeli proti Parižljam. Na ravnem delu vozišča je zapeljal čez cesto na levo in trčil v kovinski drog javne razsvetljave. Voznik je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe. Umrl na kraju nesreče Na regionalni cesti zunaj naselja Stranice se je v pone- deljek, 2. avgusta ob 15. uri, pripetila nezgoda, v kateri je umrl pešec. Marijana F.G. (62) iz Ce- lja je vozila osebni avtomo- bil iz smeri Vitanja proti Stranicam. Ko je v Stranicah pripeljala po klancu navz- dol v blagi desni ovinek, jo je na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo v desno in nato še v levo proti robu vozišča, kjer je s sprednjim levim delom vozila trčila v pešca, 56-letnega Henrika O. iz Ilovce. Pri trčenju je pešec utrpel tako hude tele- sne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. M.A. Radarji bodo • v petek, 6. avgusta dopold- ne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na ob- močju Celja in Velenja; • v soboto, 7. avgusta ves dan (regijski nadzor); • v nedeljo, 8. avgusta po- poldne na območju Žalca in Rogaške Slatine; • v ponedeljek, 9. avgusta dopoldne na območju Mo- zirja, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju in Slovenskih Konjic; • v torek, 10. avgusta do- poldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Ce- lja in Žalca; • v sredo, 11. avgusta do- poldne na območju Šentjur- ja pri Celju, popoldne pa na območju Mozirja in Rogaške Slatine ter • v četrtek, 12. avgusta do- poldne na območju Celja in Slovenskih Konjic, popold- ne pa na območju Žalca. • laserski merilnik hitrosti bo od 2. do 12. avgusta pogo- steje nameščen na območju Laškega in Šmarja pri Jelšah. Smrtno trčenje motorista Nesreča z najhujšimi posledicami se je pripetila v sredo, 28. julija ob 12.10 uri na cesti prvega reda zunaj naselja Pirešica. Bekim H. (21) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. Zunaj naselja Pirešica (na vinskogor- skem klancu) je začel prehitevati neznano tovorno vozilo. V času prehitevanja je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motor- nega kolesa, 32-letni avstrijski državljan Andreas Peter B. s sopotnico, 32-letno Pruso B., prav tako avstrijsko državljanko. Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je voznik motornega kolesa utrpel tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Njegova sopotnica je utrpela posebno hude telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila je bil lažje poškodovan, kot tudi njegov sopotnik, 19-letni Leo P. iz Velenja. Foto: SHERPA ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Pretep zaradi veiiiciii prsi? »Zdaj pa mi je tega dovolj,« je vzkliknil eden od najbolj znanih pevskih organiza- torjev in sam nekdaj po celi Jugi znan pevec, »da mi hodi eden od lastnikov snemal- nih studiev nenehno v zelje. In to ne zasebno, kajti s pevkami, ki sem jih odkril, nimam zasebno nič. Njiho- va skupna lastnost je, da bi do pevskega odra morale še trdo delati, vendar pa imajo vse tri veliko oprsje.« Pevec in urednik na nacio- nalnem radiu, ki je bil in je še vedno eden od najbolj znanih Celjanov v Ljubljani, je jezen zato, ker omenjeni lastnik snemalnega studia nenehno hodi za njim, spozna obetajo- či talent, nakar se zi vso silo vrže v osvajanje. Prvo pevko, ki jo je Celjan odkril, je začel osvajati v Opatiji, jo nato ne- nehno zasledoval in jo končno tudi osvojil. Vse do veličastne- ga pretepa, ki je končal njuno ljubezen. Drugo bodočo pev- ko, ki je na poskusnih snema- njih pokazala veliko talenta, doma pa je z Gorenjske, je Celjan odkril pred kratkim, vendar so omenjenega lastni- ka studia videli z njo v Porto- rožu, na Melodijah morja in sonca. Vprašanje je, če se je njeno srce že ogrelo zanj, dejstvo je, da se je omenjeni lastnik studia pred dnevi spet pojavil v Celjanovi bližini, in to zato, ker se je Celjan pogo- varjal z novim pevskim od- kritjem, ki veliko obeta, ven- dar trenutno samo obeta, res pa je, da ima tudi ta velike prsi. »Potrebne bodo ure in ure vaj, da bo kaj iz nje,« je rekel Celjan, »toda tale tip je že spet tu. Bom moral izbirati pevke z majhnim oprsjem, da mi bo dal mir?« Sicer pa je te dni v ljubljan- skem glasbenem svetu v sre- dišču pozornosti Tadej Hru- šovar Dejvi. Pa ne samo zato, ker se zadnje čase na veUko pojavlja v določenih družab- nih kronika, kjer mu nenehno pripisujejo skorajšnji vstop v visoko politiko in kjer njego- vo ime omenjajo v zvezi s prvakom ene od slovenskih političnih strank Marjanom Podobnikom, zasebno tudi pevcem in nekdanjim vodjem ansambla Nova pot, ampak zato, ker bo obudil v življenje nekdaj najbolj znani ansamb- le Fellovvs. No, pa najprej h politiki. »Ko bom šel v politi- ko,« je dejal Dejvi, »bom šel samo v visoko. Za to pa potre- bujem diplomo in to kljub temu, da jo marsikateri že znani politik iz bližine moje- ga strankarskega prvaka nima. Toda jaz hočem dokončati pravno fakulteto. In ko bom stopil v politiko, bom stopil samo na visoko politično me- sto. Nizko me ne zanima. Me pa zanimajo nekdanji Fellovvsi, to je bila pred točno 35 leti najbolj znana celjska glasbena skupina, ki je bila nekakšen prednik še danes znanih Belih vran. Res je, da vsi ne bomo spet skupaj, kajti bas kitarist Peter Tušnik, ki je dolgo delal v morski biološki postaji v Piranu, se je pred leti smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Zato pa pride te dni k meni na organizacijski pogo- vor nekdanji bobnar, poznejši uspešni rokometaš in zdajšnji uspešni celjski poslovnež Ja- nez Goršič, da pripraviva vse za ponovno snidenje. Prišel bo tudi Roman Mazej, ki živi v Celju in ki je za Fellovvsi pel pri Mladih levih in imel svoj ansambel Synkope. Tudi Jani Golob iz Ljubljane in Igor Šva- ra, ki je zdaj kdo ve kje, sta mi že obljubila sodelovanje in ta- ko se bomo po 35 letih ponov- no srečali in potem zapeli. Ta- kratni Fellovvsi so bili ena od najbolj uspešnih slovenskih glasbenih skupin, tako uspe- šna, da je lahko napolnila dvo- rano TivoU, pokojni mojster Jože Privšek, ki je takrat vodil Veliki plesni orkester, pa nas je zeld hvalil. Upam, da bo Novi tednik o našem ponovnem sni- denju s poslušalci pravočasno poročal.« ■■ NINA KAVRAN ADLEŠIČ Ena od zasedb skupine Fellows (z leve): Janez Goršič, Bojan Verbič, (?), Peter Tušnik, Dejvi Hrušovar in Roman Mazej. NASMEH, PROSIM! Tokrat je na vrsti šala, ki nam jo je poslal Milan Ško- berne iz Laške vasi pri Što- rah. Zgražanfe »Poslušajte! Kako si drznete takole prinesti zrezek, ki sem ga naročil?« se zgraža gost nad natakarjem, ki s palcem tišči zrezek h krožniku. »Nikar se ne razburjajte! Bi radi, da mi še enkrat pade na tla?« TRAČNICE Otteyeva ob Sotli v Atomskih toplicah se še spominjajo, kako se je nekega zgodnjega jutra pojavil pred Termami sloviti smučar Marc Girardelli. Gosti so bili pred kratkim pozorni na visoko temnopoho damo, za katero se je izkazalo, daje slovita Marle- ne Ottey z Jamajke, ki jo treni- ra Srdjan Djordjevič. Tekačica je ob Sotli šla k fizioterapiji, kjer je zanjo poskrbel kozjanski Iračan Khalid Nasif. Konji na različne načine Po tem, ko je v Gorici pri Slivnici tamkajšnji župnik Marko Šraml požegnal konje in njihove lastnike - kakšen del blagoslova je verjetno pa- del tudi na lonec s konjskim golažem - so zbrani veselo planili k hrani. Očitno so jim štirinožni lepotci všeč v vseh oblikah. Abrahamovec Tudi celjski ročk zvezdniki se starajo, pa čeprav prepeva- jo z bendom The Young Ones. Karikaturist, slikar, pesnik in pevec Bori ŽZupančič je namreč pred kratkim praz- noval že 50. rojstni dan! Upa- mo, da bo nadaljeval v stilu svoje pesmi »...in boljši smo, čim bolj smo stari...« KAJVOZUO ZNANECEUANKE Avto, primeren ustanovi Direktorica celjskega pokrajinskega muzeja Darja Piri majer večino delovnega časa preživi na terenu. Renaultov devetnajstica resda ni terensko vozilo, je pa hvale vredei štirikolesnik, ki voznika ne pusti na cedilu. Službeni R-19 bo kmalu napolnil 7 let. »Je prijeten in lahk vodljiv, tudi pozimi z njim ni nevšečnosti. Hvalijo ga celi moški,« razloži Pirkmajerjeva, ki zaradi preobilice dela splol nima časa voziti domačega avtomobila. Upa, da bo Revoz ol nakupu novega renaulta muzeju ugodil s kakšnim popustom sicer pa v šali doda, da se za muzeje tako spodobi imeti predvser stare stvari, pa naj bo tak tudi avto. Devetnajstica je nekoč ž ostala brez elektrike. Vrtenje kontaktnega ključa je bilo zaman kajti sodelavec je pozabil izključiti luči, akumulator pa tako n traja večno. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERP/ Zaplavali so trije labodji mladici Na Velenjskem jezeru je v zadnjih dneh mogoče opaziti tri labodje mladiče, ki so pre( kratkim zaplavali na odprto jezersko površino. Labodja starša skrbno in skrivnostno vzgajat svoje mladiče, ki so v tem času menjali puh za mlado perje in postali spretnejši v plavanju Najbolj razveseljivo je, da se na Velenjskem jezeru zadržuje kar petnajst labodov, najve doslej. Žal je vprašljiva njihova varnost. Lani so okoliški psi pokončali dva, štiri pa so Ijudj komaj obvarovali. L. OJSTERŠEJ VTTEZIBELEGAMESTA REPORTAŽA 25 Vrzi mi ogrlico, mister! Mardi Gras v New Orleansu - nekajdnevna karnevalska norijo Kaj je zapeljalo mene, ki sem napisal zadnji spis v sred- nji šoli pri profesorju Jesenov- cu, da se podam v te netehnič- ne vode in vam skušam podati svoja ameriška doživetja? New Orleans oz. Mardi Gras (ang. Fat lliesdav - po naše pust) je bil »moja muza za en dan«, ki iz pohlevnežev naredi objest- neže, iz sramežljivcev nasto- pače in iz coca-colaljubcev navdušene alkoholike. Če potuješ okrog pustnega časa v okolici New Orleansa, bi bil pravi greh, da se ne bi spu- stil v karnevalsko norijo v tega »karnevala vseh karnevalov«, kakor se o njem radi pohvalijo idomačini in ga je obiskalo že 150 milijonov ljudi. Od začetka leta je to glavna postranska stvar v tem največjem mestu zvezne države Louisiane. Zad- nje štiri dni - od pustne sobote pa do pustnega torka - pa po- stane to komaj obvladljiva no- rija. Najbolj noro je na pustno \ soboto, ko je glavno pijančeva- nje in vse, kar sodi zraven, l^rhunec karnevala pa je na pustni torek, ko se na ulice zapodijo vsi, ki v pustnem sve- tu New Orleansa kaj veljajo. Zgodovina tega očarljivega, v mnogočem neameriškega me- sta je vseskozi povezana z Mardi Grasom. Kdor hoče v mestu kaj veljati, mora na nek način sodelovati pri karnevalu. Politične kariere na mestni rav- ni ni brez tega, glavni kralj kar- nevala je drugi človek mesta. Obstaja mnogo različnih karnevalskih združenj: najbolj znano je Rex, pa Zulu, kjer sodelujejo skoraj sami črnci. To so zelo stara združenja, ko so imela skoraj cehovski hi- earhični sistem vodstva. Pred kratkim je bil sprejet zakon, ki prepoveduje to konzervativ- no ureditev nekaterih najbolj radikalnih združenj in omo- goča vpis vsem državljanom. Sedaj pa gremo v zivo! Ko se prebiješ na prizorišče ene od mnogih karnevalskih povork na Canal Streetu, Bourbon Streetu ali St. Char- les Streetu, se začne neusmi- ljena borba za prostor, čim bližje robu pločnika. Vsi hote- li naredijo pred svojim proče- ljem odre za svoje goste, mnogo je tudi trikotnih lestev, na katerih lovijo ravnotežje najbolj zagreti, nekatere družbe si organizirajo (seve- da proti mastnemu plačilu), da jim zagradijo del pločnika. Seveda so vsa okna, balkoni in terase polni ljudi. Skoraj vsi imajo s sabo hladilne torbe - nekatere so prav zavidljive velikosti, ki so polne jedače in pijače. Nikomur ni nerodno jesti z rokami in si z užitkom polizati prste po požrtiji. Tudi alkohola je ogromno, kar je za Američane nenavadno; ponavadi je na takšnih mno- žičnih feštah uživanje alkoho- la na ulici prepovedano. Prikažejo se prvi predhodni- ki karnevala - Zulu, črni vojaki v uniformah severnjaške voj- ske, zadaj pa se že pomika prvi karnevalski voz s kraljem Zulu parade. Na vozu zadaj so mla- denke, ki mečejo ogrlice. Pa je ne vržejo vsakemu - tisti, ki bolj maha, kriči, skače in moleduje, je deležen več ogrlic. Vsaka ogrlica seveda ne doseže tiste- ga, ki mu je bila namenjena. Cim večji si, bogatejši je tvoj šop ogrlic okrog vratu. Žena se je vživela v dogaja- nje in kmalu je imela krepak šop raznobarvnih ogrlic ter še kup drugih neumnosti, ki jih mečejo z vozov. Ko pa je šel mimo naju že stoti voz, sva se zadeve malo naveličala in se šla malo spočit ob obalo Mis- sissippija. Tudi