THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) štev. (no.) 180. CHICAGO, ILL., SREDA, 17. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 17, 1930. LETNIK XXXIX. NOVI DOGOVORI GLEDE K ORAKOV, KI SE BODO POD-VZELI, AKO BI ZASEDEL HABSBURŽAN OTON O-GRŠKI PRESTOL. — DRŽAVE MALE ANTANTE BI OGRSKO BLOKIRALE IN NAPRAVILE APEL NA SVET ZVEZE NARODOV. Genova, Švica.— Med zunanjimi ministri držav male an-tante, namreč Jugoslavije, Če-h°slovaške in Rumunije, so se ravnokar končali privatni razgovori glede korakov, ki bi se Podvzeli v slučaju, da bi habsburški princ Oton skušal zasedi ogrski kraljevski prestol. ieh pogovorov se je deloma beležil tudi A. Zaleski, polj- ski zunanji minister, kakor tu- ^ francoski zunanji minister, Briand. .Prejšnji načrti so spremenjeni v toliko, da bi se ne nasedala takoj vojna Ogrski, Marveč bi se proti njej nasto-Wo z drugim radikalnim sredam, namreč z blokado od ^ani % vseh sosednjih dežel. aJprej bi Čehoslovaška zapr-a sVoje meje proti Ogrski; ^ej bi sledila z enakim ukrepu Jugoslavija in končno še junija. Na ta način bi bila ^rska stisnjena v klešče, da * kila tekom enega tedna iz-jf^a. čehoslovaška je odstopila svojega prvotnega načrta, aJ°. da bi Ogrska ne mogla •eci> da so Cehi kršili Kellog-°y Pakt s tem, da so začeli Jno in bi se nato lahko prito-. 'vna ligo narodov. Po novem crtu pa bi mala antanta, ved tem, ko bi držala Ogrsko ^blokadi, napravila ona pri-na svet zveze narodov, da je Ogrska s sprejemom lllca kršila mednarodni do-^ Voi'» ko je postavila Habs-Tžana na prestol. Zveza na-a°v bi se morala držati do-)'ora in se izraziti proti Ogr-, • Tako bi morala ali Ogr-izročiti Otona, ali bi pa c la antanta imela pravico, aPovedati Ogrski vojno. v jadnja poročila zanikajo da bi bila Francija pri-avliena, podpirati Otona pri ^e??ovih poizkusih. Enako so ^ ® tudi neresnične vesti, da ■ "a jugoslovanski in rumun- t>0v kralj naklonjena Otonovi rnitvi. barbarske igre JJ^drid, Španija. — Dasi ži-že v civiliziranem 20. sto-stv'0\-Se nahaja špansko ljud- Hi % vav Se popolnoma v divjaški v nekem oziru. Popolno-Je še udano strasti za kr- IZSILJEVANJE SOVJETOV PROTI Z. DR. Sovjetski Rusiji stavljen nasvet, naj zahteva od Amerike, da politično prizna so-vjete, češ, da bo Rusija drugače ukinila trgovino z Ameriko. —o— New York, N. Y. — Sovje-tom je veliko ležeče na tem, da bi bil njih režim priznan od vlade Zedinjenih držav, ki je doslej vsako tako ponudbo gladko odbila. Ker se jim ni posrečilo tega priznanja pridobiti si lepim potom, skušajo zdaj naravnost izsiliti ga. V New Yorku je tvrdka Am-torg Trading Corp., ki deluje kot sovjetska trgovska agencija v naši deželi. Njen bivši predsednik, B. W. Delgass, ki pa je prostovoljno odstopil od svojega mesta, je izdal zdaj, kakih metod se ta agencija poslužuje. Od lanskega leta, ko je v Zed. državah nastopila finančna kriza, so si vodje te tvrdke vbili v glavo misel, da lahko od ameriških tvrd zahtevajo lažje pogoje; in res so to prakticirali. Cene, ki so jim jih ponudili, so bile neverjetno nizke, da so jih večinoma vse ameriške tvrdke odbile kot nesprejemljive. Med tem je ta Delgass odstopil in na njegovo mesto je prišel iz Moskve neki Bogdanov, ki je začel pregovarjati sovjetsko vlado, naj prične z ostrim pritiskom na ameriško vlado, da bo izsilila od nje priznanje svojega režima. V sedanji trgovinski depresiji je ameriškim tvrdkam žela dobrodošlo vsako naročilo iz Rusije. Naj torej sovjeti stavijo Ameriki nekakšen ultimat; ali bo Amerika priznala sovjetski režim, ali pa bodo sovjeti prekinili trgovske odno-šaje z Ameriko in bodo svoje, potrebščine naročali iz Evrope. Sovjetska vlada bo bržkone ta nasvet Bogdanova upoštevala in Amerika se bo enako bržkone morala vdati pritisku, ako noče izgubiti denarja, ki ga dobiva s trgovino s sovjeti. VELIKI JUGOSLOVANSKI PROTESTNI SHOD proti krvoločnem« italijanskemu fašističnemu režimu povodom zavratnega uboja štirih nedolžnih jugoslovanskih dijakov v Trstu. Shod se bo vršil v NEDELJO, DNE 21. SEPTEMBRA OB DVEH POPOLDNE V DVORANI "SOKOL CHICAGO", 2345 SOUTH KEDZIE AVE., CHICAGO, ILL. Govorilo bo nekaj zunanjih kakor tudi jugoslovanskih govornikov. Program in podrobnosti se objavijo pozneje. ODBOR. PROTEST SRBOV PROTI FAŠISTOM Dost ^koborske igre in včasih , _anejo te igre naravnost ^barske ki Tako spustili v so preteklo areno bika, WjT m kazal nikakega vese-KtVoZa boj- Razjarjeno občin-veti pričelo naravnost rjo-" ad njim. To ni bikove bo- Jažei Srbski dijaki vložili protestno spomenico pri kralju. — U-mor zbližal vse tri jugoslovanske rodove. —o— Belgrad, Jugoslavija.— Preteklo nedeljo so namei-avali vprizoriti dijaki tukajšnje u niverze žalne pogrebne sveča nosti za štirimi Slovenci, ki so bili pred tednom dni umorjeni v Trstu od fašistov, a policija, boječ se nemirov, jim je poizkus preprečila. Dijaki so se nato zbrali v univerzitetni dvorani, kjer je nastopilo več govornikov,. ki so ogorčeno obsodili krvavo početje fašistov in zatiranje Slovencev od strani Italijanov sploh.. Zborovalci so sestavili tudi protestno spomenico, ki so jo oddali v kraljevi palači. Kakor poročajo opazovalci v Jugoslaviji, je imel tržaški fašistični umor,vsaj eno dobro stran, namreč to, da je bolj zbližal vse tri rodove v Jugo-' rezultatov in slaviji, Slovence, Hrvate in Srbe, med katerimi je doslej v mnogih ozirih vladal sovražen duh, ki pa so se zdaj združili proti skupnemu Italijanu. -o- POLET PROTI ZVEZDAM NI USPEL KRIŽEM SVETA obudilo, ampak jo ijj j'e celo preskočiti ogra-v0 ežati. Na predsedniko-to og»i 80 sPuščali vanj na-bik k! ,ene Puščice. Kmalu je §ele iJUVel P° vsem truplu in ^ k0n?01 Poginjajoča žival se beSno Postavila v bran na S- g gledalcev. Mata- «1. 1« nato "junaško" umo- SAMOUMOR VSLED POTRTOSTI Sheboygan, Wis. — V ponedeljek, 8. septembra, je 381et-ni Hugoi Eisner kolidiral s svojim avtomobilom z motornim kolesom, jia katerem se je vozil Frank Cesar ml., ki je bil pri nesreči tudi ubit. Eisner si je to vzel tako k srcu, da od tedaj ni več mogel najti pravega miru. Preteklo nedeljo je pod neko pretvezo: odšel k jezeru, kjer je zašel v globoko vodo in utonil. Čez nekoliko ur je njegov oče našel njegovo mrtvo truplo, plavajoče v vodi. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Augsburg, Nemčija. — Velikanska množica je bila preteklo nedeljo zbrana okrog velikega balona, ki je bil izdelan z namenom, da ponese malo gondolo in v njej dva moža v sinje zračne višave, do koder se ni povzpelo še nobeno človeško bitje, do 50,000 čevljev visoko. Profesor A. Piccard in njegov pomočnik, Ch. Kipfer, sta se prisrčno poslovila od svojih domačih, majestetično zamahnila z roko v pozdrav okoli stdječi množici, se zaprla v gondolo in naravnala priprave za dvig v zrak. A razočarana sta bila ona sama in razočarana je bila množica. Velikanski balon se je namreč samo hudomušno zazibal sem in tja, a ločiti od matere zemlje se ni hotel. Letalca sta morala izstopiti in zdaj preiskujeta vzrok, zakaj je bil poreden. — Dover, Anglija. — Dve sestri, dvojčka, doma iz New Yorka, stari po 15'let, namreč Bernice in Phillis Zittenfield, ste pretekli ponedeljek zjutraj pričeli s svojim poizkusom, da preplavate angleški kanal. — Berlin, Nemčija. — Cesarska kočija, ki jo je zadnji rabil kajzer Viljem, se je preteklo nedeljo zadnjikrat pre-peljavala po berlinskih ulicah. Kupil jo je namreč bodoči cesar Abesinije, črnec, Ras Ta-fari, ki se bo vozil z njo na dan svojega kronanja v oktobru. — Jeruzalem, Palestina. — 200 angleških policistov je bilo zadnji teden odpuščenih iz službe zaradi raznih prestopkov, kakor so tatvina, pijančevanje, napadi itd. Vsi ti mož je so prišli iz Anglije lansko leto ob času nemirov v Palestini. — Genova, Švica. — Spor med Italijo in Francijo je na zborovanju lige narodov enak, kakor je bil na pomorski konferenci v Londonu. Dozdaj še ni prišlo do nikakih pozitivnih nadaljnje raz-motrivanje so odložili do po-vratka italijanskega zun. ministra Grandija. — Warsava, Poljska. — V sovražniku j znak protesta proti maršalu Pilsudskemu, ki je dal pretekli teden aretirati 70 članov parlamenta, se je v nedeljo zbrala tukaj množica okrog 4000 oseb, ki je pričela demonstrirati. V pretepih ste bili dve o-sebi ubiti, ranjenih pa 15. — Pittsburgh, Pa. — Kakor pripoveduje vodja tukajšnje o-krajne ječe, se jetnikom tako dobro godi v njej, da jih več izmed njih prosi sodišče, naj jim podaljša kazen, ko jim njih rok poteče. 800 jetnikov, ki so bili zaprti zadnjih 80 dni, je pridobilo na teži, in nikaka bolezen se ni pojavila med njimi. — Naj li verjamemo? -o-- IZID VOLITEV V NEMČIJI Iz Jugoslavije. VELIČASTNA KATOLIŠKA MANIFESTACIJA SLOVENSKIH RUDARJEV. — LJUDSKI PRAZNIK NA TREBNJEM. — ZGODNJI SNEŽENI ZAMETI V BOSNI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. HIMEN Chicago, 111. — Preteklo so- boto sta se poročila v tukajšnji cerkvi sv. Štefana Miss Tončka Kepic in Mr. Jos. Golob. Nevestini starši žive na 2050 W. 23rd St. Poročne obrede je o-pravil domači župnik, Rev. Anzelm Murn. — Obilo sreče mlademu paru. Sijajni izid volitev za ekstrem-ne nemške nacijonaliste, ta-kozvane fašiste. Berlin, Nemčija. — Zanimanje za državnozborske'volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo v Nemčiji, je bilo tako, kakor do zdaj še za nobene, odkar obstoji nemška republika. Kakor se razvidi iz izkazov, se je volitev udeležilo 85 odstotkov volilcev. Izid volitev je naravnost presenetljiv in bo napravil velikanske izpremembe v parlamentu. Najsijajnejše so izpadle volitve za takozvf.ne narodne so-cijaliste, to so ekstremni narodnjaki, ki se imenujejo tudi fašisti; ti so si pridobili 107 sedežev. Niso sicer najmočnejši, kajti socijalni demokrati jih imajo 143, pač pa je presenetljiv njih skok od 12 sedežev, ki so jih imeli dozdaj na 107, dočim so socijalni demokrati padli od dosedanjih 152 na 143. Izmed ostalih trinajst strank, ki so tudi nastopale pri volitvah, so dobili komunisti 76 sedežev, centristi 68 in nemški nacijonalisti 41. -o- PRIMERNA KAZEN Chicago, 111. — N. Zaretsky, 1366 No. Damen Ave., prodajalec mehkih pijač in sladoleda, je bil na ovadbo zdravstvenega departmenta kaznovan z globo $100 in stroške, ker se v svoji trgovini ni ravnal po zdravstvenih odredbah in ni primerno izplakoval in čistil posod in drugih potrebščin. — Zdravstveni department je v tem oziru precej strog, kar je popolnoma pravilno. -o- ZA HITREJŠO ZVEZO MED CHICAGO IN NEW YORKOM New York, N. Y. — Mednarodni trgovski komisiji bodo to jesen predloženi načrti za, izdelavo nove železniške proge med Chicago in New Yorkom, s katero bi se razdalja med o-bema mestoma premerila v znatno krajšem času, tako da bi trajala vožnja samo 14 do 15 ur. Rudarsko romanje na Brezje in Bled Naši rudarji, naši delavci vstajajo. Razočarani obračajo hrbet onim, ki so hoteli napraviti iz njih stroje brez duše in srca. Pa se je vzbudila v njih zavest ha davno preteklost. Mrtvo srce je zahrepenelo po sreči, po Bogu, o katerem je mati tako lepo govorila. Preko 1500 src je zatrepetalo v pobožni želji, da poroma k Mariji Pomočnici na Brezje, da ji potoži tam svoje težave, svoje gorje. — Preko 1500 rudarjev iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj se je znašlo v eni misli in ljubezni in so skupno romali k Mariji Pomagaj. Glavni vodja romanja je bil prevzv..mariborski škof Dr. Tomažič, Kateremu so bili pomočniki čč. gg. duhovniki iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. Povsod na postajah, kjer so se vozili, so bili slovesno pozdravljeni. Iz Otoč so šli v dolgi procesiji peš na Brezje in celo pot prepevali litanije in Marijine pesmi. Kljub veliki vročini in soparici je vladala zadovoljnost, sreča in veselje. Na Brezjah je govoril na večer prihoda č. g. p. Hugo Bren. Iz Brezij so se podali na Bled, kjer je bila na otoku sv. maša. Popoldne so se podali veseli, zadovoljni in srečni domov. -o- Velik ljudski dan v Trebnjem Trebanjska fara, ž njo vsa trebanjska dekanija in sploh velik kos Dolenjske se bo spominjala sobote in nedelje, 23. in 24. avgusta, kot posebno pomembnih in zgodovinskih dni. Že v soboto se je vršil v Trebnjem fantovski in dekliški tečaj, h kateremu se je zbralo lepo število fantov in deklet iz vseh sosednih vasi. V nedeljo je pa bilo ned vse pričakovanje lepo, ko se je zbralo tam nad 3000 ljudstva, da je prisostvovalo blagoslovitvi novega prosvetnega doma, katerega je ob prisotnosti te tisočglave množice slovesno blagoslovil ljubljanski škof dr. Rožman. Snežni zameti na Vlašič planini Iz Travnika poročajo, da je po tridnevnem dežju začelo na Vlašic planini snežiti. Snežni zamet je ujel tri seljake, ki so šli s konji po planinsko seno. Seljaki so si poiskali zavetje v pastirski koči in pustili konje na prostem. Zjutraj so našli vseh šest zmrznjenih. -o- Smrtna kosa i V Teharjih pri Celju je u-mrla Ana Cajhnova, mati posestnika in gostilničarja Iyana Cajhna, stara 71 let. — V Mariboru je umrla Neža Smoga-vec, služkinja. — V Ljubljani je umrl Jakob Gruden, mesar. — V Celju je umrl Edvard Planko, ki je bil pred vojno učitelj, star 41 let. — V Brežicah je umrla Ana Debevče-va, rojena Dietzova, stara 56 let. — V Gradcu je umrl Jernej Brauhart, ptujski špediter. — V Razvanju pri Mariboru je umrl Peter Grašič, posestnik. -o- Sfare slike Fresko so našli v celjski žup-ni cerkvi, kjer so na pobudo spomeniškega zaupnika v Celju g. Marolta pred dnevi začeli odstranjevati omet za prižnico. Odkrili so Kristusovo sliko ter neki napis. Slika je iz 14. stoletja. -o- Nesreča v Zgornji Šiški Franc Omejc, samostojni o-brtnik v Zgornji Šiški, je šel po opravkih v Dravlje. Ker se je v gostilni zamudil, je šel prenočevat na hlev na seno. Zgodaj zjutraj je vstal in hotel oditi, a je po nesreči padel s hleva in priletel na betonski tlak in obležal z razbito lobanjo. -o- Stavka v zagrebški kožarni V tovarni za kože v Zagrebu so popolnoma ustavili delo. V stavki je okoli 350 delavcev, ker jim je podjetje znižalo prejemke. -o- Nesreča na kolodvoru Viktor Harderbolec, poslovodja kurilnice na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru, je padel na draveljskem kolodvoru z vagona 'in si pri padcu zlomil levo roko. -o—— Gobe Užitnih jurčkov je v Kranju vse polno. Radi tega je pa cena zelo nizka. Sveže prodajajo po 5 Din, suhe pa okrog 22 dinarjev. --o- Požar V Ljubečem je posestniku Veberju 22. avgusta začelo goreti gospodarsko* poslopje. Prihiteli gasilci iz Škofje vasi in Trnovelj radi pomanjkanja vode niso imeli pri gašenju drugega uspeha, kakor da so varovali požara druga poslopja. -o- Vlom V noči od 20. na 21. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. Franca Kaca na Zg. Bistrici. Tatovi so odnesli nekaj jest-vin, precej špecerijskega blaga ter 500 Din gotovine. Težka nesreča pri Vrhniki Posestnik Golča iz Podlipe je kopal v Podčelu pesek. Pri kopanju ni zapazil nevarnosti. Utrgala se je velika množina izpodkopanega peska, ki ga je podsula in mu strla prsni koš, tako da je na posledicah umrl. -o-- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljev! Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. septembra 1030 AMERIKANSKI SLOVENEC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Za. celo leto Za pol leta Naročnina: __.............................$5.00 ..........................2.50 ........................ 1.50 Za četrt leta —....................... Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________________$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 Za četrt leta ------------------------------ 1-75 Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ................'....................$5 00 For half a year -------------------------- 2.50 For three months ......................— I SO Chicago, Canada and Europe: For one year ................................$6.00 For half a year 3.00 For three months ............................ l-7o POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Demokracija in diktature komunizem po svojih idejah povzročuje mnogo homatij v krajih, kjer je vsaj na zunaj demokracija na vladi. Ako demokracija odpove, mora dosledno priti do nekega komunizma. Jasno je iz tega razvidno, da se bo demokracija ubranila komunizma le, ako bo demokracija tudi v resnici, v praksi, in ne bo morda enako le neka demokracijska diktatura pod plaščem prave demokracije. V Južni Ameriki vsepovsod vre. Politične razmere se iz- ^ preminjajo kar čez noč. Opaža se stremljenje, da se vpostavi | Kak politik se polasti oblasti, morda' a navadno zopet z neko novo dikta- neka oblika diktature, ga zopet strmoglavijo, turo. V Evropi je diktatura postala čisto navadna oblika političnega vladanja. Na Poljskem je Pilsudski. nekdanji revolucionar zoper samodrštvo in Stalinov zaveznik zoper carizem, iznova zgrabil za vajeti politične diktature. Diktatorsko se vlada v Venezueli, na Kubi, na Ogrskem, v Jugoslaviji, na Turškem, v Rusiji, na Kitajskem in v Italiji. Celo v Nemčiji so se prikazali prvi znaki, na Francoskem se šepeta o diktatorju . . ., in vse to se godi zdaj, ko se je toliko pisalo in govorilo, da je treba "svet rešiti za — demokracijo". In navidezno se diktature celo nekako obnesejo. Na Španskem so spod-rinili Prima, pa je zopet le precej diktature, v Peruvu o vrgli Lcguia, pa je nastopila vojaška klika. Tako se utegne^ zgoditi na Laškem, ko se naveličajo Mussolinija, in na Ogrskem s-e pripravljajo, da na mesto Horthyja postavijo zopet Habš-buržane. Opazovalci političnega udejstvovanja so skušali najti vzroke te prikazni v politiki. Logično ali pragmatično se pojava ne da tolmačiti, ker sploh ni logike v pojavljanju te vladarske oblike. Svet se je odprl in se modernizira. V deželah, kjer je prebivalstvo neuko, malo civilizirano, n. pr. v Peruvu, na Kubi, na Kitajskem ... bi bilo nekaj logike v diktaturi, ker je to skoroda edina pot, da se dežela modernizira, ko se ne more potom ljudstva samega. V drugih deželah, n. pr. v Rusiji, Italiji, na Poljskem bi bila diktatura le posledica političnih in ekonomskih polomov, ko prejšnja vladna oblika ni bila zmožna vzdržati pri navalu novih potreb, in se je pojavila diktatura kot edino uspešno . redstvo, da se pride iz zmešnjav kot posledice povojnih časov. Vsaj deloma so taki razlogi za pojav opravičeni na Ruskem, bolj v drugih deželah, kjer je grozil ekonomski polom. Nekaj zase pa je ruska diktatura. Sličnega pojava ni nikjer drugje, in tudi druge diktature se nekako opirajo na to diktaturo posebne vrste. Druge diktature imajo nekaj sorodnega z vojaškimi diktaturami, katere so poznane iz prejšnjih s-toletij. Ruska diktatura je povsem nov pojav. Tu ne gre morda za politično moč kake osebe, niti ne za moč kake politične klike. Izredna prikazen je ruska diktatura, ker vsaj. na zunaj gre za politično zmago neke nove ideje, oziroma sicer stare ideje, a v novi obliki in na političnem polju. Lahko se trdi, da so druge diktature bolj povrnitev v stare oblike. Ruska diktatura pa je vsekako poizkus neke nove in poljtično bistvene reorganizacije. Komunizem, kakor se udejstvuje v Rusiji, se lahko vzdržuje nekaj časa po diktaturi, a v rednih razmerah se politično ne more obnesti, ker je idejno na političnem torišču zgrešen. Demokracija je idejno brezhibna vladna oblika, dasi dostikrat nikakor ne praktična. Zato idejno demokraciji ne more pretiti od komunizma nobena nevarnost, pač pa praktično, ker ZAKLJUČEK BAZARJA IN BARAGOVA STOLETNICA Cleveland-Collinwood, O. Pretečeni bazar ki se je vršil 30. in 31. avgusta ter 1. septembra, nas je obdaril z najboljšimi spomini. Zdi se pa, da se je cela prireditev bolj ravnala po nemškem izreku, "En-de gut, alles gut". V resnici slab je bil začetek in po začetku sodeč, nam konec ni o-betal nikakih sijajnosti. Kljub temu pa moram sedaj priznati, da je bil konec v resnici nepričakovano lep in sijajen. — l Slabi časi nam nikakor niso dopuščali, da bi se bil vršil bazar v polnem obsegu. Morali smo se omejiti na sedanje slate razmere. Kjer je navadno ena reč narobe, tam navadno pritisne kaj rada še druga, da je potem polom popolnejši. Tako tudi pri nas. K slabim časom, ki nas tarejo že mesece in mesece je v dnevih bazarja nas strašil dež. Posebno nam je vreme nagajalo celi dan v nedeljo. Vendar to zavednosti fa-ranov ni omajalo in prestrašilo, da ne bi prišli na bazar. Prišli so in tako pomagali do razveseljivega uspeha. V imenu fare se zahvaljujemo vsem darovalcem in nabiralcem darov in vsem obiskovalcem, ki so po-setili ta cerkveni bazar. Hvala vsem delavcem, ki so največ s svojim delom pripomogli do lepega uspeha bazarja, posebno našemu "mežnarju", ki je največ trpel. Torej še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj! V naši cerkvi bo začetek 40. urne pobožnosti prvo nedeljo meseca oktobra, to je dne 5. oktobra. Kakor pretečena leta, tako se vrši tudi letos Slovenski katoliški shod v nedeljo dne 12. oktobra, pri duplini Lurdske Matere božje, na Providence Eights. Letos bo imel ta shod poleg drugega še svečani pečat izvanredne slovesnosti. Na pobudo Rev. Fathra Omana, se bo namreč z letošnjim shodom spojila tudi veličastna proslava Baragove stoletnice. Tega dne se bodo združile vse cle-velandske slovenske župnije, kakor, fara sv. Lovrenca iz Newburgha, sv. Vida iz Cleve-landa, Marije Vnebovzete iz Collinwooda in sv. Kristine iz Euclida ter vsi skupno pri Mariji Lurdski proslavili velikega slovenskega sina, ki si ga je Gospod izbral, da je zavzemal važno mesto ob vznožju njegovega križa, da je v obrambo in razširjanje vere žrtvoval vse svoje življenje. Naj bi bila ta proslava dostojen izraz udano-sti vseh elevelandskih Slovencev, ki jo gojimo do škofa Barage, kot prvega slovenskega škofa v Ameriki. Pri tej slovesnosti bo govoril Rev. Hribar v slovenskem jeziku, Rev, Howanec pa v angleškem jeziku. , Kakor se skriti nikdar ne more cerkev na gori, Ki jo čarobno zlati solnce v jutranji zori, Ena se zvezda blesti — prvega .