tam je bilo zelo živo, vendar se je dalo kolikor toliko normalno hoditi. Tu sva si lahko v miru ogledala, kako si dajo Američani duška na ta nori dan. Zelo malo je obraznih mask, pač pa so po obrazu močno naličeni. Kostumske obleke so izdelane v glavnem z veliko domišljije, pri mnogih pa se vidi, da je lastnik odštel lepe denarce v eni od premno- gih trgovin, ki se ukvarjajo iz- ključno s pustnimi kostumi. Vi- diš lahko sprevod Jezusa ob križanju, Charlesa Mansona s svojo tolpo, mladeniča, obleče- nega samo v tanek trak v med- nožju, zelo pomanjkljivo oble- čene mladenke, pa tudi gospe. Tudi stari freaki hodijo z nav- dušenjem pomanjkljivo oble- čeni. Ko pade mrak, je še bolj vroče Ko se začne na New Orleans spuščati mrak, se vsi zaženejo na Bourbon Street v Francosko četrt. Tam norija doseže svoj vrhunec. Ljudje na balkonih, ki jih je tu ogromno, saj je to glavna arhitektonska značil- nost, mečejo nam, ki se prebi- jamo po popolnoma natrpani ulici, ogrlice (angl. beads). Če hočeš priti do lepe ogrlice, mo- raš na nek način zbuditi pozor- nost lastnika; za to so nekateri pravi strokovnjaki. Vse bolj je prisoten tudi erotični naboj. Moški ponujajo ogrlice simpa- tičnim ženskam, ženske jih mečejo postavnim mladeni- čem. Ko se ura bliža polnoči, so v igri že težke karte. Za dobro ogrlico pokažejo prsi, plešejo zapeljive plese, besedni zaklad je vse bolj zabeljen. Hkrati je vsa množica čedalje bolj pijana in večkrat se moraš prav potru- diti in odriniti nekaj majavih veseljakov. Kilometer prebija- nja skozi ta vrvež traja dobre tri ure. Ulica je na debelo nast- lana s plastičnimi kozarci in verižicami, pa tudi kakšen preutrujen pijanček leži ves ovešen z ogrlicami na tleh. Sam sem se počutil kot ledo- lomilec, žena pa se me je trdno držala, saj bi se drugače lahko izgubila. Bila sva že zelo utruje- na, zato sva zavila v krčmo. Američan, ki je sedel nasproti, mi je skušal nekaj dopovedati, vendar ni spravil skupaj celega stavka. Ko mi je pokazal na cigarete, sem mu ponudil eno, vendar je zaspal na mizi, še preden jo je prižgal. Ugotoviva, da so vsi okrog naju preveč pijani, do motela pa imava še 40 milj in fešte je konec. ko sva naslednji dan hodila po istih uhcah, se je zdelo, kot da sva prišla v drugo mesto. Vse je bilo mimo, ulice so bile očiščene. Le vonj po Mardi Grasu je ostal, pa še tega bo spral prvi dež ali vestni komu- nalci. Že sedaj pa se začenjajo priprave za Mardi Gras 2000. Obljubljajo, da bo še večji in boljši kot letošnji. Verjamem jim. . ALEKSANDER MILANEZ Predkamevalska gneča na ulicah, oknih in balkonih New Orleansa. Mimohod enega od okrašenih vozov. Zabava je na višku, ogrlice dežujejo. Zazrli v nebo Okoli poldneva, v sredo, 11. avgusta, se bo za dobro minuto stemnilo, ko bo nastopil popolni Sončev mrk Tema sredi dne Letos nam je narava pripra- vila čudovito in za marsikoga enkratno predstavo na nebu. Sončev mrk. Ta bo viden v vsej Sloveniji, vendar žal ne povsod enako. Popolno bo Luna zakri- la Sonce zemeljskemu opazo- valcu le na skrajnem severovz- hodu Slovenije, natančneje na vzhodu Goričkega. Le od tam bo mogoče na slovenskih tleh doživeti prihod Lunine sence, videti diamantni prstan in Son- čevo korono. Če bo lepo vreme, bo to fantastično in nepozabno doživetje. Od zadnjega popolnega Son- čevega mrka, ko je bil viden v Evropi, so minila skoraj štiri de- setletja in do naslednjega bo tre- ba čakati še dvakrat tako dolgo, do septembra 2081. Torej bo tokratni nebesni pojav za marsi- koga edinstven v življenju, zato ga ne smemo zamuditi. Na opa- zovanje pa se je potrebno tudi pripraviti. Kako najbolj jasno in hkrati neškodljivo opazovati do- gajanje na nebu ter vso to lepoto posneti tudi s fotoaparatom? Trajanje Sončevega mrica Na Goričkem, ki leži ob juž- nem robu linije popolnega mr- ka, bo ta viden le kratek čas okoli 12. ure in 47 minut. V kraju Adrijanci bo tako mrk trajal le dobrih 15 sekund, v Markovcih in Hodošu približ- no 40 sekund ter v Budincih dobro minuto. Začetek mrka bo povsod z nekaj sekundnim razmikom ob 11. uri 23 minut 30 sekund in se bo končal ob 14. uri 10 minut in 30 sekund. V Celju, kjer bo žal viden le delni, skoraj 98-odstotni Son- čev mrk, se bo dogajanje zače- lo in končalo le slabi dve mi- nuti prej. Čeprav se zdi, da dobra dva odstotka nezakrite Sončeve površine, ki ločita po- polni mrk od delnega, nimata kakšnega posebnega pomena pri videzu mrka, to ne drži. Le ob popolnem mrku je namreč moč videti diamantni prstan. Sončevo korono in z malo sre- če je mogoče v kromosferi opaziti protuberance, se pravi oblake dima, ki se kot nekak- šni plamenčki dvigajo iz Son- ca. Težje opazni so tako ime- novani Bailyjevi biseri, ki na- stanejo na enak način kot dia- mantni prstan, in senčnati pa- sovi, ki jih je kot svetle in temne proge mogoče opaziti na tleh nekaj minut pred in po popolni fazi. Ob popolnem mrku naj bi se tudi tako stem- nilo, da bodo vidne najsvetlej- še zvezde in planeti. Torej se le splača zapeljati nekam, kjer bo to vidno. Upanje na lepo vreme Ugodni vremenski pogoji so osnova za uspešno opazovanje mrka. Kakšno pa bo vreme 11. avgusta, ne more napovedati nihče. Kanadski meteorolog Jay Anderson je sicer za pot popol- nega mrka izdelal statistiko pov- prečne oblačnosti za začetek av- gusta, pri čemer je uporabil sate- litske podatke mednarodnega projekta, ki se ukvarja z opazo- vanjem klime in oblakov, ven- dar so njegove napovedi zelo grobe. Velike verjetnosti za ja- sno vreme so na Madžarskem. Da bomo točno izvedeli, kje bo nebo res jasno in bo Sončev mrk lepo viden, bo potrebno počaka- ti na kratkoročno vremensko na- poved. Varno opazovanje Sonca čeprav so nas mediji v minu- lih dneh že zasuli s pravcato poplavo opozoril o škodljivosti gibanja strahospoštovanje vzbujajočega pojava s prostim očesom, ne bo odveč še eno opozorilo in napotek. Za varno opazovanje si moramo zaščititi oči s filtri, ki primerno oslabijo svetlobo in zadržijo ultravijolič- ne in infrardeče žarke. Za opazo- vanje je primerno nepoškodova- no varilsko steklo, označeno s faktorjem 12, ki ga dobite poceni v vseh tehničnih trgovinah, ali pa posebna kartonska očala, ki jih prodajajo v trgovinah z astro- nomsko opremo ali v optikah. »Prijatelji, lahko vam po- vem, da je popolni Sončev mrk dogodek, ki zasenči vse, kar človek na nebesnem svodu lahko opazi...« Robert Terelja Schweizer V Celju jih lahko v večini optik kupite po ceni od 300 do 600 tolarjev, v optikah Gleščič v Gos- posld in Smole v Prešernovi ulici pa jih kar podarjajo. Razen v Kozjem in Mozirju je v večini optik v večjih krajih na Celjskem povsod možno kupiti zaščitna očala, v Velenju pa jih imajo tudi v Nami. Nikar pa ne uporabljajte doma narejenih filtrov, kot so na primer s sajami sveče počrnela steklena ploščica, počrnjeni koščki filmov, srebrni celofan ali računakiiške diskete. Ti lahko Sončevo svetlobo sicer dovolj oslabijo, ne zaustavijo pa zelo nevarnih ultravijoličnih in in- frardečih žarkov, ki trajno poš- kodujejo rumeno pego očesa. Posledice pa se navadno poka- žejo kasneje. Tudi sončna očala ne nudijo ustrezne zaščite. Brez zaščite oči lahko gledamo le kratko popolno fazo, nikakor pa ne delne faze. Fotogrufirun|e Sončevega mrica Marsikdo si želi ta spektaku- larni dogodek ujeti tudi v objek- tiv svojega aparata. To je seveda možno, če se ustrezno pripravi- mo. Dobavitelji astronomske opreme imajo na razpolago po- sebno folijo, ki jo prilepimo na objektiv daljnogleda ali fotoapa- rata in tako lahko brez str^u dalj časa opazujemo in fotografi- ramo sonce. Obstaja pa še druga možnost. Kupiti je potrebno fihn širšega formata, ga nato na son- cu kar lepo razviti in zviti nazaj v klobčič. Tako osvetljenega po- tem odnesemo razviti. Razvijati ga je treba dlje kot navaden film (polovico dlje oz. cca. 7,5 mi- nut). Tako razvit film razrežemo na kvadratne koščke, ki jih na- mestimo pred objektiv fotoapa- rata. Tudi tako lahko varno slika- mo sončni mrk. Opazovanje narave olcoii nas Zanimivo bo opazovati tudi naravo, kako bo reagirala na prezgodnjo stemnitev. Med naj- zanimivejše dogodke zagotovo spada obnašanje živali, ki bodo presenečene nad prezgodnjim prihodom »noči« in se bodo zmedene odpravile spat. Celo rastline, ki ponoči zapirajo liste in cvetove, bodo sledile svojemu nočnemu ritmu. Ob mraku se zniža temperatura v okolici in navadno zapiha rahel vetrič. Marsikdo se bo med delno fazo zabaval z opazovanjem Sonče- vih žarkov, ki se bodo prebijali skozi goste drevesne krošnje in na tla zarisovali množico slik mrknjenega Sonca. Med toliko pojavi se bo gotovo našlo kaj zanimivega za vsakega Zemlja- na. ALEKSANDRA MAČEK Naključno izbrane mimoi- doče na celjskih ulicah smo povprašali o razvpitem nebe- snem pojavu, ki ga bo kmalu moč opazovati tudi na sloven- skih tleh. Nekateri nestrpno čakajo na ta enkratni dogo- dek, drugi so nekoliko bolj ravnodušni, najdejo pa se tudi taki, ki še niso slišali za sko- rajšnji Sončev mrk. Vsi si ga nameravajo ogledati, čeprav zaščitnih očal še nimajo. Da naj bi omenjeni nebesni pojav naznanjal konec sveta, pa ne verjame nihče. Kristijan Hribar, 13 let, os- novnošolec: »Sončev mrk bo točno en dan pred mojim rojstnim dnem. Zelo se že vesehm in bom opazoval, kaj se bo doga- jalo. To je nekaj posebnega in tega marsikdo ne bo nikoli več videl. Ne vem pa, kje se lahko kupijo očala. Ne verjamem, da se bo ta dan zgodilo kaj hude- ga, to pravijo samo neumni jasnovidci.« Vanda Planine, 75 let, upo- kojenka: »Vesela sem, da sem doča- kala ta enkratni dogodek, o katerem sem že veliko prebra- la. Pred leti smo nekaj podob- nega že opazovali in takrat smo si kar sami naredili zašči- to pred močno svetlobo. S sve- čo smo okadili steklo in sko- zenj opazovali dogajanje na nebu. Pri gledanju mrka je treba biti zelo pazljiv, ker je velika nevarnost oslepitve.« Damjan Žekar, 24 let, št dent: »Gotovo se bom nekam p Ijal, da bom bolje videl Sonč mrk. V Prekmurje, morda ce v Avstrijo ali na Madžarsk Pravijo, da bo tam mrk bo! videti. Nisem pa še slišal zaščitna očala. Verjetno pa j bom moral kupiti. Ah, sve pa že ne bo konec.« Jožica Vaši, 20 let, študei ka: »Vem, da Sončev mrk t čeprav se nanj ne pripravlja posebej. Tudi zaščitnih oi za opazovanje ne bom kupi Sicer pa ne verjamem v nap vedi o koncu sveta.« Marjeta Guček, 23 let, govka: »O Sončevem mrku že ^ govorijo, kdaj točno je, sploh ne vem. Stranke v tr^ vini pa me pogosto sprašuje o zaščitnih očalih.« URŠKA KRIST/ ALEKSANDRA MAČl Foto: ALEKSANDRA MAČl Simon Sabus, 50 let, dela- vec: »Za Sončev mrk še nisem slišal, je pa zanimivo, da se bo kaj takega zgodilo pri nas.