škofa — Baraga; Njemu naj slava doni krepko iz našega praga! Poveličuje Gospod njega, ki v domu je slave; Danes pa stopa med nas v duhu stoletne proslave. Seme je žlahtno sejal, ki stebla je močna pognalo; Seme njegovo da bi večno med nami ostalo! Za odbor: Karol Skebe, cerk. odbornik. -o-- BANOVČEV POSLOVILNI KONCERT V CLEVELANDU Cleveland, Ohio. Prosvetni odbor Slovenskega narodnega doma v Clevelan-du, Ohio, ki je zadnjo pomlad pomagal našemu umetniku-sli-karju g. Božidar Jakac-u, da je razstavil svoja dela cleve-landskim Slovencem, je zopet na delu. Med nami ameriškimi Slovenci se nahaja že leto dni operni pevec g. Banovec, ki se hoče posloviti od slovenske metropole. Prosvetni odbor SND. mu rade in hvaležne volje prihaja nasproti, da mu z odprtimi rokami pomaga do največjega in spomina vrednega življenjskega dogodka med ameriškimi Slovenci. V nedeljo 21. septembra je dan slovenske pesmi, ki je našla odmev v srcih rodne Slovenije, al to je tudi dan slovenske pesmi in petja, ki je dobila duška in zaželjenega odmeva v srcih slehernega Slovenca v prostrani Ameriki. Nobena slovenska naselbina še ni imela tolikšne in tako pre-cenljive prilike, kot jo ima slovenski Cleveland. V nedeljo 21. septembra, ob 8. uri zvečer, se prične poslovilni koncert g. Banovec-a, ki bo po svojem sporedu tako bogat in obširen, tako popoln in naš, da bo mar- sikateri ponovil besede našega velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča, ki pravi v "Dumi": Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank ? Ali po plavžih si, ali po rudnikih ? Tu? Preko morja? In ni ti meja ? Da, čuteče srce ameriškega Slovenca bo čulo in vživalo petje slovenske pesmi, ki je slovenska, toda v tej melodiji in naglasu je nekaj močnejšega in samo našega: ameriško-slo-venskega. G. Banovec zapoje pesmi našega slovenskega pesnika in skladatelja g. Ivan Zor-mana, ki pozna domovino in slovensko tujino. In ta velika posebnost: Pesnik sam spremlja pevca iz domovine. Prvi del njegovega poslovilnega koncerta obsega pesmi g. Ivana Zormana: Ladje bele (1. 1918), Nekje v Franciji, Pomlad, Spomin in Pesem starca. Drugi del: Drugi in tretji del iz opere "Manon". V tem delu sodelujeta Miss Jeanette Perdan in Mr. Louis Truger. Tretji vdel: Pevec poje v slovenski narodni noši: Regiment po cesti gre, Vsi so prihajali, Dekle to mi povej, (koroška), Sem mislil snoči v vas iti, Spomlad prav luštno je, (koroška), Oja, zmirom vesel in L^hko noč, 'Na piano spremlja g. Ivan Zorman, na harmonij gdč. Jeanette Perdan. , " G. Banovec, ki je imel v A-meriki že 41 samostojnih koncertov, sodeloval na mnogih narodnih prireditvah, pel na radio postajah v Clevelandu, Chicagi, Milwaukee in Calume-tu, katerega pozna tudi ameriška javnost ter ga visoko ceni, on prihaja pred nas ter zapoje pesem o domovini, ki smo jo zapustili, on nam zapoje pesem o naši novi domovini. Pesem, ki prihaja iz srca, najde prostor v srcu našega Slovenca. Redka prilika, da imamo pred seboj dva velika mojstra: stara domovina in nova domovina, to naj nas povzdiguje. In da slišimo pesem stare domovine in pesem nove domovine, to naj v toliko prešine naša srca, da gotovo ne zamudimo tega poslovilnega koncerta našega čislanega o-pernega pevca iz Ljubljane. Cene za ta koncert so splošne in tako nizke, da je omogočeno slehernemu ljubitelju petja. Le pridite in pripeljite vaše prijatelje, da kot Slovehci širnega Clevelanda oddamo našemu pevcu krepko slovo in trajen spomin. Prosvetni odbor SND. TO IN ONO. — London, Anglija. — Posebni odbor je predlagal, da bi se ministerskemu predsedniku, MacDonaldu, zvišala plača od 25 na 35 .tisoč dolarjev. Brez dvoma bo predlog sprejet. DETEKTIVI VLOMILI V BANKO Šele zdaj, po 6 letih, so češkoslovaške oblasti izsledile in aretirale drzne vlomilce, ki so I. 1924 vlomili v podružnico "Dunaj-banke" v Berehovu in odnesli 320,000 Kč. Policija vlomilcem ni mogla do živega. Detektivi niso našli nobenega sledu in šele zdaj se je pokazalo, zakaj je bilo vse njihovo "prizadevanje" zaman. V banko so namreč vlomili isti gospodje, ki so vlomilce zasledovali. Prvi je bil detektiv Fedor Somogy, ki je kmalu po vlomu odpovedal službo in odr potoval v Rumunijo, kjer je bil pozneje zaradi umora in ropa obsojen na dosmrtno ječo. Drugi je bil policijski inšpektor Ljudevit Petrič, tretji pa Ljudevit Segelbaum, ki je pobegnil čez mejo. Detektivom-vlomilcem je pomagal blagajnik banke Rosenfeld,, ki jim je povedal, koliko je v blagajni denarja. -o-- NAŠI TRPINI V pristanišču v Pulju se je pretekli mesec zgodila huda nesreča. Delavci so z velikim žerjavom dvigali in 'prenašali težke kose železa, kojih eden je tehtal nad 25 kvintalov. Ko je bil tak kos v zraku, se je dvigalo nekaj pokvarilo in kos železa je padel na glavo 58-letnemu delavcu Ivanu Miha-ljeviču ter mu jo hipoma odbilo, 231etnemu Blaškoviču je \pa zdrobilo obe nogi. Cez dva dni je umrl. — Nekaj trenutkov pred nesrečo je stari Mi-haljevič postavil pri prehodu tam blizu križ v znak, da je nevarno iti mimo. Nato je pokleknil, se pokrižal in molil. Kot da bi slutil, kaj se bo zgodilo. --o- ZANIMIVA STORIJA "Vreme" poroča zanimivo storijo o neki Rusinji iz Ljubljane, ki jo je "duh" poklical v Avstrijo in ji prerokoval o bodočnosti Rusije. Pred dnevi, pravi časopis, je gospa H., ki živi stalno v Ljubljani in je žena nekega uglednega člana ruske kolonije v Ljubljani, dobi la od nekega grofa iz Avstrije pismo, v katerem jo ta prosi, naj pride k njemu, češ, da mu je duh na spiritistični seji razodel, da želi, da gospa H. prisostvuje sejam. Duh je bil celo jezen, ker ni grof gospo takoj poklical, duh je na seji povedal tudi gospejin naslov v Ljubljani. Gospa se je res1* odpeljala v Avstrijo in grof je je bil zelo vesel. Še bolj pa duh, ki je izrazil svoje zadovoljstvo spričo navzočnosti gospe. Na prvi seji je duh prerokoval, da bo Stalin kmalu ubit od bombe, ki jo bo vrgel letalec in da bo nad Rusijo zavladal neki mladenič, ki živi sedaj kot e-migrant v Evropi. Mffi Natančno. — Mati: Ti si ze zopet lizal med V shrambi. V očeh ti j*zapisano. — Sinček: Ne, mati, ,to je še od včeraj tam zapisano! Svarilo. prižgi mi — Stric: Blažek, cigaro — Blažek: Tu je, šamo glej, da se ne ope-češ! — Stric: Kako to? — Blažek: Saj je zadnjič rekel oče, da si boš enkrat še prav pošteno opekel jezik! Hitra pomoč. — Triletna Anica: Mamica, jaz se bom o-možila s sosadovim Ivančkom-— Mati: Za tako reč je pa treba dveh. — Anica: Dobro, potem pa še vzamem županovega Mihca. $ Ni potrebno. — Sodnik (obtožencu, ki se je zagovarja zaradi sleparstva) : Ali imate svojega advokata? Obtoženec: Ne, ker hočem govoriti resnico. :!: " '-i: Ne uda se. — Krojaški učenec šteje na prste. Mojster 2a vpraša, kaj dela. — Štejem, koliko hudobni" bab je v hiši. — No, koliko jih je? — Z vašo ženo pet. — Falot! — zavpije vzame vatel in pre _ enkr»f; koliko hudobnih bab je v his1; vas« ster, fanta. 