« 26 SONČEV MRK NASVETI 27 GREMO PO GOBE črni goban (boletus aereus). Čez gobana ga ni Ali je res goban tisti naj, naj gobji primerek? Lepo ga je zagledali kar naenkrat, ko si že sprijaznjen, da boš do- mov odšel s prazno košaro, čeprav je na primer rdeča mušnica še lepša, pravza- prav je resnično najlepša go- ba. Kaj pa okus? Poletni go- ban in delno tudi črni goban sta odlična in zelo aromatič- na. Ostali gobani pa so po okusu sila povprečni. Sicer i pa so okusi zelo različni. Literatura poveličuje knež- ■iomušnico (karželj), za veči- ^no gobarjev pa to zagotovo ni najboljša goba. Najbolj aro- matična je lisička in zaradi svojega posebnega okusa med vsemi gobami nenadkri- Ijiva. Sicer pa ne bom prvič in zagotovo ne zadnjič povedal, da je jed iz čim več vrst gob najboljša. Dobro pa je, da v takšno mešanico damo dovolj lisičk in vsaj enega poletnega gobana. Gobanov je čez trideset vrst. Neužiten je grenki goban. Že ime pove, zakaj, strupen pa je vražji goban. Ostali so užitni ali pa pogojno užitni, kar po- meni, da jim moramo pred uporabo prekuhati. Začetni- kom bi svetoval, da se izogiba- jo tistih gobanov z rdečimi odtenki barve vse dotlej, do- kler jih ne bodo temeljito poz- 1nali. In kje gobani rastejo? t Pravzaprav povsod. Poletne I gobane bomo našli v ali izven gozda ob hrastu ali pa v višin- skem svetu med samimi smre- kami. Borov goban nas čaka nied bori, borovničev med bo- rovničevjem, črni ponavadi med hrasti, bronasti pod buk- vami, žametasti na steptanih deh, jesenskega pa bomo lah- ko našli skorajda povsod. V gorskem svetu je pokazatelj gobana rdeča mušnica, v niži- nah pa mokarica ali po doma- če gobji svet. Gobana očistite na rastišču oziroma odrežite spodnji del beta. S tem boste gobo znova posejali. Ostanke dobro pre- krijte z listjem, da svojega dra- gocenega prostora ne boste iz- dali drugemu iskalcu. Polenta z gobami Potrebujemo: 1 liter vode, sol, 30 dag koruznega zdroba, 2 jajci, 2 žhci sladke smetane, 5 dag masla, 2 žlici olja, 40 dag gobanov, limonin sok, sok pečenke, nariban sir. Priprava: v vrelo vodo za- kuhamo koruzni zdrob, ne- kajkrat dobro premešamo in pokrito parimo 20 minut. Ta- ko na pol kuhano polento stre- semo v porcelanasto skledo, dodamo rumenjake, smetano in surovo maslo. Nazadnje primešamo še trd sneg iz be- ljakov. Zmes položimo v do- bro pomaščen okrogel model in kuhamo v sopari 20 minut. Nato polento stresemo v večjo plitvo skledo in prelijemo z gobovo omako. Na olju dušimo drobno na- rezane gobane, jih solimo, okisamo z limono in dodamo pečenkin sok. Z omako preli- jemo pripravljeno polento in jo potresemo z naribanimi si- rom. AMADEO DOLENC Borov goban (boletus pinophilus). LEPOTA IN ZDRAVJE Vene poleti Spomladi in poleti je ožilje bolj obremenjeno, kar se odraža z najrazličnejšimi te- žavami in motnjami. Izred- no izpostavljen je tudi ve- nozni sistem, zato vam to- krat ponujamo nekaj nasve- tov za preprečevanje in laj- šanje težav z ožiljem: - redno kontrolirajte telesno teže in skrbite, da ne bo nara- sla preko optimalne vrednosti; - uživajte hrano, bogato z vlakninami in balastnimi snovmi (sadje, zelenjava, gro- bozrnata živila ipd.), ki vam pomaga do urejene prebave; - pijte dovolj nizkokalorične tekočine (izločanje škodljivih presnovnih produktov in red- na prebava); - uživajte dovolj vitamina C, ki krepi ožilje (agrumi, kivi, borovnice, jagode, peteršilj, paprika, paradižnik ipd.); - gibajte se čimveč in. čim pogosteje. Hoja (angiologi sve- tujejo 2 uri dnevno), pozabite na dvigala in tekoče stopnice, izogibajte se stanju in sedenju. Najbolj priporočljiva športa poleg hoje in lahkotnega teka sta plavanje in kolesarjenje; - med in hojo se večkrat povzpnite na konce prstov, vmes pa pogosto sedite ali le- žite in dvignite noge čim višje v zrak vsaj za 10 minut; - pri sedenju ne pokrčite, zvijajte in ne križajte nog. Med daljšo vožnjo z avtom, avtobusom ali vlakom skušaj- te čim večkrat vstati in razgi- bati spodnje okončine (najbo- lje, da se med vožnjo z avtom vsako uro za pet minut ustavi- te in se sprehodite, stečete ali poskakujete); - izogibajte se previsokim petam in pretesnim oblači- lom, pasovom, steznikom in podobno, ker ovirajo cirkula- cijo; - opustite kajenje. Med ka- dilci je več težav z ožiljem (dve tretjini kadilk trpi zaradi cirkulacijskih motenj); - izogibajte se prekomerne- ga sončenja, prevelike vročine (suha in mokra savna) in vro- čim polivom, ovitkom in oblo- gam; - s svojimi nogami ravnajte čimbolj previdno in obzirno, privoščite jim dovolj počitka, nege in gibanja. Gremo na stop! Eden od najbolj privlačnih načinov, da mladostnik preizkusi svojo hrabrost, za- dovolji potrebo po avanturi, dodatnih vznemirjenjih in varčevanju denarja, je štopa- nje. Staršem se že samo ob misli na to dvigujejo lasje na glavi in vidijo najbolj črne filme. Pogovorite se z njimi in jim priporočite, naj bodo previdni in da upoštevajo naslednje: - nikakor ne smejo štopati sami, niti dve dekleti nista po- sebno varni, ena sama deklica pa je že zanesljiva nevarnost; - prosite jih, naj si izbrišejo iz glave misel na štopanje po- noči; - če že morajo to poskusid, naj dopolnijo adrenalin na kratki, lokalni cesti in v nase- ljenih področjih; - vozniki so pogosto alkoho- lizirani. Naj se tega zavedajo in če kaj takega opazijo, naj niti v sanjah ne sedejo v avto- mobil. To še posebej Velja za motoriste, ki že brez alkohola predstavljajo nevarnost; - v primeru sumljivih pri- pomb voznikov, s katerimi se peljejo, naj mirno in odločno zahtevajo, da voznik ustavi avto, da bodo lahko nemudo- ma izstopili. Večina adolescentov je pla- šna in se ne bodo spuščali v ta eksperiment. Ta izkušnja ni nujno vedno nevarna, lahko je tudi zanimiva in ugodna. Spomnite se na to, ko nasled- njič vidite mlade s prstom, dvignjenim v zrak. Popeljite jih prav vi, ker bodo z vami varni! LIDIJA SENIČAR OTROKOVA IDEALNA HRANA Neprekinjeno sobivanje matere in novorojenčka v sodobni porodnišnici je delo zastavljeno tako, da bi mati svojega otroka izključno dojila šest mesecev, kasneje pa ob dodajanju čim dlje. Prav zato je 24-urno sobivanje ma- tere in otroka (24-urni roo- ming-in) osnova novorojencu prijazne porodnišnice, saj se lahko mati odziva na otrokove potrebe po dojenju. Tako je takoj po rojstvu mo- žen pričetek dojenja brez do- datkov, saj so izpolnjeni na- slednji pogoji: število in dolži- no podojev uravnava otrok, kar je izredno pomembno, saj velja zlasti v prvih dneh življe- nja »zakon ponudbe in pov- praševanja«; običajno tvori dojka toliko mleka, kolikor ga otrok potrebuje. Pogosto sesa- nje in odstranitev mleka iz dojke vzdržujeta obilno tvor- bo mleka. To je zelo pomem- bno v prvih urah in dnevih, ko mleko šele nastaja. Mati zazna pri otroku znake lakote, pre- den začne malček jokati. To je zelo pomembno, saj vznemir- jen novorojenček pogosto od- klanja dojko. Tako je otrok dojen, ko je lačen. Podoj lahko traja dovolj dolgo, da užije otrok bogato »zadnje« mleko na koncu obroka. Tako se otrok redi, trebušni krči pa so manj izraziti. Zdravstveni de- lavci lahko pomagamo pri ze- lo dolgotrajnih in prepogostih podojih, ki so največkrat po- sledica neustreznega pristav- Ijanja in stika otroka z dojko. Najbolj pomembno je, da se pri dojenju otrok prisesa na kolobar, ne pa na bradavico. Ranjene bradavice so najpo- gosteje posledica neustrezne- ga pristavljanja. Tako so že v porodnišnici izognemo upora- bi stekleničk in cucljev, ki otroka zmedejo, saj se meha- nizem pitja po cuclju popol- noma razlikuje od dojenja. Novorojencem prijazna porodnišnica je prijazna tu- di materam, saj pogosti podo- ji preprečijo zastoj mleka, us- pešno dojenje pospeši krčenje maternice in blagodejno vpli- va na matere, ob neugodno- stih zaradi polnih dojk lahko mati otroka zbudi in ga podo- ji, mati lahko nemotena uživa ob prisotnosti svojega otroka, utrjuje se nežna vez, ki se je med materjo in njenim otro- kom spletla že v nosečnosti. Otrokov vzorec hranjenja se običajno spreminja. Novo- rojenčki (otroci do dopolnjene- ga meseca starosti) se želijo dojiti na vsako uro ali celo pogosteje. Nočni podoji stimu- lirajo tvorbo in iztekanje mle- ka. Kasneje se število podojev ustali na 8 do 12 v 24 urah, posamezni podoj pa traja 10 do 30 minut. Vendar lahko razvi- jeta vsaka mati in otrok svoj lastni vzorec dojenja. Ko otrok raste, potrebuje več energije. Tedaj lahko postanejo podoji pogostejši, dokler se ne poveča tvorba mleka. Otrok lahko od- klanja eno dojko zaradi boleče- ga položaja med dojenjem (zlom ključnice...). Ob vzdrževanju splošne higiene veljajo na nego dojk sodobna priporočila: umiva- nje dojk z vodo in blagim mi- lom, da se ohrani naravno »maščenje« kože; - umivanje dojk neposredno pred dojenjem ni potrebno, ker odstrani zaščitno plast na koži in spremeni naravni vonj, ki ga otrok prepozna kot vonj materinih dojk; - sušenje občutljivih brada- vic na zraku, pred tem si jih žena lahko namaže z »zad- njim« mlekom, bogatim z maščobami in protivnetnimi dejavniki. Blaga zaščitna ma- zila niso prepovedana, večino- ma pa sploh niso potrebna; - pretesni nedrci lahko pre- kinejo odtok mleka iz mlečnih vodov, sintetični omejujejo kroženje zraka v predelu bra- davic, najprimernejši so udob- ni bombažni nedrci. Dr. ZLATKA FELC, dr. med. specialistka pediatrije BIO KOLEDAR "Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, negujte rastline; rahljajte in prezračujte tla, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posamezne tipe rostlininki je razviden iz koledarja. 28 GUSBA Bluegrass Hoppers navdušili v skupini je pet članov, ven- dar so v sredo, 28. julija, zara- di prostorske stiske Bluegrass Hoppers prvič nastopili kot trio. Koncert, ki ga je v atriju Majolke organiziral Sašo Sve- telšek pod okriljem Fit medie, je bil razprodan. Bluegrass Hoppers iz Maribo- ra so Dragan Verber, ki igra bendžo, glavni pevec Marko Lo- gar, bas kitarist Milan Kebrič, violinist Bojan Cvetrežnik in solo kitarist Tone Cigula, ki igra tudi mandolino. Skupaj igrajo že sedemnajst let. Posneli so dve zgoščenki, prva Slovvenian Spritzer je bila namenjena av- strijskemu tržišču, druga Raz- redčenka pa domačemu tržišču. Pripravljajo novo CD ploščo z irsko glasbo, na kateri bo morda nekaj skladb prevedenih v slo- venščino. Vsak izmed njih igra najmanj dva instrumenta in vsi razen Bojana, ki je končal študij violine, so samouki. Bojan, najmlajši član, se je skupini pri- ključil pred desetimi leti: »Prvič sem zares občutil glasbo, ko sem začel igrati z Bluegrass Hopper- si. Žal mi Akademija za glasbo ni dala pravega stika z občins- tvom.« Zelo veliko nastopajo v Av- striji, Italiji in na Češkem, letos pa se jim je koncertna pot odprla tudi pri nas, kar je bila njihova velika želja. Igrajo bluegrass glasbo, ki je prvinska zvrst country glas- be, kjer še ni električnih in- strumentov in bobnov. Igrajo pa tudi irsko folk glasbo in nevvgrass s primesmi novej- ših ritmov rock'n'rolla in funkyja ter grških in latin- skih ritmov. Fantje so z dobro voljo in veliko energije pripo- mogli k nepozabnemu vzduš- ju v atriju. Žalostno je le to, da takšna glasba pri nas ni bolj razširjena in poslušana. - SABINA KRANJEC Bluegrass Hoppers Kdo bo godec leta? V soboto, 7. avgusta, bo v Zamostecu pri Sodražici le- tošnje republiško tekmova- nje »Najboljši godec leta 99«, ki sodi v sklop Zlate harmo- nike Ljubečna. Po krajevnem tekmovanju za najboljšega harmonikarja se bodo starejši harmonikarji po- merili za naj godca leta. V konkurenci so: Vinko Ušenič- nik (Zg. Bitnje), Miro Magister (Zg. Gameljne), Metod Pra- protnik (Ljubno), Marija Jene (Domžale), Jože Škrlj (Ilirska Bistrica), Darij Kralj (Sežana, zmagovalec leta 98), Jakob Er- menc (Gornji Grad), Anton Kopušek (Vrhnika), Fran( Škufca (Šmarje Sap), Aloj? Mrgole (Tržišče), Mirko Vresl (Dole pri Litiii), Leopold Zor jan (Tišina), Štefan Cer (Mur ska Sobota), Anton Špringei (Novo mesto). Angel Lapanj^ (Grahovo ob Bači) in Romar Vogrič (Anhovo). V nedeljo, 8. avgusta, bo pr vo polfinalno tekmovanje v Po stojni, na njem bo nastopilo najboljših harmonikarjev Drugo polfinale bo 29. avgusta v Gorišnici in veliko finale, 19 Zlata harmonika, v nedeljo, 5 septembra pri gasilskem domi na Ljubečni. TV Deset let ansambla Zupan Ansambel Robija Zupana bo ob 10-letnici in v okviri Vranskih poletnih večerov pripravil veliko glasbeno prireditev ki bo v petek, 6. avgusta ob 20.30 uri na Vranskem. Nastopil bodo Plazlovi z Graške gore, Alfi Nipič, Miha Dovžan, Min Kline, Vagabundi, Klaužar, Nagelj, Štirje kovači. Mladi prijate Iji, Folklorna skupina Šempeter, harmonikarji Robija Zupana Uroš Točaj, Vesele Štajerke, Franc Mihelič in ansambel Zupai ter kot poseben gost, ansambel Lojzeta Slaka. TV Kantavtorski večer v petek, 30. julija, so se v Rogaški Slatini na športnen igrišču Janina predstavili mladi glasbeniki s svojimi avtor skimi in prirejenimi skladbami. Kantavtorski večer je otvoril Rafael Zupane - Raf s svoje skupino, nastopili pa so še Boštjan Imenšek s Kristan Vrha Boštjan Tramšek iz Rogaške Slatine, Grega Peer iz Žalca Boštjan Selič in Aljoša Kovačič, oba iz Šmarja pri Jelšah Kljub majhnemu številu obiskovalcev so mladi umetniki ustva rili prav prijetno vzdušje. SK Jazzisti V pubu v celjskem Jazz pubu je v četrtek izzvenel dobro obi- skan jazzovski večer, kjer se je na klavirju, kontrabasu, bobnih, saksofonu in tro- benti predstavilo pet soli- stov, med njimi trije študenti glasbene akademije v Ljub- ljani. Z interpretacijami del znanih avtorjev, kot so Par- ker, Gershvvin in Armstrong ter nekaj izvedbami sodob- nega jazza in funka so glas- beniki v triurnem nastopu navdušili še s spontanimi in nevsiljivimi improvizacija- mi, kjer je na alt-saksofonu izstopal Jaka Kopač. Po za- gotovilih organizatorja jaz- zovskih večerov Staneta Sto- parja bodo s tovrstnim kon- certiranjem zagotovo nada- ljevali, saj zanimanje ob- činstva presega pričakova- nja. V začetku septembra bosta v Jazz pubu gostovala še svetovno znana ameriška in hrvaška jazzista. PŠ Laurina zgodba v zvezi z Nekom in Mira- nom Rudanom se v Sloveni- ji, v povezavi z avtorskimi pravicami skladbe Laura non c'e oz. Laure ni več, širijo raznovrstne govorice. Zato so pri založbi Nika, ki je uradni zastopnik Warner Music International in s tem Nekovih albumov v Sloveni- ji, zaprosili za uradno izja- vo Nekov management in založnika. Takole so zapisali: »Nek sploh ne pozna Mirana Ruda- na. Zanj je prvič slišal, ko mu je neka novinarka, s katero je imel intervju, izročila izvod Rudanovega CD-ja, ki vsebuje priredbo skladbe Laura non c'e. Nikoh ni bilo nikakršnih načrtov, da bi Nek in Miran Rudan nastopila skupaj v due- tu. Miran Rudan je svojo ver- zijo skladbe Laura non c'e po- snel nelegitimno, brez pred- hodnega dovoljenja avtorjev in založnikov, ki tako za ome- njeno skladbo iz Slovenije tu- di niso prejeli nikakršnega plačila avtorskih pravic. Kljub vsemu tpmu sta se Nek in njegov managament odločila, da Mirana Rudana ne bosta kaznovala in proti njemu ne bosta sprožila sodnega po- stopka, pač pa se bosta raje posvetila bolj pomembni stva- ri - Nekovi glasbi. Nek bo tako septembra pričel s snema- njem novega albuma, ki mu že vnaprej napovedujejo velik uspeh. Izšel bo leta 2000.« S.B. GUSBA 29 GLASBENI EX-PRESS Najuspešnejša ska zasedba vseh časov MADNESS se je po nekajletnem premoru spet vrnila na britanske lestvice. Tokrat s poskočnico »Lovestruck«, ki tudi že najavlja skorajšnji izid come-back albuma in obsežno turnejo po večjih angleških koncertnih prizoriščih. Čeprav so člani vse popular- nejšega boy-benda 'N SYNC že nekaj mesecev na turneji, so vseeno našli čas za snemanje novih skladb, ki bodo 16. no- vembra izšle na albumu »No Strings Attached«. Pod večino njihovih skladb se bo tudi to- krat podpisal hit-maker založ- be Jive Max Martin, sicer tudi avtor nekaj največjih uspešnic I njihovih tekmecev Backstreet Boys, Five in Britney Spears. Še pred novim albumom se bo konec septembra na trgovin- skih policah znašla video ka- seta s kratkimi odlomki novih skladb in single plošča s sklad- bo »Music of My Heart«, ki so jo Justin, J.C., Joey, Chris in Lance posneli s kraljico lati- no-popa Glorio Estefan. THE CHARLATANS, že rahlo pozabljeni prvaki manc- hesterskega novega psihade- ličnega popa, ki je konec osemdesetih in v začetku de- vetdesetih dodobra pretresel evropsko glasbeno sceno, so posneli ves material za svoj šesti album »Us & Us Only«. LP bo mogoče kupiti sredi okto- bra, založila pa ga bo največja britanska založba MCA/ Uni- versal, kamor so Šarlatani pri- stopili od neodvisne založbe Beggars Banquet. Po treh tednih so se BACKSTREET BOYS spet vr- nili na najvišjo pozicijo pre- stižne Billboardove lestvice najbolj prodajanih albumov in z nje izrinili LP »Significant Other« rockerjev LIMP BIZKIT. Floridski plesno-pev- ski kvintet je ~ prejšnji teden prodal več kot 270 000 kopij albuma »Millenium«, ki je tako tudi postal najbolje prodajani LP izdelek letošnjega leta (sa- mo v ZDA več kot 5 milijonov prodanih izvodov). Tretje me- sto Billboardove lestvice albu- mov že nekaj tednov zaseda Ricky Martin, mesto za njim je trenutno najpopularnejša najstnica na planetu BRITNEV SPEARS, na peto mesto pa je že teden dni po izidu LP-ja »Can't Stay Away« zavihtel hip- hop veteran TOO $HORT. Po izjemnem uspehu sound- tracka »Austin Povvers: The Spy Who Shagged Me«, ki je pred nedavnim na trg pospre- mil istoimensko filmsko uspe- šnico, so se producenti odloči- li, da oktobra izdajo še njegovo nadaljevanje. Na njem seveda ne bo tako močne zasedbe kot na prvem izboru (Madonna, Lenny Kravitz, R.E.M...), bo pa toliko več zanimive godbe (Propellerheads, They Might Be Giants, Lords Of Acid, Mar- vin Gaye...), med katero bo tudi povsem nova skladba ne- koč zelo popularne ameriške dekliške zasedbe BANGLES, ki se po desetih letih spet vrača na glasbeno prizorišče. Newyorški prvaki belega hip-hopa BEASTIE BOYS se bodo svojim najzvestejšim podanikom še pred koncem tega leta oddolžili z retrospek- tivnim CD-box setom, na ka- terem bo poleg najboljših kreacij, ki so jih posneli v zadnjih osemnajstih letih, še cel kup koncertnih posnetkov, več remixov in nekaj do sedaj neobjavljenih skladb. Ronan Keating, šef irskega boy-benda BOVZONE, in Em- ma Bunton alias Baby Spice iz dekliške zasedbe SPICE GIRLS, sta skupaj posnela pri- redbo uspešnice »Don't Go Breaking My Heart«, s katero sta se leta 1976 Elton John in Kiki Dee zavihtela na sam vrh svetovnih lestvic. Pesem bo izš- la na single formatu, podprta pa bo še s skladbo »This Is Your Song«, ki jo je Ronan posvetil svoji lani za rakom na dojki umrli mami. Izkupiček od pro- daje plošč bo šel v dobrodelne namene, največ denarja pa bo- do namenili organizaciji Breakthrough Breast Cancer. V soboto se je v švicarski Luzani že tretjič poročil PHIL COLLINS. 48-letni mega zvezdnik je pred oltar tokrat zvabil 21 let mlajšo Švicarko Orianne Cavey, med tristotimi znameniteži, ki jih je gospod Collins povabil na zabavo v prestižni hotel Beau Rivage, pa je bilo opaziti tudi nekaj nekdanjih članov njegove ma- tične zasedbe Genesis. Sivolasi heavy-metalci DEEP PURPLE bodo konec septem- bra v znameniti londonski dvo- rani Royal Albert Hali skupaj z Londonskim simfoničnim or- kestrom obeležili trideseto ob- letnico prisotnosti na svetovni glasbeni sceni. Bend, ki je sicer nastal že leta 1968, je v svoji bogati karieri, polni vzponov in padcev, nanizal nekaj izjemnih kreacij, med temi tudi nekaj ročk klasik »Smoke On the Wa- ter«, »Black Knight«, »Child In Time«...)., PETE TOWNSHEND, šef legendarne britanske ročk za- sedbe THE WHO, je trideset let po prvi in še vedno najbolj- ši ročk operi »Tommy« napisal njeno nadaljevanje. Opero »Lifehouse« bo decembra pre- mierno predvajala BBC-jeva radijska postaja Radio 3. Francoz MR. OIZO, režiser in avtor reklamne kampanije teksdlnega giganta Levi's, ki je aprila na prvo mesto večine evropskih lestvic lansirala smešen tehno minimalec »Fiat Beat«, ljubitelje plišastih igrač pa navdušila s simpatičnim Ericom, se ta mesec spet vrača na sceno. V okviru nove Le- vi'sove reklamne akcije, v ka- teri bo glavno vlogo spet odi- gral Eric, bo na single formatu izšla tudi nova pesem, tej pa bo sledil še Mr. Oizov LP prvenec »Analogue Worms Attack«. MTV te dni končuje s pri- pravami za snemanje biograf- skega filma, ki bo skušal ori- sati zgodnja leta pred dvema letom umorjenega in še vedno nadvse popularnega rap zvezdnika TUPACA SHAKURJA. TV film »Tupac, The Early Years« je le eden izmed petih, ki trenutno na- stajajo pod okriljem različnih ameriških produkcijskih hiš. GARBAGE so skupaj z 83- članskim orkestrom pod tak- tirko priznanega dirigenta in skladatelja filmske glasbe Da- vida Arnolda posneli naslov- no temo za novi film »The World Is Not Enough« tajnega agenta Jamesa Bonda. Trenutno najpopularnejši glasbenik med igralci in najus- pešnejši igralec med glasbeniki WILL SMITH se po izjemnih uspehih, ki jih je zabeležil na obeh straneh - njegov film »Wild, Wild West« je ena izmed večjih letošnjih filmskih uspe- šnic, istoimenska skladba pa se že nekaj tednov zadržuje na vrhu ali tik pod vrhom večine svetovnih lestvic - pripravlja na snemanje biografskega filma o legendarnem boksarju Muha- medu Aliju. Film bo režiral slavni Barry Sonnenfeld, Will Smith pa se bo z njim končno prebil med peščico izbrancev (John Travolta, Jim Carrey, Tom Hanks...), ki lahko za svoj prispevek v filmu zahtevajo as- tronomskih 20 milijonov dolar- jev. STANE ŠPEGEL Hard-core heroj in glasnogovornik drugačnih HENRY ROLLINS se po daljšem premoru spet vrača na glasbeno sceno. S svojimi novimi spremljevalci, zbranimi v zasedbo Rollins Band (kitarist Jim Wilson, basist Marcus Blake, bobnar Jason Mackenroth), je v Los Angelesu že posnel večino skladb, ki bodo januarja pri založbi DreamWorks izšle na albumu »Get Some Go Aeain« 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV ČASOVNI STROJ 30 RADIO - TELEVIZIJA Sonce bo mrknilo. Radio Celje pa ne! Dogodek avgusta bo goto- vo v sredo, ko bo popolni Sončev mrk. Obeležili ga bo- mo, izdatno,^ tudi na Radiu Celje. Kot veste, že tretji te- den delimo med vas, poslu- šalce, zaščitna očala za opa- zovanje mrka. Prijazno so nam jih odstopili v optikah Smole in Gleščič, kjer jih tu- di sicer delijo brezplačno. Očitno vas je kar veliko, ki boste opazovali ta astronom- ski pojav. In ne pozabite! Brez zaščitnih očal nikar ne zrite v sonce, 11. avgusta bo torej mrknilo sonce, novinarki Radia Celje Mateja Podjed in Nataša Ger- keš Lednik pa bova sončev mrk, skupaj s tonskimi tehni- ki, zasledovali na Gričku, na Golovcu, v Mladinskem cen- tru Celje, kjer bo ritual party, na Goričkem, imeli pa bomo tudi dopisnike ob Blatnem je- zeru in v okolici Gradca. Ra- dio Celje bo na dan sončevega mrka še kako živ! Mladina na radiu Te dni je pri nas kar četica praktikantov. Jernej, Tadeja, pridružila se jima je še Petra, pa Simon in Mitja pri tonskih tehnikih in še en Mitja v fono- teki, so pridpi kot mravlje. Z njimi skušamo krpati kadrov- ske luknje, ki nastajajo zaradi dopustovanja redno zaposle- nih radij cev. Te dni se ob mor- ju martinčkata Simona in Ser- geja, ravnokar se je z morja vrnil Dean, na dopustovanje pa se je odpravilo tudi kar nekaj napovedovalk in napo- vedovalcev. Darja bolj poredko Odslej boste nekoliko red- keje v našem programu slišali žameten glas Darje Hribernik. Pridno je namreč dokončala študij prava in se s 1. avgu- stom zaposlila na Policijski upravi Celje. V svoje vrste so jo sprejeli kriminalisti, a bo Darja vsaj ob sobotah tudi v prihodnje tudi še z vami, po- slušalci. Pater Robert zopet na Radiu Celje Ko je pater Robert, takrat je bil pri kapucinih v Celju, od- hajal pred približno desetimi leti na novo delovno mesto v Švico, je v mestu ob Savinji med verniki zavladala prava evforija. Za izjemno priljublje- nim patrom je »žalovalo« veli- ko vernikov, ki so ga želeli v svoji sredi. Pater Robert je v njihovih srcih ostal tudi sedaj, ko že vrsto let službuje na tujem. Ko sem pred dobrimi desetimi leti, tik pred njego- vim odhodom v Švico, pripra- vila pogovor z njim, se je nje- gova Ave Marija, ki jo je po- snel sam, še dolgo vrtela v čestitkah in pozdravih poslu- šalcev. In še danes jo tu in tam sliširn. Vsako leto se vrača na obisk* v Celje. Tako je tudi letos. Zato je čas, da ga ponov- no povabimo v naš studio. To bo v nedeljo, v oddaji Nedelj- ski zmenek ob 10.10 storil To- ne Vrabl. Žreb evropskih rokometnih pokalov v torek bo na Dunaju žreb evropskih rokometnih poka- lov. Neposredno ga bo za Ra- dio Celje spremljal Dean Šu- ster, ki se bo od tam oglašal od 11. ure dalje. Gre za žreb, ki bo določil rokometne pare, ki bodo igrali v šestnajstini fina- la evropskih pokalov. Med ekipami je tudi Celje Pivovar- na Laško, ki bo v tej sezoni prvič med štirimi nosilci (Bar- celona, Ademar Leon, Za- greb). NATAŠA GERKEŠ LEDNIK STERjfonp Ekstremno Ker z Mohorjem nisva ravno ljubitelja oz. poznavalca ek- stremnih športov (razen tistih gostilniških), sva v petkovo oddajo Stereotip na valovih Radia Celje povabila Aleša Sto- parja, umetnostnega zgodovi- narja in alpinista. Iztočnica je bila zadnja množična nesreča v Franciji, ko je 19 adrenalina željnih smrtnikov našlo svoj zadnji dom v ledenih valovih razbesnele rej^-^r-N^ jih več. Enostavno. ■ Ali silnice Unij^zujna ali vedno večja ozonska luknja ali čisto navadna', človeška' trma žene Ijud^; da se ukvarjajo z raznimi zadevami^ bi, jih težko imenovali ^h^t^ Mordfl. so to le spretni prijmi svet^ nega marketul^kega stroja, ki s pomočjo medijev prepričuje ljudi 6,nesmislu naših življenj brez te^ti ali onega skoka, ipu^ ' sta, jemlje to kot način življenja, veliko premalo za gigante, ki proizvajajo in prodajajo šport- no opremo. Torej je ciljna pub- lika masa. Hipnotizirana ma- sa potrošnikov, ki se sploh ne zaveda, da so z denarjem ku- pili le opremo in izziv, ne pa svojih psiho fizičnih sposobno- sti in znanja. To so ljudje, ki jih ne gane sončni vzhod ali zahod, ne slišijo žvrgolenja ptic, šumenja valov ali listja v vetru. Vidijo le izziv, čutijo adrenalin, postavljajo se drug pred drugim z opremo, ki je zadnji krik mode in tehnike in komaj čakajo, da bo konec mučenja, ko bodo lahko slekli vso to navlako in spet vzeli v roke svoj mobi in hitro potele- fonirali svojim prijateljem in poročali o užitkih, ki so jih bili d.eležni še pred nekaj minuta- ir^i.