010]' etepe Učenec zakriči: babe štiri. Brez Greh. — Mož: To je n***v' klobi^ nost greh, da daš za en toliko denarja. Žena: Ne jezi se, kaj t1 greh pride na mojo glavo. ta svečanosti. velikih sveč»n ' Njegove pijem le ob stih. — Kdaj so pri tebi ye svečanosti ? — Kadar pijem. Jaz like Včeraj sem d o- Pozna jo. bila kar dve ženitni pom1 ,£ imi nraviš k temu, a? — Da . ze čas, da se enkrat odV» lagati." * * * l NAZNANILO IN ČILO Naročnikom v Jolietu, vsej, jolietski ok0^ te dale in v vsej jolietski ok° . naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik M«-. g| Kramarich, s 1614 Cora Str Joliet, 111. Vsem naročm1^., in rojakom ga najtoplejc poročamo, da mu grejo 11 ko in pomagajo širiti kat° ^ dnevnik Amer. Slovenec job" fit, njega bavite si lahko naročite 111 NEVAREN LOV (Dalje.) "Cisto enostavno: lov je izgubil za mene športni dražljaj. Postal je prelehak. Vedno sem hitro opravil z divjačino. Nič ni bolj dolgočasnega ko popolnost." General si je prižgal novo cigareto. "Zh vsako žival je postal boj proti meni že vnaprej brezupen. To ni nobena samohvala, temveč matematična točnost. Žival nima nič drugega ko svoje noge in svoj instinkt. Instinkt pa ni dorasel možganom. Trenutek , v katerem sem se tega zavedel, je bil za mene tragičen. To mi lahko verujete." Rainsford se je nagnil čez mi^o, čisto zavzet od generalovega pripovedovanja. "Prišlo je name ko navdah-nenje in vedel sem, kaj naj storim," je nadaljeval. "In to je bilo?" General se je nasmehnil z mirnim smehljajem moža, ki je naletel na oviro in jo srečno premagal. "Moral sem iznajti novo zver za lov." "Novo zver? Vi se šalite." "Niti najmanje!" je dejal general. Lov ni za mene nikdar in v nobenem oziru šala. Potreboval sem novo zver in našel sem jo. Kupil sem otok, zgradil to hišo in tu sedaj lovim. Otok je za moje namene ko nalašč. Tu je džungla s celo vrsto zavajajočih poti, z grički, močvirji . . ." "A kje je zver, general Žarov?" "Oh," je dejal general, "otok me oskrblja z najboljšo divjačino na svetu. Nobenega drugega lova ni mogoče z mojim niti primerjati. Lovim vsak dan in sedaj se nikdar več ne dolgočasim. Zakaj sedaj imam divjačino, s katero morem meriti svoje duševne sposobnosti.' Rainsfordova prepadenost se je videla na njegovem obrazu. "Potrebujem za lov idealno žival. Zato sem si dejal: Kakšne so lastnosti idealne živžlli? — In odgovor se je seveda glasil: Mora imeti pogum, spretnost in predvsem pamet." "Nobena žival pa vendar ne zna pametno misliti . . .," je zajecljal Rainsford. "Moj dragi prijatelj," je dejal general. "Ena taka vendarle obstoji." "Vendar ne boste rekli . . ." jd s strahom dejal Rainsford. "In zakaj ne?" "Ne morem si misliti, da govorite umno, general Žarov. To je strahotna šala." "Zakaj ne bi mislil umno? Govorim vendar o lovu." "O lovu? Ali za Boga, general Žarov! O tem, kar govorite, je umor!" General se je nasmejal dobrodušno. Z nasmehom je pogledal Rainsforda. "Ne morem si misliti, da ima moderen in civiliziran mož, kar ste očivid-no vi, tako romantične misli o vrednosti človeškega življenja. Gotovo vaše izkušnje, v vojni..." "Me niso naučile tega, da bi odobraval hladnokrvno izvršen umor," je ostro dopolnil Rainsford stavek General se je glasno smejal. "Kako komični ste!" je dejal. Dandanes je že smešno, če se naleti t a mladega mbža iz izobraženih krogov, ki ima še take naivne in predpotopne nazore. Stavim, da boste svoje naziranje spremenili, kakor hitro greste z menoj na lov. Spoznali boste čistb novo senzacijo, g, Rainsford." "Hvala! Jaz sem lovec, ne pa morilec." "Moj Bog. Zopet ta neprijazna beseda. Mislim pa, da vam bom dokazal, kako so vaši pomisleki neutemeljeni." "Tako?" "Življenje je za močne ljudi, da ga ti žive in, če treba tudi uničijo. Slabotneži so na svetu, da zabavajo močne. Jaz sem močan. Zakaj ne bi uporabil svojega daru? Ce hočem loviti, zakaj naj bi tega nc delal? Lovim izmeček človeštva. Mornarje nasedlih ladij, Tar-tare, črnce, Kitajce, bčlokožce, mešance . . . polnokrven konj ali pes čiste pasme je v,eč vreden, ko dvajset njih." "Ampak ljudje so!" je zdivjal Rainsford. "ftes je, prav zato jih potrebujem. V zabavo mi je. V gotovem zmislu mislitfc čisto pann'tno. Zato ste nevarni." "Toda, kje jih dobite?" General je pomežiknil z očmi in dejal: "Temu otoku se pravi tudi 'Past ladij'. Včasih mi jo pošlje razjarjeni oog visokega morja. Včasih, če ni previdnost tako dobrotna, ji pomagam jaz. Stopite sem k oknu." Rainsford ^e stopil k oknu in pogledal na morje. , "Dobro poglejte! Tam zu- naj je zaklical general in pokazal v noč. • Rainsford je videl samo črno noč in potem, ko je general pritisnil na gumb, je zagledal daleč v morju, kako so.se Zasvetile luči. General se je rtiuzal. "Te luči pokazujejo morsko pot, ki je ni: velikanske skale z ostrimi robi preže ko morsko pošasti z na široko odprtim žrelom. S t|>ko lahkoto razdl-obe ladjo, ko jaz ta oreh." Vrgel je oreh na trda tla in ga razdrobil s peto. "O, da," jo dejal ravnodušno, ko tla bi hotel odgovoriti na vpravanje: "Na razpolage ......_ tudi vse slovenske i šče in knjige iz naše knjig^ Uprava Amer. Slov*«^, 1)10 imamo tudi elektriko. TrU^1 se, da smo civilizirani." ^ In strelja^ "Civilizirani? ljudi!" Jasen izraz je za mračil generalov obraz, ^ pa je dejal z najbolj lj" '^o vim glasom: "Moj Bog! j^c silno pravičen mlad c ste! Zagotavljam vam, ^ p delam tega, kar mislite-bilo barbarsko. Ravnam s .:<,. pozorni™ in ribU ljudmi z izbrano Dobe bogato hrano dovolj prilike, da se K |j0 V V kratkem času so tel«^ ^ najboljšem stanju. Jutrj. ste o tem sami prepriča11 st >> "Kaj pravite?" "Jutri obiščeva moJ° nit pravljalno šolo," reče s«J ^ Nahaja se • tam PrlDnSK<> ■p ladje 'San Luca', ^ -1' smolo, da je tu naseda- jo general. Trenutno imam en ducat ljudi. Vsi so s*» (Dalje pr: ih.) SreSa, 17. septembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 X^2^0<><><>0<>CK><>0 OO 0<)<}000<)0<><><>0<>0<>0<><>0<><><>0 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4-Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-nfsa tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. . or želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-®tva Z. S- Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! imenik IN NASLOVI KRA JEVNIH 1930. DRUŠTEV Z. S. Z. 1. dr. sv. Martina, W Pre Mulberry, Kans.— Ntiju °e Pillich, R. 3,; tajnik in bla-V29.Jo'in Crepinšek, R. F. D. 3, Ifše v'travnik Dr. Therss. Seje se 9ik P- drugo nedeljo v mesecu v Štev QStot"ik dvorani. S cit dr- Napredni Slovenci, Ca-Col°- — Predsednik John - 1,n" - 1st St.; tajnik Jo-W. New York Ave.; Frank Javornik, Prospect Nš„ 'travnik Dr. Holmes. Jl J 1200 So. ^beCl 412 ' v dV „ J Sv , dr- "vale 200 Wpi B !3. dr. f J Sk, Uri Nar. Domu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik George Korljan, 318 E. Vine str.; tajnik" Joseph Gasper, 98 Fourth str.; blagajnik Mike Milinkovich, 51 N. Fourth str. Seje se vrše vsakega 9. v mesecu v Lake View dvroani. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Aupic, 1225 E. 58th St.; tajnik Joseph Kochevar, 1131 E. 76th St.; blag. Louis Rozman, 992 E. 64th St. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik Jacob Evans, 611 W. 2nd St.; tajnik John Mišmaš, 619 W. 2nd St.; blagajnik Jacob Butala, 605 W. 2nd St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol osmi uri zveer pri sobratu tajniku. Št. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdič, Rd. 2, Box 22; tajnik Frank Tominshek, 301 E. Cleveland St.; blagajnik John Smodila, 207 Manila St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, v South Mine Local Hall. Šte^ 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brook, Pa. — Preds. Mirko Torzok, Box 277, Cairnbrook, Pa.; tajnik Louis Rudolf, Box 162, Central City, Pa.; blagajnik Jpe Torzok, Box 277, Cairnbrook, Pa. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik John Jur-ca, Box 34, Coketon, W. V.; tajnik Maks Selak, Box. 62, Coketon, W. Va. Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Preds. Anton Stoje, R. 7; tajnik Joe Bohorch, RFD. 7; blagajnik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Mary Zupančič, 1828 E. SSth St.; tajnica Mary Vidmar, 5433 Homer Ave.; blagajnica Mary Kraje, 1205 E. 60th; zdravnika Dr. Oman in Kern. Seje se vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Andria Savato-vich, P. O. Box 36, Hiawatha, Utah; tajnik Mike V. Gerbich, P. O. box 171, Mohrland ,Utah; blagajnik Dan Miller, Box 173, Hiawatha, Utah. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani L. Peirucci & Son. Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa. — Predsednik John Flis, 129 Buck St., Dickson City, Pa.; tajnik Frank Vo-grin, 165 Parker Ave., Scranton, Pa.; blag. Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol drugi uri pri sobratu blagajniku. Štev. 32 .dr. "Washington," Cleveland, O. — Predsednik Mike Svete, 1239 E. 175th St.; tajnik Anton Krištof, 1563 E. 173rd St.; blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo • zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v SI. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Perme. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jurjovec; tajnik Frank Primozich, 1927 W. 22nd Pl.; blagajnik Frank Ktošak, 1742 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Štev. 34. dr. "Bratie Slovani", Isabella, Pa. — Predsednik John Be"ncic, Box 21, Isabela, Pa.; tajnik in blagajnik Marko Chervon, Box 158, Isabels, Pa; — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1Q. uri dopoldne v Ma-nongahela dvorani, v South Brownsville, Pa. Društveni zdravnik dr. F. S. Hoover, Isabella, Pa. Štev.. 36. dr. "Jugoslav Delavec", So. Chicago, 111. — Preds. Frank Kosic, 9515 Ave. M.; tajnik Anton Mutz, 9393 Ewitig Ave.; blagajnik William Vido-vich, 9602 Aye. L. Seje se-vrše vsaki , -j" ncireijo v me- drugi torek v mesecu ob pol osmi uri °Poldne v Jugoslov. zvečer v dvorani Sv. Jurija. Stev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni", Cle Elum, Wash. — Predsednik, Anton Orehek; tajnik Frank Žagar; blagajnica Mary Butala. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v prostorih sosestre Mary Butala. Štev. 38. dr. "Slovenska Edinost", Diamondville, Wyo. — Predsednik Frank Hren, Box 52; tajnik Frank Lumbert, Box 72; blagajnik Joe Rolih, Box 82, Diamonville; zdravnik J. R Margus, Kemmerer, Wyo. Seje se vrše v Domu Slovenskih Društev. Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", Trinidad, Colo. — Predsednik Michael Fa-tur, 2201 N. Linden Ave.; tajnik Edward Tomsic, 313 E. Topeka Ave.; blagajnik John Hribernik, 606 Washington St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer pri tajniku društva. No. 41 lodge "Trail Blazers", Denver, Colo. — Pres. Joseph Shabail, 4525 Grant St.; Sec'y. John Trontel, 4937 Pearl St.; Treas. George J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. —- Meetings are being held every third Monday of the month. No. 42. lodge Cleveland Broadcasters, Cleveland, Ohio. —President Michael Bambic, Jr., 6003 St. Clair Ave.; Sec'y & Treas. Caroline Ausec, 1141 E. 60th St. Meetings held every second Wednesday of the month, at Slovenian National Home, Room 4, Old Bldg. Štev. 43. dr. Združeni Slovenci, Wau-kegan, 111. — Predsednik Lawrence Musich, 1039 Prescot St., N. Chicago; tajnik in blagajnik John Herauer, 930 Adams St., Waukegan, 111. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob eni uri popoldne v šolski dvorani. Štev 44. dr. Coloradska roža, Wal-senburg, Colo. — Predsednik Ignac Urbančič; tajnik in blagajnik Frank M. Tomšič, Box 952; dr. zdravnik Dr. J. F. Baca. — Seje se vrše vsako dru-ko nedeljo v mesecu ob uri popoldne pri sobratu tajniku. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slov., da se to popravi. MIIIIWIIllMillllWIMMIllMWIIMIllllMIIWIllll* dovoljnega člana vsi in povsod člani ljubijo. Eden navzočih. KARNIVAL Denver, Colo. Ravnateljstvo "Winn Brothers Shows" se je dogovorilo ter pogodijo, da plača mladinskemu društvu "United Comrades" št. 1, ZSZ., 10% od vseh "dohodkov, ki jih bodo sprejeli na karnival, kateri se' supervisors donated for all of [meeting from now on someone will'get a cash prize and only those present at the meeting will be entitled to that prize, there is no doubt in my mind that our meetings from now on will be packed to full capacity and in the mean time do not forget to bring in some new members. We also had a very good time at our last meeting, our je pričel zadnji torek in bo trajal do prihodnjega pondeljka 22. septembra, na vogalu 46th us some very delicious sand-witches which we surely did enjoy it, one thing is sure my Dopisi lokalnih društev ■lil & Washington St., zato se pro-^ear members and that is that si cenjene rojake in rojakinje, osobito pa še dr. sv. Martina št. 1, dr. Kr. Sv. Rožnega Venca št. 7 in dr. Trail Blazers št. 41, ZSZ., da. v kolikor mogoče podpirajo ter delujejo za uspeh omenjenega karnivala, kajti čimveč bo dohodkov temvečji dobiček bo za omenjeno Mladinsko društvo. Za naklonjenost'se uljudno priporočajo, Mladinski nadzorniki ome njenih treh društev. ><>000000000<><>OK>CK>000<>00V Our-Young ZSZ. lK)0<>00<><}000^; CHICAGO YOUNGSTERS LODGE NO. 2. Chicago, III. 6ur meetings are getting more and more interesting every meeting. Now make your business and attend every one, tell your neighbor how interesting our meetings are, talk to the parents the benefits a juvenile member is entitled and I am sure that you will be able to bring in some new member. Best regards to all. Leo Jurjovec, Jr., Pres. -o-- TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A. Denver, Colo. To our loyal members, friends and boosters : We have a surprise in store for you and we happily announce to you that the long talked and discussed Minstrel Show of the I am very happy to state-' tliat our last meeting was very Trail Blazers will be present well attended, at that meeting ed on Sunday afternoon and Seje 10. v Anton Dremeljavili ^prosto- vsako prvo nedeljo po 10. v Sv. Janez Nepomuk, Colo. — Preds. John Slak, tajnik in blag. Joe Liper-103. — Seje se vrše vsa- I ll-Qtj. °?