^^.^eokrnjena narciva^ Ah, dč^.(L0. Človek je bitje inipp-ostinad 150 km/h ne oi^taduje. ^dizrak je za nas j^e^akomplicirSk medij in to : h^s jezi. Prednikov, ki so padli ' drevesa, se ne spominjamo. Prav tako kot bomo že jutri pozabili na teh 19 siromakov in na vse ostale pred in za njimi. Prepričani smo, da gre življenje naprej. Z nami ali brez nas. Olimpijsko načelo hitreje, višje, močneje je že zdavnaj zbledelo in sodi le na steno kakšnega penzioni stičnega bifeja, kjer se še spo minjajo športa kot takega. Seveda so nas tudi tokra poklicali Celjani, ki so jim ek stremni športi v krvi. Špela i njena cela družina so ekstrem ni lovci na nagrade, predvsei tiste za v usta. Od tod tuc izvira njihovo ime, kajti do mačiji se po domače reče p? Lačnikovih. Čisto na dru§ strani Celja, točneje v Zagra du, pa živi ekstremno rade darna Joži. Njena ljubezen st strelski športi, za kar je verjet no kriva geografska lega nje nega doma, ki je blizu strelih ča. Najljubši del ■ streljanja ji po njenih besedah sodeč tist nočni, kajti je lastnica na črru zgrajenega penziona in utruje ni strelci iz vsega sveta rad zahajajo na njeno skrbno ne govano domačijo. Tudi najine mu gostu je godila telefonija da, saj smo na koncu prišli di spoznanja, da je Aleš najpri ljubljenejši, nekomercialni zanimiv Celjan. Tudi dejstvo da smo skupaj rešili dvajset le staro zamero, imenovano afe ra Teko, je nepomembno, sa smo v službi ljudstva. Vsi tisti ki ste ob zadnjih besedah po mislili, da gre za kakšno poli tično kampanjo se motite, ke župana že imamo. Ekstrem no, a ne? MOHOR HUDE BORUT KRAMEF Generalnemu direktorju RTV Slovenija Janezu Čadežu se je odvalil kamen od srca, saj je kronično prazni RTV-jevski bla- gajni uspel prihraniti lep kup- ček denarja. Ogorčena in uža- ljena popularna pevca s Primor- ske, Gianni Rijavec in Vladi- mir Čadež, katerih imena so v satirični oddaji TV Poper nadeli dvema opicama, sta namreč umaknila tožbo, s katero sta zahtevala vsak po milijon tolar- jev odškodnine. Po pogovoru z njima je Čadež menda izjavil, da se čudeži vendarle dogajajo. 9 Urednica razvedrilnega programa na TVS, večna in vsemogočna Miša Molk, se čuti dolžno, da tudi čez po- letje spravlja v dobro voljo maloštevilne gledalce »na- cionalke«, in to z Delom na črno. Tak je namreč naslov nedeljske večerne oddaje, v kateri brez Maria Galuniča, ki se menda potepa nekje po morju, šušmari Desa Muck. Zlobni jeziki natolcujejo, da je tudi oddaja narejena v skladu s tistim, kakršen je njen naslov. 9 Tudi Vlado Krejač, mali veliki urednik dnevno infor- mativnih oddaj na TVS, bi prek poletja najbolj gledano informativno oddajo na Slo- venskem, televizijski Dnev- nik, najraje delal na črno. Ve- čina novinarjev in urednikov mu je namreč ušla na dopust. Pa to še ni najhuje. Debeli mesec dni počitnic so si vzeli tudi poslanci. Uredniku Kreja- ču zato ni ostalo drugega, kol da je poletnim Odmevom skrajšal minutažo in odšel m dopust tudi sam. 9 »Ko je delo, delamo, ko je zabava, pa se zabavamo,« je rekel voditelj Odmevov Urož Slak in po tem, ko je minuli četrtek zaključil večerno od- dajo, s kopico prijateljev in sodelavcev odhitel proslavljal svoj 30. rojstni dan v najbližji lokal v soseščini RTV-ja. Men- da si je lokal na tej lokaciji izbral zato, da veseli družbi zjutraj ni bilo treba daleč v službo. 9 Drago Balažič je po kratki karieri voditelja TV Dnevnika končno debitiral kot novopeče ni urednik in voditelj TV Tedni- ka. Ovacij navdušenih gledalk sicer ni pričakoval, je pa upal, da bo naslednji dan deležen vsaj ocen in pohval kolegov. A tudi teh ni dočakal. Pa ne zato, ker bi delo opravil slabo. Televi- zijski hodniki na Kolodvorski so namreč prazni, nihče izmed kolegov, ki so še v službi, pa Tednika ni videl. Zato pa odda- ja ni ušla skrbnemu očesu re dakcije Skrite kamere. Drago je dostojno zamenjal Darka Ma- rina, katerega voditelj ski šarm je, resnici na ljubo, zadnja leta precej obledel. 9 Po počitnicah ne bo nič vei tako kot je bilo, napovedujejc šefi komercialne POP TV, k vsako oddajo, ki nima dovol gledalcev, takoj ukinejo. Kel bi se to utegnilo zgoditi tudi oddaji Brez zapor, se njenemu voditelju Jonasu že tresejo hlače, saj bi po Salkiču in Auerju tudi njega utegnili pregnati iz POP-ovega raja-j Zato je pohitel z napovedjoJ da za jesenski niz oddaj prii pravlja vrsto novosti in da boj do pogovori z njim tekli Š^ bolj sproščeno. Kar seveda n^ pomeni nič drugega kot še ve^ spakovanja, Ijubljanskeg^ slenga in abotnih štosov. ^ Desa in Mario CELJSKI RADIJCI OD B DO V Primož SkerI Tokrat je za predstavitev na vrsti Primož Škerl. Celjan, bivši vaterpolist, ki je v življe- nju počel že marsikaj, predvsem pa nikoli ni sedel križem rok. Zaposlen je bil v turistični agenciji, pa v menjalnici, ves čas pa se je vzporedno spogledoval z mediji. Z Radiom Celje, s celjsko kabelsko televizijo, s Pop TV ter s športom. Pred kakšnimi tremi leti, ko je ugotovil, da je vendarle novinarstvo tisto, kar mu je naj- bolj pri srcu, se je odločil, da sodeluje le v našem uredništvu. Prevzel je še področje črne kronike in ves čas pridno poroča o vsem, kar se dogaja s tega področja. Za Novi tednik piše o športu, z njim pa se tu in tam ukvarja tudi na radiu. Primož se izkaže za izjemno koristnega, kadar ga potrebujemo pri sobotnih in nedelj- skih dežurstvih, prevzel je tudi novinarsko poročanje iz novonastalih občin bivše občine Žalec. Njegovo prizadevnost izjemno cenimo in si želimo, da bi kmalu okrepil naše vrste tudi kot redno zaposleni novinar. Primož prosti čas preživlja s svojo sopotnico Polono, nemalo prostega časa nameni tudi petletni hčerki Tadeji, ki ga, tako kot hčerke vse očke, ovija okoli prsta, njeno veliko foto- grafijo pa lahko občudujemo tudi sodelavci in sodelavke v njegovem kotičku na delovnem mestu. Čez nekaj mesecev pa bo že drugič postal očka. Primož dela takorekoč brez predaha, zato že komaj čaka konec avgusta, ko se bosta s Polono odpravila na zaslužene počitnice. Na Ciper. Letos je manjkal le teden dni, ko je kot plavalni učitelj učil plavanja otroke v koloniji in ko je spremljal atletsko evropsko prvenstvo v Atenah. Primož je precej priljubljen, ker je zanesljiv, kolegialen, pa tudi zato, ker je za šalo. Ob silnem delovnem tempu, ki ga imamo radijci, nam duhoviti ljudje še kako polepšajo delovni vcaUHan Mm TV VODIC 31 32 TV VODIC TV VODIC 33 34 TV VODIC FILM - TELEVIZIJA 35 Past za Seana Conneryja past je romantična ljube- zenska pustolovščina stare- ga filmskega mačka Seana ^nneryja in divje lepotice patherine Zeta-Jones, ki jledalce popeljeta v svet ta- vin, pustolovščin, romanc JI humorja. Robert MacDougal - Mac Sean Connery) uživa neo- nadeževan ugled največjega atu umetnin na svetu. Ko v jew Yorku ukradejo nepre- lenljivo sUko Rembrandta, lajprej osumijo njega. Prei- kovalka zavarovalniške agen- ije Virginia Baker - Gin (Cat- lerine Zeta-Jones) prepriča efe, ki so bili s tatvino ob 24 [lilijonov dolarjev, naj ji pu- tijo zasledovati vrhunskega riminalca. Odločna in iznaj- lljiva lepotica skuje načrt, ka- ,0 Maca ujeti v past. Izkaže pa e, da je on veliko bolj preme- en, kot je pričakovala. Med ijima se splete nenavadno lartnerstvo, mešanica pri- rlačnosti in nezaupljivosti, ki u ponese od Londona do Kua- a Lumpurja. Skupaj si zami- slita drzen rop osmih milijard dolarjev, ki naj bi ga izvršila na pragu novega tisočletja. Igralec in producent Sean Connery ima za seboj bogato filmsko kariero. Nastopil je v seriji filmov o Jamesu Bondu, in v filmih Ime rože. Umor na Orient Expressu, Robin in Ma- rian, Indiana Jones, Ruska hi- ša, Lov na rdeči oktober. Vzhajajoče sonce... Za stran- sko vlogo v Nedotakljivih je prejel oskarja in zlati globus. Catherine Zeta-Jones je nase najprej opozorila v pri- ljubljeni nadaljevanki Majski cvetovi, ki smo jo lahko gle- dali tudi v Sloveniji. Nepo- zabna pa je postala z vlogo lepotice Elene v Spielbergo- vem filmu Zorro. Režiser Jon Amiel je po- snel že kopico dobrih filmov, med njimi tudi komedijo Mož, ki je premalo vedel, triler Posnemovalec s Sigour- ney VVeaver in dramo Som- mersby z Jodie Poster in Ric- hardom Gereom. NATAŠA PEUNIK Simon Bircii Nekoč, pred davnimi časi, je ivela mamica, kije rodila otro- 'JL Ta otrok se je razlikoval od 'seh ostalih novorojenčkov po da je bil izredno majhen. Tako zelo majhen je bil, da ona d čutila nobenih popadkov ob ojevanju, tako izjemno maj- m, da je zadostovalo, da je ihnila - in to ne z glasnim, wehlajenim kihanjem, temveč )olj s kihcem, ki bi kvečjemu 'eljal za predigro pravemu )vehladu - in fant je padel iz ije. Čof! In ker je bil fant tako najhen, so mu vsi zdravniki napovedovali, da ne bo dolgo ^vel. On pa je bil trmast in seje ivljenja držal kot bolha psa. In » nikakor ni hotel umreti, so nu. zdravniki dejali, daje (ma- ij čudež. Kar je potem tudi sam Pričel verjeti. In ko je postal najčkeno starejši pritlikavec, ega nikomur nikoli ni pustil Pozabiti. Vedno znova je trdil, ia je orodje v rokah Boga, in da ra bo Bog nekoč naredil za ^naka. Vse dokler... Pripovedovalec zgodbe v fil- fiu Simon Birch, Jim Carey (ki ;a verjetno ni potrebno posebej Predstavljati, velja pa omeniti, k se dečko zadnje čase v svojih 'bgah zelo kroti, in da njegove 'Pecialitete, neverjetne telesne 'Etičnosti, sploh ni več vide- 0, svojega pripovedovanja si- ne začne z mojim pravljič- nim uvodom, vendar efekt osta- ? isti. Človek si rm začetku kar zaželi, da bi v ritmu ^ta zapel tisto staro uganko: ^ je to Palčiča? Nee! Ali je to •den od Sneguljčinih palčkov ? ^ee.' AU je to... Simon? Daaal ^avljica, da. In to stroga krš- ^nska pravljica, ki vam tega, že zna biti nadležno, nikoli da pozabiti. In ki se besedici '^§0« namesto omenjanja ču- ^ev strogo .izogiba. Zato pa je *^ežev« obilica. Kot v vsaki ^(^vljici. Recimo pravljici s pri- ^esmi Walta Disneya. Oziro- njegovih risank. Tudi spol- ^ potenca je tukaj, kot v vseh ^^^ risanke^. Iz ust in preko telesa Thalega lana Michaela Smitha seveda vse skupaj iz- zveni srčkano in ljubko, saj tudi mora, toda spolna potenca je tukaj, nedvomno. In odgovorna je za tistih nekaj najbolj zabav- nih scen v celotnem filmu. Reci- mo za sceno ob otroški božični gledališki predstavi, ki je sko- rajda primerljiva s kaosom, ki ga v filmu Pri Addamsovih 1 igraje povzročita gospodičnica Wednesday ter njen bratec Pug- sley Addams. Se spominjate? Ko otročka odigrata mečevalni dvoboj, ob katerem udje letijo povsod naokoli, kri pa v gasil- skih curkih lije po celotni dvora- ni? V Simonu kulminacija ni ravno tako krvava, toda je do- volj zabavna. Mnogo preostale- ga na žalost ni. Film je pač drama (s komičnimi prime- smi), ki zna biti povsem nedra- matično dolgočasna. Zanimivi igralci, od velikih, kot sta Da- vid Strathaim, Oliver Platt ter simpatičrm Ashley Judd (igra- la je v srhljivki Zbogom, dekle- ta) pa do malih, že omenjenega lana ter njegovega najboljšega prijatelja Josepha Mazzelle, zadeve nekoliko popestrijo, vendar ne do, hm, recimo temu zadostne kulminadje. Subjek- tivno gledano, seve^. Režiser Mark Steven John- son, ki se je poprej ukvarjal predvsem s pisanjem scenari- jev, je film posnel po knjižni uspešnici A prayer for Owen Meany pisatelja Johna Irvin- ga in naredil izdelek, pred- vsem primeren za družinsko, nezahtevno zabavo. PETER ZUPANC V DRUŽBI S KANALOM A Ambasador Ameriški triler Ambasador bo na sporedu v soboto, 7. avgusta, ob 16. uri. Režija: J. Lee Thompson, igrajo: Ro- bert Mitchum, Ellen Burstyn, Ročk Hudson, Fa- bio Testi, Donald Pleasence. Peter Hacker (Robert Mitc- hum), ameriški veleposlanik v Izraelu, skuša sredi nemirov in terorizma Srednjega vzhoda pomiriti nasprotujoče si strani in odpraviti starodavne rane. Njegovo edino upanje so štu- dentje, ki jih nenehoma spod- buja k miru in razumevanju. Ali bo njegove veličastne ideje uničila zapletena mreža pre- šuštva, izsiljevanja in umorov? Jezni mladenič v nedeljo, 8. avgusta, bo ob 20. uri na sporedu ame- riški ljubezenski film Jezni mladenič. Režija: Peter Mar- kle, igrajo: Rob Lowe, Cynthia Gibb, Patric Sway- ze, Ed Lauter. Rob Lowe igra nadarjenega mladega hokejista Deana Voungblooda, ki je izjemen na ledu, ko pa odvrže športno opremo, postane čisto nava- den, miroljuben najstnik. Ven- dar hokej ni šport za miroljub- neže, in ko se izkaže, da se mladi Dean ne zna postaviti zase niti na ledu, ga trener pošlje domov. Fant se vrne na domačo kmetijo, kjer ga oče in starejšiJ3rat vzameta v roke ... Brez opozorila Ameriški akcijski film Brez opozorila bo na spore- du v torek, 10. avgusta, ob 21. uri. Režija: Alan J. Levi, igrajo: James Avery, Andre Braugher, Goerge Clooney, Fran Drescher. Bombardiranje World Tra- de Centra v New Vorku leta 1993 je bil najhujši in najbolj ambiciozno zastavljen terori- stični napad vseh časov v Združenih državah. Film za- sleduje zgodbo povsem na- vadnih ljudi, ki so se znašli v središču tega tragičnega do- godka in postali enodnevni heroji. Kdo mi ubije ženo Sredina filmska uspešnica 11. avgusta ob 20. uri bo ameriška komedija Kdo mi ubije ženo. Režija: Jim Abrahams, igrajo: Bette Midler, Danny DeVito, Judge Reinhold, Helen Slater. V tej komediji se brezobzir- ni poslovnež Sam Stone, ki ga odlično odigra Denny DeVito, pokaže v vsej svoji krutosti. Ko njegovo pokvarjeno ženo Barbaro (Bette Midler), dedi- njo bogatega premoženja, za- jamejo ugrabitelji, Samu teče- jo solze radosti. Prav tako od- ločno zavrne njihovo zahtevo po plačilu odkupnine. KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: 5. do 11. 