>h,' p°nedeljek v mesecu v tajni-°starih. Junaki, Frontenac, M'7 Prt'ds. Joe Terlep, Box 186; VV >Lcsjak' Box n8; ILn Lesjak. Seje se vrše vsa-n ' % It i " Ni,0 nedcljo v mesecu v B6žičevi Ol v, j fh, dr. Sloga Slovenec, Spring StV 561, Helpc ■ ' 3. . Utah. — Seje se vrše vsa- Box j V t»al1- — Preds. Anton Kopriv-cr, Utah; tajnik ^-opolovec, I3ox 678, Helper, V l}elnfa)nik Geo. Brajkovich sij- .,edCr;.Utali. — Seje se vrši (■'t olj v10 v Aug. Topolovec pro-s !' Is f; uri Popoldne, lili .Vl's Z. Triglav, Bingham, Utah. ll V Fra v' Badovinac, Rox Ciniki Pa"ce. R- K- 1. Box 33! V SC! ch Nick- Slavonian v o v e se vrše vsako tretjo ne- C6v' 16 Zapadna Zvezda, Pue- ^ dsednik Louis Lesar, Ate« ''' 'ajnik Anton Rupar, ?vicl, 'i8^,Ave'; blagajnik John Sej 1 S' Santa Fe. Vsi v Št ^secf Se Vl'®c vsako drugo src- K r 17- drVt?VOrani sv' -1ožcfa- Htf\ L°lo. " hrabri Slovani, Frede- n«. Oni redsednik Geo. Zadel, H t' hl'0''.tajnik John Tursich, ^ tr e.tlfifick ^ajnik Joe Smith, Box Ctj0 Coir, t?_- Pre,u ",Planinke", Leadville, 3r() Sta-"1Cai Eva Zeloz,u" ^tCv-20U',!"!-..... Seje >> S;3rdes,S?dnica Julia Lenarcliie S K 3rd S vr.°clicV;i c ot.; blagajnica Ange VU- ^ODV W- Elm St. Seje t,V 2i c? uetlaljo po 10. v Ns dr. v. Sl°v. društev. 'S Vstr ^®9^. Ely. Minn. tret)0 nedeljo v me- Box 1021. Se- ■iiiiiBHiiiniiiniiHAiHiiimMiiiiiBiiinuuiBiiuim IZ URADA DRUŠTVA "SLO-VENSKA EDINOST", ZSZ. Diamondville, Wyo. Vsem članom, društva "Slovenska Edinost" št. 38, ZSZ. v Diamondville, Wyo., se naznanja, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje: ki bo dne 5. oktobra. Ker se je dosedanji tajnik preselil, se mora na tej seji izvoliti novi odbor. Začasno sem sedaj jaz prevzela tajništvo. Ob enem se prosi vse člane, da pravočasno pošljejo svoj asesment na spodnji naslov. S pozdravom. Jennie Supan, začasna taj. Box 104, Frontier, Wyo. -o- PRI DRUŠTVU SV. CIRILA IN METODA JE ZABAVNO Chicago, III. Zadnja seja, katera se je vršila dne 10. septembra, je bila nad vse živahna; imeli smo skupno sejo z mladinskim oddelkom. Jako zanimivo je bilo gledati, kako se mladina zani-m& za društveno življenje. I-grali so tudi neke igre pri kateri je vsak član dobil nagrado. Kakšna igra je to bila, ne vem, vendar sem pa spoznal z obrazov otrok, da so isto nad vse iz srca vživali. Po seji so nam pa vsem naš predsednik Leo Jurjovec in tajnik Frank Primozich dali zelo okusne "sandwitche" ter tudi za mokroto so nam pre> skrbeli tako, da smo imeli ta večer zelo dobre čase. Nekoga sem pa pogrešal, namreč onega zadovoljnega člana, katerega dopis sem bral zadnji teden. Gotovo mi je obljubil, da se bo seje vdeležil, a zaman sem ga čakal. Mislil sem si, ako bi bili vsi drugi člani tako po-zabljivi, kakor naš zadovoljni član, potem bi bilo za odbor preveč dela, ker bi morali celo mizo jedil in mokrote sami zavžfti. Upam, da bo naš zadovoljili član bolj skrben za prihodnjo sejo, saj veš, da za- reports were given to the secretary of the number of tickets each member sold, following the report prizes • were given out to the four members that sold the highest number of tickets, the first prize went to Miss Mollie Mlakar, she sold 105 tickets, 2nd prize went to Leo Jurjovec, Jr. he said 100 tickets, 3rd prize went to Miss Frances Primozich, she sold 66 tickets and the 4th prize went to Frank Jurjovfec, he sold 50 tickets, all the prizes were donated by our supervisors Mr- evening, Oct. 26. The afternoon performance will begin at 2 p. m., and the evening performance will start at 7:45 p. m. sharp, after which there will be dancing until the cows come home. Popular prices will be charged. Children, under 16 years of age, will be admitted for 10 cents -in the afternoon. Adults 50 cents. For the evening show children under 16, 25 cents. Adults 50 cents. A limited amount of reserved seats at 75 cents. All reserved Leo Jurjovec Sr. and Mr. seats will be on sale on the Frank Primozich. I also want to thank all other members who helped our treasury by selling the tickets. ^Now my< dear members, in order to make all our future meetings interesting, our supervisors told me that at each night of the performance. This Minstrel Show is one of the largest undertakings we have attempted since the organization of our lodge, and the members are all working heart and soul to make this a success. DR. J. L ; ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,- CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 -Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU Naznanilo in zahvala. S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno in žalostno vest, da je nemili smrt utrgala nit življenja sina, oziroma brata WILLIAM LESSAR Po kratki in miični bolezni, previden s sv. zakramenti, je 7. avgusta 1930, v Colorado State bolnišnici mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil 18 let star, rojen je bil, 1. 1912, v Denver, Colo. Spadal je k društvu Sv. Roka, št. 113, KSKJ. in društvu Trail Blazers, št. 41, ZSZ. Pogreb se je vršil 12. avg. 1930. Po-; kopan je bil s sv. mašo, katero je daroval preč. g. J. Judnich, ter ga spremil na pokopališče Mount Oliver. Izrekam vsem najlepšo zahvalo tistim, ki so pokojnika obis-• kali v bolnišnici in tistim, ki so pokojnika prišli kropit, ko je ležal , na mrtvaškem odru, in vsem tistim, ki so njega spremili na zadnji poti. Posebna hvala mojim nečakom, ali pokojnika bratranca, Anton Michilich, Louis Michilich in družina za krasne vence in ker so prišli i;! take oddaljenih kraiev in udeležili se pogreba. In se zahvalim Joseph Shabail, ker je vedno obiskoval pokojnika v bolnišnici in tolažil nas v zadnjih urah. Zahvalim se tudi vsem, ki so darovali za sv. maše zadušnice in sicer: Dr. Sv. Roka, št. 113,' KSKJ.. Anton Lessar, Mr. in Mrs. Andrew Boitz, Bizak in > družina iz Denver. Colo.. Mr. in Mrs. Lušin, Elise Tek, Louise Lessar, Mrs. Fay Hern iz Cleveland, Ohio. Zahvalim se tudi vsem prijateljem za krasne vence in rože kakor sledi: Društvo Trail Blazers, No. 41, WSA., Mr. in Mrs. Kvas, družini Snyder, druži-nv Mežnar, družini Kukovich, Mr. in Mrs. Bealer, Geo. Boben, Mr. in Mrs. Fox, Mr. in Mrs. Donahue, Mr. in Mrs. Leo Ryan, Margaret Šlocum, Thomas Floral Co., Rheday and Yuel Helk D club of North Denver High School. Hvala odbornikom društva Trail Blazers, ,ki so vse tako leno uredili od strani društva. Hvala nosilcem krste. Še enkrat se pa prav iskreno zahvalim preč. g. J. Judnichu, za krasen govor v cerkvi in ki so pokojnika večkrat obiskovali in mu podali večkrat sv. zakramente v času nje<-gove bolezni. Lepa hvala tudi prijateljem, ki so nas tolažili v naših. bridkih žalostnih urah in hvala vsem karkoli je kdo storil za pokojnika bodisi za časa bolezni ali časa njegove smrti. Tebi pa preliubljeni in nepozabni sin pa kličemo; Počivaj v mirn in sveti naj ti večna luč dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY LESSAR, mati; LOUIS in ANTON LESSAR, brata; MARY KVAS in MOLLIE LESSAR, sestre. Denver. Colo., 10i septembra 1930. ' If you want to sefe those old-time da'rkies singing and crooning