8. ob 18. in 20.15 romandčna ljubezen- ska pustolovščina Past. Mali Union: od 5. do 11. 8. ob 20.30 drama Simon Birch. Poletni kino (v Prothasije- vem dvorcu - vhod nasproti Likovnega salona - v prime- ru slabega vremena bo pred- stava v kinu Union): od 5. do 8. 8. ob 22. ljubezenska pu- stolovščina Past, od 9. do 11. 8. pa akcijski triler Državni sovražnik. Kino Žalec 7. ob 21. in 8. 8. ob 20. komedija Analiza pa taka. Kino Dobrna 6. ob 19. in 8. 8. ob 17 uri akcija Za udarec več. POLETNI HLMI NA VTV V objemu s tujcem, ameriški film; režija: Peter Hali, igrajo: Rebecca DeMornay, Antonio Banderas, Harry Dean Stanton. Alison je kot psihiatrinja specializirana za psihopate in serijske morilce. V poslu je uspešna, v vsakdanjem življenju pa hladna, kar se kaže kot osamljenost na intimnem področ- ju. Ko spozna Josha, jo osvoji s svojim šarmom, samozavest- jo in razigrano bistroumnostjo. Zaljubi se vanj, kar jo vznemirja in plaši obenem. Njeno življenje izgleda krasno, a kmalu postane žrtev zastraševanja. Kri v hladilniku, uvelo cvetje... Njeno življenje se obrne, sama pa ne ve, kdo ji to počne: psihopat, ki ga proučuje, ljubosumni sosed ali pa celo njen ljubljeni Josh. Film V objemu s tujcem je izvrsten triler, ki preseneti s svojim koncem. Na sporedu bo v četrtek, 5. avgusta ob 20. uri Sherlock Bones, ameriški film; režija: Richard Harding Gardner, igrajo: Huey, Banjamin Eroen, Brynne Cameron. Simpatičen in veder film, ki bo osvojil tako mlade kot tudi nekoliko starejše gledalce. Skupaj s filmskimi junaki bodo trepetali in se veselili, ko se bodo deklica, deček in najbolj smešen pasji heroj borili proti tihotapcem. Na sporedu bo v petek, 6. avgusta, ob 20. uri. Gremo v kino! Glavna oseba v filmu Življenje žuželk je mravljinec, ki mu je ime Flick oz. Šviga. Nagrajenci so: Andreja Kamplet, Grobelno 60, 3231 Gro- belno, Tatjana Grošelj, Cankarjeva 2a, 3320 Velenje in Marko Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje. Prejeh bodo vstopnico Celjskih kinematografov za ogled filma. Nagradno vprašanje tega tedna pa se glasi: iz katere dežele izvira igralec Sean Connery, ki ga lahko vidite v filmu Past? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 9. avgusta. Z vstopnico Celjskih kinematografov bodo nagrajeni trije reševalci. 36 ZA AVTOMOBILISTE Opel prenavlja omego Opel ornega je že dolga leta največji avtomobil te tovar- ne. Je pa prodaja začela zla- sti v zadnjem letu očitno pa- dati. Konkurenca v tem viš- jem razredu je pač izjemno ostra, druge tovarne pa so ob vsem tem predstavile nove ali pa temeljito obnovile že znane avtomobile. To sedaj počenja tudi Opel. Na jesen bo namreč na trg pripeljala obnovljena omega - tako na zunaj kot znotraj. Še vedno bosta na voljo dve karo- serij ski izvedenki (limuzina in karavan), vendar opazno drugačni. Spremenili so mo- torni pokrov, novi so žarome- ti, maska, zadaj so nove luči, limuzinska izvedenka je dobi- la nov pokrov prtljažnika. Po novem so lahko kolesna pla- tišča velika 15, 16 in celo 17 palcev; dodelali so armaturo, volan, sredinski del. Med mo- torji kaže omeniti novi 2,2- htrski bencinski štirivaljnik iz serije ECOTEC z močjo 144 KM. Ta bo avto pognal do največ 210 km/h (pospešek 10,5 sekunde do 100 km/h). Prava poslastica pa pride na vrsto drugo leto, ko bodo za- čeli ponujati omego z V8 mo- torjem z gibno prostornino 5,7 litra, močjo 310 KM in največjim navorom 450 Nm. Opel je v obnovo tega avtomo- bila vložil 300 milijonov nemških mark, avto pa bo med drugim opremljen z elek- troniko, ki bo povečevala za- vorno moč (t.i. quick povver), karavanska izvedenka pa tudi z zaščitnim sistemom ALIAS, ki bo v primeru udarca v za- dek avtomobila preprečeval vdor prtljage v potniško kabi- no. Na sliki: prenovljena omega. Prenovljeni scenic in štirikolesni pogon Renaultov scenic, prvo enoprostorsko vozilo v tako imenovanem kompaktnem razredu, bo letošnjo jesen doživel prenovo. Doslej je Renault prenovil vse izve- denke megane, ostal je torej samo še scenic. Doslej je francoska tovarna prodala že 700 tisoč scenicov, kar pomeni, da gre za skoraj izjemno uspešen avtomobil. Scenic bo tako jeseni oziroma septembra dobil nove prednje luči, prav^tako na zadnjem delu, v notranjosti bo še več odlagalnih prostorov, za do- daten denar pa ponujajo navi- gacijski sistem carminat in odpiranje zadnjega okna na zadnjih vratih. Povečali so tu- di pasivno varnost tega vozila, dodali pa dva nova bencinska motorja z gibnima prostorni- nama 1,4 in 2,0 litra s 95 oziroma 140 KM. Poleg tega pa bo Renault predstavil tudi izvedenko scenica s štirikole- snim pogonom (RX 4), ki pa bo na trge pripeljal v začetku prihodnjega leta. Na sliki: no- vi sceriic RX4. ^ Ugodno pri sicupini Voli(swagen Nemški Volkswagen, največji izdelovalec osebnih avto- mobilov na stari celini, je tudi že objavil rezultate svojega letošnjega poslovanja. Njegova prodaja je bila vredna 74 milijard mark, kar je bilo za 13 odstotkov več kot Čisti dobiček se je povečal za 1,7 odstotka na skupaj 845 milijonov mark. Znotraj skupine, ki združuje vdiko avtomobilskih imen (Audi, Škoda, Seat, Lamborghini, Bugatti ipd.), so najbolje poslovali Audi in Seat, vsem skupaj pa je šk) dobro predvsem ^ma, v Franciji, Španiji in tudi v ZDA; ^ ., Japonska proizvodnja znova z minusom Japonska avtomobilska industrija se že dolgo ubada s krizo, ki pa je nekako le noče biti konec - čeprav se včasih zdi precej drugače. Tako se je proizvodnja ja- ponskih avtomobilov v doma- čih tovarnah v letošnjih šestih mesecih zmanjšala za tri od- stotke na skupaj 4,9 milijona vozil. To je, kot je ugotovila tamkajšnja statistika, najnižja številka v zadnjih 20 letih. Zelo je v tem času padla prodaja tovornjakov (minus 15 odstotkov), še bolj pa avto- busov (za 20 odstotkov), med- tem ko je bilo znižanje pri osebnih avtomobilih relativ- no skromno (minus 0,3 od- stotka). Na Japonskem ob tem ugo- tavljajo, da je padec pri oseb- nih avtomobilih manjši pred- vsem zaradi ugodne prodaje t.i. mini avtomobilov. Po dru- gi strani pa menijo, da bi mo- rale japonske tovarne letos doma izdelati vsaj 10 milijo- nov vozil. Če se to ne bo zgodi- lo, bodo verjetno morale od- puščati delavce. Tudi Honda s trililrslcim avtomobilon Pisali smo že o tem, da nemški Volksvvagen posta na cesto lupa z motorjem, naj bi porabil vsega tri li| dizelskega goriva (avto poj nja 1,2-litrski trivaljnik s KM). Druščini takšnih avt mobi lov pa se bo kmalu p družila tudi majhna hontj ki pa naj bi imela t.i. hibrid: pogon. Za pogon bo namri skrbel 1,0-litrski bencins motor in elektromotor z i kelkadmijevimi baterija] in močjo 20 kW. Kot prav pri Hondi, naj bi prodaja te avtomobila na Japonske stekla še to jesen, kako pa s prodajo recimo v Evropi, še ni znano. Švedski Volvo je od letos samo še na pol švedski, saj je tovarno kupil ameriški Ford. Ta nakup oziroma ka- pitalska povezava je bila us- merjena tudi k temu, da bi se položaj Volva v ZDA še iz- boljšal, po drugi strani pa naj bi Volvo posredno pripo- mogel k ugodnejšemu polo- žaju korporacije Ford na evropskih trgih in še kje. Volvo je bil že vse doslej na trgu ZDA zelo uspešen in to predvsem s svojimi največjimi avtomobili. Ko so lani predsta- vili novo limuzino višjega raz- reda S80, so imeli v mislih tudi ameriški avtomobilski pro- stor. Po drugi strani je Volvo znan tudi po svoji izjemni skr- bi za pasivno (pa seveda aktiv- no) varnost; v bistvu je nekak- šen zaščitni znak vsega novega na tem področju. Sedaj prav iz ZDA prihaja pomembno priz- nanje za švedsko tovarno in volvo S80. Posebna komisija. ki skrbi za nadzor varnosti i ameriških cestah, je namr med t.i. crash testom volva SI ugotovila, da ponuja izjemi zaščito tudi ob stranskih ud< cih v avtomobil. Teh nesreč^ več kot čelnih, so pa posled^ praviloma hude in pogostoki usodne za potnike. Volvo Sj pa je pri tem dobil najvia oceno. Boljše reklame za I ugodnejšo prodajo si pač ! mogoče predstavljati. Na s ki: volvo S80. ZA AVTOMOBILISTE 37 I Fiat bo izdeloval lerenca Fiat je pred dvanajstimi leti prenehal izdelovati campagno- terensko vozilo, ki ga je uporabljala tudi jugoslovanska ^fpjska. Sedaj pa očitno oživlja načrte o ponovni izdelavi jakšnega vozila, ki naj bi se recimo primerjalo s toyoto RAV4, pa hondo CRV in podobnimi vozili. Vse kaže, da bo Fiatov greneč nastajal v sodelovanju z japonskim Mitsubishijem, ki bi prispeval predvsem spodnji del (se pravi štirikolesni jogon), medtem ko naj bi bili motorji (1,9 in 2,4-litrska jizla) Fiatovi. Po napovedih naj bi Fiatov terenec na trge pripeljal leta 2001. Dobro poslovanje GM in Forda i že precej časa je ameriško gospodarstvo v velikem zago- lu. To se očitno pozna tudi pri ameriških avtomobilskih Bvarnah, kajti v zadnjem četrtletju sta vsaj General Motors II Ford poslovala izjemno dobro. Tako je imel v tem času GM skupaj za 45,1 milijarde olarjev prometa, poleg tega pa je ustvaril za 1,7 milijarde olarjev čistega dobička. To je bilo precej več kot lani. Tudi ord je posloval v tem obdobju dokaj dobro. Njegov čisti lobiček je dosegel vrednost 1,9 milijarde dolarjev, kar je bilo elo dobro, pa vendarle za 120 milijonov dolarjev manj kot ani v tem času. Ford je najbolje delal v Severni Ameriki, fecej slabše pa v Evropi, kjer sicer zelo uspešno prodaja ivojega focusa. Na sliki: ford focus cosworth. Kako iz krize? Južna Koreja je lani oziro- ma predlani zabredla v glo- boko gospodarsko-finančno krizo. To se je seveda zgodi- lo tudi njihovi avtomobilski industriji, ki se sedaj neka- ko pobira, vendar to »pobira- nje« ni tako lahkotno kot se morda zdi. Kia je v tem času postala sestavni del Hyundaija, Sam- sung se je odpovedal načrtom o izdelavi lastnega avtomobila (ta del nameravane proizvod- nje je prevzel Daewoo), Dae- woo pa se prav tako ukvarja s težavami. Doslej je, kot je sporočil, prodal vsaj 30 ne- rentabilnih podjetij in ocenju- je, da bo prag njegove zadol- ženosti do konca leta padel pod 200 odstotkov. Za evrop- ske in še kakšne finančne raz- mere je to seveda izjemno vi- soko. Pri Daevvooju imajo si- cer veliko načrtov, ki pa jih brez reprogramiranja dolgov in bančne pomoči zlahka ne bodo uresničili. Pa vendar je res, da so vse južnokorejske tovarne v Evropi (in tudi v Sloveniji) dokaj uspešne, kaj- ti v letošnjega pol leta so svo- jo prodajo povečale za omembe vrednih 33 odstot- kov. Koliko pri tem zaslužijo, je skrivnost; veHko vsekakor ne. Je pa jasno, da lahko pre- živijo le z izboljšanjem kvali- tete in prodorom na nove tr- ge, kar pa tako ali tako uspe- šno počnejo. Problemi s focusom, preludom... Letos so tovarne poklicale na pregled in odpravo napak relativno malo avtomobilov. Vse kaže, da bo po tej strani kar »produktiven« evropski Ford. Zaradi različnih težav naj bi tako v delavnice poklicali kar 160 tisoč lastnikov fordov focusov, izdelanih v letošnjem letu. Podobne težave ima Honda s svojim preludom. Vsaj v Nemčiji naj bi odpravili morebitno napako na volanu tega avtomobila, gre pa za modele letnika 1997/98. Audijeve napovedi Napovedi o prihodnji prodaji so vedno zelo negotove in s tem nehvaležne, vendar se jim >emški Audi vsaj za nekaj prihodnjih let pač ni odrekel. Tako v tovarni računajo, da naj bi edanjo proizvodnjo, ki dosega številko 600 tisoč vozil v letu dni, čez približno pet let •ovečali na 700 tisoč letno. Lani je tovarna ustvarila rekorden promet, vreden 27 milijard nemških mark, kar je bilo za obrih 20 odstotkov več kot leto prej. Pri Audiju so torej dokaj previdni, saj nihče ne more Izpovedati, kako se bo razvijal posel z novimi avtomobili v Evropi, kjer je tovarna |3jmočenjša, še manj pa, kako bo drugje. Sicer pa imajo »na zalogi« kar nekaj novosti. Med •■ugim bodo na bližnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu predstavili svoj mali A12, 'Ončno pa naj bi v večjih količinah stekla tudi prodaja že zdavnaj predstavljenega S4, kmalu pa ^di prestižnega S8. Na sliki: audi S4. Švedski Saab kmalu povsem v rokah GM? švedski Saab je ena tistih tovarn, ki nekako vztraja pri svojem, čeprav je v polovični lasti velike ameriške avtomobilske korporacije General Motors. Vendar je očitno, da je Saab za sedanje poslovne prilike premajhen oziroma prešibak, kajti razvoj in huda konkurenca zahtevata svoje. Pred časom se je že govorilo, da bo GM kmalu postal lOO-odstotni lastnik Saaba, vendar se to doslej ni zgodilo. Se pa utegne v prihodnjih tednih ali mesecih, kajti GM naj bi od švedske skupine Investor odkupila še drugo polovico Saaba. Tovarna je lani naredila nekaj več kot 100 tisoč avtomobilov, letos pa računajo na produkcijo 120 tisoč vozil, medtem ko naj bi se prihodnje leto proizvodnja dvignila do številke 150 tisoč. Na sliki: saab 9000. 38 UUDJE IN CAS - FEUTON Zdravnik, raziskovalec, naravoslovec, zbiratelj Evgen Jaeger, zdravnik iz Podčetrtka, se je s svojim obsežnim delovanjem uvrstil med znanstvenike evropskega formata v vrsto znanih slovenskih zdravnikov, ki so slovenski medicini utirali mesto v evrop- skem strokovnem svetu, lahko brez slabe vesti uvrstimo dr. medicine Evgena Jaegra. Poleg Janeza Antona Scopolia, ki je 1. 1763 izdal prvo knjigo o naših žuželkah in jih preučeval ter zbiral (žal se zbirka ni ohrani- la), je bil dr. Jaeger edini, ki se je posvetil kožekrilcem, zanimal pa se je še za geologi- jo, geografijo, arheologijo, filatelijo in nu- mizmatiko. Kot zdravnik v Podčetrtku je bil v tedanjem času in razmerah, ki so vladale na podeželju, tudi kirurg, porodničar, zobozdravnik in preda- vatelj. S svojim velikim znanjem je nudil bolni- kom kar najbolj sodobno medicinsko pomoč. Sam je pripravljal praške, zdravilne čaje in celo tablete je izdeloval sam. S pridom je uporabljal svoje kirurško znanje, pridobljeno v Mariboru. Da bi bolnikom prihranil potne stroške v Celje, je večkrat opravil zahtevnejše posege kar na bolnikovem domu, ob petrolejki. Tako odstrani- tev odstranitev otrokove glave pri porodu s predležečo posteljico, punktiral je prsni koš in trebušno votlino z inštrumenti, ki jih je prekuhal in potapljal v alkohol, operiral je celo golšo. Prof. dr. Edvard Glaser, dr. med., poročen s hčerko dr. Jae- gra Edito, uveljavljeno nevrop- sihiatrinjo Splošne bolnišnice Mariboru, pripoveduje o na- tančnosti in doslednosti, ki je krasila tega ljudskega zdravni- ka in humanista. O svojih bol- nikih je vodil posebne kartonč- ke s-celotno socialno in bole- zensko anamnezo, v svoji last- ni nomenklaturi in okrajšavah. S tem si je zagotovil za vsakega bolnika popolno sliko prejšnje- ga zdravljenja. Tudi zobno zdravilstvo ga je veselilo. Odstraniti je znal vrh zoba, izdreti zob, pa tudi protetika mu ni bila tuja. V zobozdravstvu ga je vpeljal kolega v Rogaški Slatini dr. med. J. Drev. Dr. med. Evgen Jaeger se je rodil 20. avgusta 1892 v dvorcu Miljana ob Sotli, kot sin Evgenije Hoffern von Saalfeld in Alojza Jaegra, le- snega trgovca. Po konča- nem študiju medicine v Gradcu 1921. je kot volonter delal na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor, 1924. leta pa nastopil službo zdravnika v Podčetrtku. V zakonu s Hedko Lovrec sta se jima rodili hčerki Edita in Erika. Umrl je star komaj 67 let. Pokopan je pri Devici MAriji na Pesku. Raziskovanje na entomo- lo^kem področju je pri dr. Jaegru že čista znanost. Vzdr- ževal je stike s strokovnjaki svetovnega slovesa za posa- mezne skupine os, čebel in mravelj z Avstrijci, Nemci, Po- ljaki, Rusi in celo Japonci. V mnogih muzejih po Evropi se nahajajo primerki, najdeni v Podčetrtku in okolici. Največ- jo zbirko hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani (dr. Matija Gogala), manjšo pa je obdr- žala žena Hedka, hčerka ta- kratnega šolskega upravitelja Franca Lovreca, in jo sedaj hrani njegova hčerka Edita. Kožekrilce je lovil tudi v Dal- maciji in Makedoniji. Neko vrsto andren je imenoval po svoji ženi »Andrena Hedicae.« Leta 1934 je izšel njegov spis z opisom nove vrste peščinske čebele, ki jo je odkril v doma- čem kraju. Prijateljeval je s prof. Sreč- kom Brodarjem in se mu več- krat pridružil pri raziskova- nju Potočke zijalke pod Olše- vo. Na teh pohodih ga je red- no spremljala hčerka, ki je služila kot »asistentka« in za- pisnikarica. Zanimali so ga zobje jamskega medveda, jamski hrošči in kameno orodje in orožje. V svoji zbirki je imel dele sulice, rimski de- nar, biserno perlo iz ogrlice, keltske najdbe in spomenike. Iz bližnjih rečic in potokov je s planktona izoliral in anali- ziral praživali, jih slikal ter sam razvijal fotografske ploš- če. Povezan z naravo je zbiral kamenje raznih kristalograf- skih sistemov in jih sistemat- sko urejal: označil mesto najdbe, celo številko električ- nega ali telegrafskega droga, kjer je rudnino našel, si je zabeležil. Zbiral je stare kovance in znamke. V filateliji se je pos- i večal zlasti slovenskim vet garjem in jih proučeval gle« na vrsto papirja, na katerei so znamke tiskane, glede d, beline, barve, vrst zobčanj, žarkov, črk in številk, žigov j »tiskarskih škratov«. V Kozjanskem regijske parku, v Podsredi, so maja o 40-letnici smrti dr. Evgej Jaegra pripravili razstavo, 1 je predstavila tega moža ki vsestranskega zdravnik znanstvenika in raziskovale Njegovo polivalentno zn nje ga uvršča med znanstven ke in raziskovalce evropskej formata. Poleg prof. Šlajmei| Oražna, Šerka, Plečnika, Lavj ča in drugih bo opravičen dobil mesto v načrtovani kn| gi »Sto znamenitih slovensk^ zdravnikov«, ki jo pripravlj Znanstveno društvo za zg« dovino zdravstvene kultui Slovenije s sodelovanjem lij štituta za zgodovino mediciJ M. F. in Sekcijo za zgodovin medicine pri ZdravniškeJ društvu Slovenije. 1 FRANC ŠTOLFi Dr. Evgen Jaeger Raznovrstni vrelci Po vožnji mimo vulkanov sva naletela na področje parnih in blatnih vrelcev Craters of the Moon (Lunini kraterji). Ob prvem pogledu na pokrajino postane jasno, da je takšno ime več kot primerno. Tu sva prvič in zadnjič naletela na prost vstop. Za Novo Zelandijo je namreč značilno, da je potrebno plačati za ogled prav vsake znameni- tosti. Dan je bil že tako vroč in soparen, ko pa naju je ob tem zajela še iz zemlje puhajoča para, sva imela občutek, da se kuhava. Še bolj nenavadni so blatni vrelci, ki so podobni zelo gostemu pudingu, ki mehurjasto vre. Zaradi obilice žvepla in ostalih primesi v izhajajoči pari celotno področ- je zaudarja po gnilih jajcih. Ravno zaradi tega je Rotorua, ki je središče te geotermalne regije, dobila vzdevek Žvepleno mesto. Poleg že zgoraj omenjenih aktivnosti so za to področje značilni številni vodni vrelci. Naj- spektakularnejši se imenuje Pohutu (maorski izraz za veliki pljusk) in ponavadi izbruhne večkrat na uro. Posamezen izbruh traja nekaj minut, vrela voda pa brizga tudi do 30 metrov visoko. Kot opozorilo na začetek izbruha se nekaj trenutkov prej prebudi manjši vrelec v neposredni bližini. Poletno silvestrovanje v Rotorui, kraju ob jezeru in številnih gejzi- rih, sva pričakala novo leto. Toplo večerno ozračje, ogromno ljudi in koncert so bile kratke značilnosti silvestrskega večera. Resta- vracije so bile zaprte ali pa na pol prazne, ker je bilo jedro dogajanja na prostem. V mest- nem parku so se zbrale cele družine, tudi takšne z majhnimi otroki. S sabo so prinesU odejo, na katero so posedli in ob zabavi ter grizljanju slaščic čakali na konec starega leta. Novozelandci so zgleden dokaz, da se je mogoče zabavati tudi brez alkohola. Pitje alkoholnih pijač na ulici je namreč prepoveda- no, česar se strogo držijo.' Na protialkoholno gonjo kažejo panoji ob cestah, ki opozarjajo na posledice vožnje pod vplivom alkohola. Najbolj se nama je vtisnil v spomin preprost napis na enem od takšnih plakatov: »Božič - družinski praznik ali družinski pogreb?« Ob polnoči je sledil še obvezen ognjemet, ki je na najino presenečenje za večino pomenil tudi konec silvestrovanja. Ljudje so se namreč takoj po zaključku ognjemeta začeli razhajati. Večina domov, nekateri pa še na glavni trg, kjer je bila atrakcija večera skupina Škotov, ki so igrali na dude. Povsem na drugi strani Zemlje, pri 20°C, sva s škotskimi melodijami stopila v prvo uro leta 1999, točno 12 ur prej kot večina Slovencev. Sonny, Sinja in Bušjan Obisk Nove Zelandije je nepopoln brez udeleJ be na tradicionalnem maorskem kulturnem ve čeru. Maori so prvotni naseljenci, ki dobro ohrt njajo svojo kulturo in običaje. Vlada jim zagota^ Ija vse pravice, maorski jezik je poleg angleškeg uradni jezik. V primerjavi z avstralskimi Aborigiij so v neprimerno boljšem položaju. V Rotorui,} je središče maorske kulturne dejavnosti, so mo^ no tržno naravnani in s pridom izkoristijo vsaki njihovo posebnost za pridobivanje zaslužka. Vstopnico za maorski večer sva si rezerviral kar po telefonu. Ob dogovorjeni uri naju je prei motelom pobral avtobus. Prijazen maorski šc fer nama je povedal, da mu je ime Sonny in d je vodja naše skupine. Ko sva se mu predstavili še midva, si je imeni zapisal na svoj seznan čeprav ju nikakor ni znal pravilno izgovorit Med vožnjo sva ga opazovala, ko je vseskoJ nekaj mrmral sam zase in kar naprej v ogledali pogledoval proti potnikom. Kaj je bilo vzro temu, nama je postalo jasno kasneje, ko j ustavil avtobus in nas je na splošno preseneČ« nje začel klicati po imenih, pri tem pa i uporabil svojih zapiskov. Večina turistov f prihajala iz angleško govorečih držav, zato izgovorjavo njihovih irrten ni imel probleme' Naju je preimenoval v Sinjo in Bušjana. Vs skupaj je bilo prav zabavno. V nadaljevanj poti nas je naučil celo nekaj maorskih besed i nas opozoril, da bi kakršnokoli smejanje maoi skim običajem pomenilo za njih veliko žalitd Izmed nas je izbral poglavarja, katerega edin naloga je bila, da nas dostojno zastopa. Območje vodnih in blatnih vrelcev. v MODNEM VRTINCU 39 Modni »dosjeji x« ali izlet v antiko Moda v zadnjih letih tega tisočletja niha med anticipira- njem in retrospektivo, ekspe- rimentira do neskončnosti in ob vsem tem bolj kot kdajkoli presega meje svojega delova- nja, kajd vpliva ne le na medi- je, temveč na našo vizualno in pop kulturo nasploh. Za tale njen poskusni mix vsega naštetega pravzaprav ne bi mogli reči, da je kaj posebno mikaven trend za množično uporabo. Je pa vse- kakor zanimiv, skrivnosten in ravno toliko prismuknjen, da bo zagotovo našel kopico navdušenk. Najprej, ko si modele ogle- date, se vam oči pošteno »za- vozlajo«. Nato pomislite, da je kroj vsaj tako skrivnosten, kot so nerazrešene televizij- ske zgodbe iz vesolja, šele na tretji pogled postane reč bolj prijazna, saj močno spominja na umetnost antičnega drapi- ranja. Tako nekako so bile namreč oblečene, pravzaprav »zavite« mistične Kariatide, ki so podpirale pročelja grških templjev. No, in novodobne Kariati- de, Artemide in Afrodite se lahko s tovrstnim modnim predlogom vživijo v starodav- na vzdušja s trendovsko po- letno večerno obleko. Ob tem se bodo zagotovo tudi imenit- no zabavale ob občuduj očih, zvedavih ali srepih pogledih, ki bodo ugotavljali, ali je bila obleka narejena šele na last- nici ah že prej... Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Drapiranje, ovijanje in spenjanje - umetnost ali igre trenutnega navdiha? MODNI EKSTREMI r« ■ I ■ ■ «1 Ne, ne laže slika niti bese- da. Pa tudi pootročilo se nam ni, da na tej strani kaže- mo oblekice za najbolj slav- no igračko tega stoletja - punčko Barbie. Ko je pred meseci hong- konška draguljarka Michele Cheung pokazala svojo bar- bi, ki je polna dragocenih ka- menčkov, zaradi česar je vredna kar 230.000 dolarjev, so nekatera slavna kreator- ska imena rekla: »To ni še nič.« Dragulji, unikatna, torej visokomodna kreacija s pre- stižnim podpisom in pripis, da gre pri mojstrovini za po- častitev štiridesetletnice rojs- tva te lutke, morajo zadosto- vati za pravi »money-ma- ker«. In res. Verjamete, da sta denimo Vivienne Westwood in Emanuel Ungaro prodala svoja mini izdelka še za kak- šen dolar več kot njuna manj znana kolegica? Pri vsem tem človeka kar malce daje radovednost, ka- tera mamica ali očka sta svoji princeski (ali pa kar za svojo vitrino, mimo katere vodita imenitne goste v je- dilnico) privoščila takšno »i- gračko«. Visokomodne barbike. Levo: Vivienne Westwood, desno: Emanuel Ungaro. Cena: blizu 300 tisoč dolarjev. Bi kupili? Za male radosti pod velikim soncem Letošnja počitniška moda odkrito poudarja svoje no- stalgično razpoloženje, zato se na vsakem koraku ozira nazaj. Ttidi v tiste romantič- ne čase, ko je bilo obvezno naglavno okrasje sleherne prave dame klobuk. Oprosti- te, tudi pravega gospoda. Če pomislimo na žgoče sonce z njegovimi ozonskimi luknjami vred, potem seveda ne moremo govoriti le o okrasju, saj naj bi klobuk ozi- roma pokrivalo gostovalo na marsikateri glavi predvsem iz zdravstvenih razlogov. Pa vendarle, ker vsako ko- ristno reč spremlja tudi želja po lepem in izvirnem videzu, ne bo odveč tale ideja. Če ima- te do odhoda na počitnice še kakšen teden časa ali če bi si želeli popestriti poletno garde- robo tudi v mestu - kvačko v roke! Izdelate si lahko pisan slamnik, čipkasto bareto, ka- kršne nosijo čokoladnopolti rastafarijanci ali oprijeto, mre- žasto kvačkano čepico. No, slednja bo res bolj za okras... Material? Ostanki tanke volne, bombaž, rafija... Ste še bolj izvirni? Zapodite se po trgovinah, kjer vam kruh, čevlje, kremo za sončenje oziroma ostale življenjsko potrebne pritikline, spravijo v raznobarvne plastične vreč- ke. Narežite jih na 1 do 2 cm široke trakove, jih zalepite in zvijte v klobčič... Ne znate začeti? Skvačkajte 4 verižne petlje in jih sklenite v krog z 1 polgosto petljo. Nato kvačkajte goste petlje v vseh krogih. Vsakemu krogu dodaj- te 5, nato 6 enakomerno po- razdeljenih petelj, končajte z dodajanjem, če želite skvačkati le čepico, oziroma nadaljujte, če imate v mislih slamnik ozi- roma bareto. Sledite obliki gla- ve, večkrat svoj izdelek že med izdelavo pomerite. In uživajte v svojem domačem unikatu! Sarong je krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoli bokov, se glasi pravilni odgovor julijsko na nagradno vprašanje. Med številnimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali Marijo Gorenjak, Šentjanž 45, Štore, ki jo z modnimi hlačami nagrajuje Scala Zarja Petrovče. Nagradno vprasan|e avgusta OB KAKŠNI PRILOŽNOSTI SE JE V 19. STOL. NAJPOGOSTE- JE NOSIL SLAMNIK? a) za nedeljska čolnarjenja; b) za večerne slovesnosti. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: 40 KRONIKA S CEUSKEGA Fantje, ki se odločijo drugače Slavje, kot ga Teharcani ne pomnijo - Savinjcan, ki želi čimprej nazaj v afriško bedo - Minoritom in salezijancem mora biti osebna lastnina povsem tuja - Namesto veterine ter gradbeništva teologija Julij je bil čas novih maš, ki se jih udeležijo množice ljudi. Letos je na Sloven- skem 29 novomašnikov in tako so praznovali tudi na Teharjah, v Rogatcu, Zre- čah, Mozirju in Šmartnem. Po velikih slavjih je bil za večino v ponedeljek prvi uradni delovni dan. Nekateri udeleženci pravijo, da je bilo največje, večdnevno novomašno slavje na Tehar- jah in to po sedmih desetletjih. Novomašnika Mirana Sajovi- ca (29 let) iz Slane so na julij- sko soboto pričakovali v Što- rah z godbo na pihala z Lju- bečne ter kočijami, ki so ga skupaj z družinskimi člani po- peljale čez Lipo do teharske župnijske cerkve, kjer ga je sprejel domači župnik Ivan Koren. Tam so mu izročili no- vomašni kelih, darilo njegovih staršev ter novomašni plašč s teharsko simboliko, dar Ele in Ferda Ježovnika. V domačo cerkev je vstopal med špalirjem teharskih in okoliških gasilcev, na pokopa- lišču je prižgal svečko na gro- bu pokojnega župnika Marja- na Rozmana, na sejmišču v Slancah pa so gasilci s pomoč- jo vodnih curkov ustvarjali mavrico. Tam je postal novo- mašnik nekdanji mladi gasi- lec, častni član društva. VeUko slavje se je nadaljevalo pred domačo hišo. Na praznično nedeljsko ju- tro so se v obeh cerkvah oglasi- li zvonovi pritrkovalcev, pred domačo hišo so bili pevski zbo- ri ter godbeniki. V cerkvi ter pred njo se je zbrala velika množica ljudi, med njimi izse- ljenci iz Kanade in Nemčije, misijonarja Jožko Kramer iz Papue-Nove Gvineje ter Franc Zajtl iz Egipta (doma iz Šentru- perta nad Laškim) in prijatelj diakon iz Ekvadorja. Zvečer je bila do polnoči še slovesnost pri Sv. Ani, v ponedeljek cerk- vena slovesnost za vse, ki so pomagali pri slavju, v Slancah pa veselo vaško druženje z ansamblom Vagabundi, W je trajalo do torka zjutraj. Prvo duhovniško delovno mesto salezijanca Mirana Sa- jovica bo na ljubljanskem Ra- kovniku, kjer bo skrbel za bogoslovce ter molitev, na fi- lozofski fakulteti pa bo po- glabljal znanje starogrškega in latinskega jezika. Sicer pa se je za duhovniški pokhc odločil že v predšol- skih letih, pozneje je le raz- mišljal ali bo škofijski duhov- nik oziroma tudi redovnik. V rodbini ni bilo nobenega du- hovnika in starša Ivanka in Franc Sajovic sta njegovo od- ločitev odobravala. Njun naj- starejši sin Branko je poklicni gasilec, hči Renata (poročena Pertinač) prodajalka v celjski Soči, sin Dani avtoličar v Žepi- ni, najmlajša Romana nataka- rica v celjski vojašnici. Sajov- čevi so delavska družina, ki je precej pomagala na kmetiji novomašnikove stare mame. Miran Sajovic je diplomiral na Salezijanski papeški uni- verzi v Rimu. Red salezijancev je ustanovil sv. Janez Bosko iz industrijskega Torina v Italiji, ki se je posvetil vzgoji zapuš- čene in izkoriščane mladine. Za salezijance je značilno, da nimajo posebnih redovnih imen ter se po oblačilih ne razlikujejo od škofijskih du- hovnikov. Zanimivo je, da ne smejo imeti osebne lastnine, vse je imetje njihove skupno- sti. Zaradi vzgojnega dela jim mora biti tuj tudi nikotin. V Sloveniji jih je približno 140. Eden od dveh novomašni- kov redovnikov, brat Miha Benedikt Majetič (29 let) iz Ljubije pri Mozirju se je odlo- čil za red minoritov, ki ga je ustanovil tako kot frančiškan- skega in kapucinskega sv. Frančišek Asiški. Tudi mino- riti se morajo kot redovniki odpovedati osebni lastnini. Kot minorit je zdaj kaplan v eni od treh župnij na Ptuju. Na julijskem novomašnem slavju v Mozirju se je zbrala velika množica, med njimi tri- sto gostov. Na slavju je bil le novomašnikov oče Dominik Majetič, saj je mama Marta umrla v času sinove enoletne priprave na redovniške zaob- ljube. V rodbini ni bilo nobe- nega duhovnika ali redovnika. Pater iz Ljubije izvira iz delav- ske družine, ki se je priselila z Gorenjskega, ko je bil star 12 let. Njegov mlajši brat Peter je zaposlen v Preventu na Koroš- kem. Novomašniku je v mar- sikaterem oziru precej poma- gala teta in botra Slavica Peč- nik, učiteljica v Šmartnem ob Paki, pa tudi stric Franc Peč- nik, zaposlen v Gorenju. Pater iz Mozirja se je odločil za redovniško in duhovniško poslanstvo z zamudo, saj je najprej študiral na veterinarski fakulteti. V Mozirju so računali na novomašno slovesnost lani (pred tem so pozdravili novo- mašnika iz Mozirja pred več kot dvajsetimi leti), vendar je bil po končani teološki fakul- teti dolgo v Zambiji, pri mino- ritskem misijonarju patru Mi- hi Drevenšku. Tam se je hotel prepričati ali mu misijonsko delo v Afriki ustreza v vsakem pogledu. Zdaj težko pričakuje vrnitev na črno celino in upa, da bo to čimprej. Sicer pa je bil v preteklih dneh med drugim z ministranti na morju ter škropil v vinogradu v Halozah, na praznik svete Marte, zavet- nice župnijskih gospodinj, pa jih je spremljal na njihovo sre- čanje v mariborski stolnici. Novomašnik Jože Prah (27 let) iz Brezovca pri Rogatcu je začel v ponedeljek s kaplan- skim delom v Vojniku, njego- vem prvem delovnem mestu. Po novi maši v Rogatcu je nekaj časa nadomeščal rogaš- kega nadžupnika Andreja Grobelnika, nato se je udele- žil romanja v Medjugorje, prejšnji teden je vodil duhov- ne vaje za mladino v Podče- trtku, od koder so odšli na Raduho. V prostem času rad planinari ter sede na kolo. Prahove julijske nove maše v Rogatcu se je udeležilo 1500 ljudi, na slavju po maši je bilo zbranih tristo gostov. Nič čud- nega, saj je bilo pred tem zad- nje novomašno slavje v Ro- gatcu pred 31 leti, ko so poča- stili prof. dr. Antona Stresa (tokratnega Prahovega urad- nega pridigarja). Na častnem mestu sta bila seveda novo- mašnikova starša Anica in Jo- že Prah, ki sta si zaslužila po- kojnino na manjši kmetiji. No- vomašnik ima dva mlajša bra- ta,'Strojnega tehnika Draga, ki dela v tovarni Emkor Rogatec ter petošolčka Bogdana. Starša sta bila nad Jožetovo odločitvijo za duhovništvo nav- dušena (duhovnik je tudi daljni sorodnik po očetovi strani). V Jožetovih otroških letih, ko je stara mama molila, da bi nek- do od otrok postal duhovnik, vnuk ni bil preveč navdušen, saj so nekateri pravili, da je to staromodno. Do konca srednje šole v Mariboru, kjer je postal lesni tehnik, je ministriral ter veliko razmišljal tudi o študiju matematike. Teologijo je nato študiral v Ljubljani in Maribo- ru. Na civilnem služenju vojaš- kega roka je bil v celjskem Domu sv. Jožefa. V Šmartnem ob Paki niso imeli nove maše 23 let, ko je postal duhovnik Ferdo Luk- ner, sedanji župnik na Rečici ob Savinji. Letošnji novoma- šnik je Vladimir Bizjak iz Paš- ke vasi (26 let), ki je od nedelje kaplan v eni od treh velenjskih župnij. Nekdanji ministrant je začel prvič razmišljati o du- hovništvu v času srednje raču- nalniške šole v Velenju, ko je prebiral čtivo duhovnega zna- čaja. Bizjakovi imajo v dalj- nem sorodstvu redovnici ter redovnika cistercijana. Vladi- mir je razmišljal tudi o študiju nemščine in geografije. Po običajnih petih letih štu- dija na teološki fakulteti ter šestem specialističnem oziro- ma pastoralnem letniku, so mu v domačem kraju pripravi- li veliko novomašno slavje. Udeležila se ga je množica od blizu in daleč, med njo petsto udeležencev pogostitve. Urad- ni pridigar koroški Slovenec Jože Kopeinig (ravnatelj slovi- tega doma Sodalitas v Tinjah) se je med njimi pošalil, da če bo kaj zaškripalo med organi- zacijo papeževega obiska, lah- ko povprašajo Pačane in Šmarčane. Vladimir Bizjak izvira kmečke družine, starša Marj in Ivan Bizjak delata na srJ nje veliki kmetiji. Med petiq otroci je najstarejša Breda (p| ročena Tamše) medicinska ^ stra velenjskega zdravstven ga doma, Janez je zaposlen rudniku, Anka (poročena ^ herman) je šivilja v Šoštanj najmlajši Tadej, ki je miza rad dela na kmetiji. Novoitk šnik je bil po slovesnostih I domačimi v Paški vasi, udei žil se je tudi romanja v Medji gorje. V prostem času prebij knjige o duhovnosti, ki m koristijo pri delu, ter igra kit ro, rad ima tudi planine. V Zrečah so imeli novo nj šo tudi predlani, ko so počas li Dušana Kubota, sedanj^ duhovnika v Rogaški Slatii Letošnji novomašnik Damjj Kejžar (27 let) iz Zreč se je nedeljo zvečer predstavil k novi kaplan na mariborske Pobrežju. Po srednji tehniš šoli v Celju je začel študin gradbeništvo, nato ga je k laika zamikala teologija. Km lu se je odločil za bogoslovj in med študijem se je leto d izpopolnjeval v angleškem j ziku v Avstriji. V rodbini i nobenega duhovnika, doma so bili zaradi njegove odlož tve najprej presenečeni. Na novi maši v Zrečah se j zbrala velika množica, me njimi 550 povabljencev, ki s se veselili na domači kmetij Skupaj so ostali do ponedel kovih jutranjih ur, popolda pa je novomašnika pozdrav lo še več sto mladih iz konjii ke dekanije, iz Sladke Gor ter s Koroškega. Damjan Ke žar je po novi maši teden di nadomeščal župnika na Pn valjah, nato je bil z mladimi i Zreč in Prevalj na duhovni vajah v angleškem jeziku ' Avstriji. Rad dela z mladini njegov konjiček pa so plan narjenje, igranje na kitaro, si kanje in kiparjenje. ! Novomašnikova mam Anica Kejžar je gostinska tef niča ter skrbi na domači km\ tiji za vinotoč, oče Jože Kejž^ je uslužbenec Term Zreči Damjanov štiri leta mlajši bfi Peter je kuhar. BRANE JERANKI Miha Benedikt Majetič Vladimir Bizjak