their songs and melodies, hear the end-men with their jokes and get a laugh-a-minute with the crowd, be sure and attend. Get your tickets from any member of the Trail Blazers Lodge. A cast of 25 is working very hard, and George Miroslavich, the director-in-chief, is putting in night and day to put this show over in good style, and you know what George can do, when he is behind a thing; and with the wonderful cooperation he is getting from the rest of the members, it is sure to be a success. If you don't get a laugh we advise you to see a doctor. George says—"Joe, where was yo' all, las night?" Joe replies—"Why, at five points." George—"What fo'?" Jce—"Didn't yo' all know I'se getting pointers fo' the Trail Blazers' Minstrel Show?' George—"Hot stuff?" Joe—"Hot stuff, and how. Yo' just wait till I'se gets on dat stage." Joe—"I'se gonna sing till I'se can sing no mo', I'se can joke no mo', yo' jes watch me. I'se de hottest thing in town an' I'se only one of de boys, de rest of dem is so hot de're burnin' up." This Minstrel Show is becoming so popular among the pinochle leagues that they are beginning to use the negro dialect in melding and bidding, and whenever a show interferes with pinochle, it's some show. Oh, yes, don't forget folks, there are lady members and the writers know, it will be worth the admission price to see these ladies in black face. Watch this column closely as- the writers will keep you posted on all the interesting events that will take place while the show is in the making. Tho Mohogany Boys. -o---- CARNIVAL Denver, Colo. The management of the Winn Brothers Shows agreed to pay to the United Comrades, Juvenile Branch No. 1, ZSZ, 10% of the entire receipts taken in at the Carnival, which has started last Tuesday and will last until next Monday, September 22nd, at the cor. of 46th & Washington Streets, therefore we wish to extend our invitation to each and every member of this community and particularly to all members of St. Martin's lodge No. 1, Queen of the Holy Rosary lodge No. 7 and Trail Blazers lodge No. 41, ZSZ. to support and boost for the success of said Carnival, as the bigger the receipts the more profit will go to the treasury of said Juvenile Branch. ' We ask you for your support and beg to remain, Juvenile Supervisors of said 3 lodges. acknowledge with sincere thanks to all that visited my son and brother during the time of illness spent in hospital. I take this opportunity to thank and express my sincere appreciation to your President Mr. Joseph Sheball, for he was a frequent visitor and also with us when the end came, and was ever ready and willing to help or do anything that might have to be done. We also thank Mr. Anton Jersin for his comforting words and all errands and good deeds he has done during our sorrow; likewise Treas. George Miroslavich who attended the funeral and has said and done such wonderfull deeds during our sorrow. And likewise, we wish to thank all members of the Trail Blazers Lodge, who have shown to us all that you are a wonderful body of brothers and sisters. We only hope that by others reading and having of all the goods that this lodge does, it will inspire more of you people that do not belong to this wonderful organization to join them and work in harmony with them all,' as not on--ly Trail Blazers Lodge does wonderful worke; we believe all branches of W.S.A. do their deeds in splendid form, when one is in need of help. Again thanking you all for all you have done towards my beloved son and brother Wm. Lessar and for the consoling words during our sorrow. Mary Lessar, mother; Louis & Anton Lessar, brothers; Mary Kvas and Mollie Lessar, sisters -o-- Tolažba. — Stanovanje ni slabo, saj človek ne sme biti izbirčen . . . Samo strop je tako nizek! — Res . . . Ali zato pa je cena visoka! V DOMOVINO Ako ste to jesen namenjeni v staro .domovino, ste vabljeni, da -se pridružite svojim rojakom, ki bodo odpotovali iz New Yorka v sredo, 1. oktodra 1.1. z znanim angleškim brzopar-nikom CARD OF THANKS Denver, Colo. •We want to express our sincere appreciation to our many friends, especially to the Trail Blazers Lodge No. 41 W.S.A. for all the kindness and sympathy extended us at the time of illness and death of my beloved son and brother. Also cur deepest thanks for the beautiful floral tributes and to Kakor na drugih skupnih potovanjih te linije, se Vam nudijo tudi ob tej priliki razne ugodnosti. Ako hočete hitro in udobno potovati v družbi svojih rojakov priglasite se takoj na LEO ZAKRAJŠEK - cf - MIDTOWN BANK OF NEW YORK >30—9th Ave., New York, N.Y. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., \1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. -—Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, 111, Tel. Canal 7172-7173 f Stran £ 1 Sreda, 17. septembra 1930_ I SIR H. fllDER-HAGGARD; 1 ■ 3> 1 Hči ■ cesaija Montezume 1 1 | 1 i ZGODOVINSKA POVEST ■ ■ i j j ■ i Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■ ■ Iniaiiii li TRI NOVE VICTOR PLOSCE 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran ............................75c (Dve priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.) "Kje je tisti človek ki je bil tukaj privezan, Billy," sem ga vprašal. "Ne vem, gospod Thomas," je odgovord. /"Na polovici pota, kamor je bil namenjen, bi rekel, če bi meril po hitrosti, s katero je odšel, ko sem mu pomagal na konja." "Na konja si mu tudi pomagal, bedak? Kako dolgo je tega?" "Kako dolgo ? No, mogoče ena ura, mogoče dve. Ne znam računati časa, ta računa po svoje kakor krčmar, ne da bi jaz kaj mogel za to. Ej, kako je zdirjal in zabadal tiste dolge ostroge konju kar med rebra! Saj ni čuda,, revež je bil ves divji, in še govoriti ni mogel, meketal je kot ovca, razbojniki so ga napadli, na glavni cesti in pri belem dnevu. Billy pa ga je odrezal, mu ujel konja in ga posadil nanj in dobil ta srebrnjak za svoje dobro delo. Ej, kako je bil vesel, da je mogel odtod! Kako je dirjal!" "Da veš, večji tepec si, kakor sem mislil, Billy," sehi rekel ves razjarjen. "Tisti človek me je hotel umoriti; premagal sem ga in ga privezal, ti si ga pa šel izpustit." "Umoriti te je hotel! Ti si ga privezal! Zakaj nisi toliko časa počakal, da bi bil jaz prišel zraven; obadva bi ga vlekla v mesto. To bi bilo imenitno ! Praviš, da sem tepec— če bi ti našel človeka, vsega krvavega in ranjenega in k drevesu privezanega, ki ne more govoriti, mar ga ti ne bi bil odvezal ali odrezal ? No, kaj hočemo, ni ga več, samo tole je ostalo od njega" in je vrgel denar v zrak. Spoznal sem, da je bilo nekaj pametnega v Billyjevih besedah; jaz sem bil naredil po-greško; zavoljo tega sem krenil brez vsake nadaljne besede naprej, ne naravnost proti domu, ampak po poti naprej, ki drži proti gričevju z vinogradi. Hotel sem nekoliko časa mirno premišljevati o vsem, kar se je bilo dogodilo med menoj, Lilijo in njenim očetom. To gričevje je poraščeno z goščavo, po kateri rastejo visoki hrasti do kakih dvesto korakov od hiše, v kateri pišem te vrstice; skozi goščavo drže steze, katere je dala moja mati narediti, ki se je rada tam izpreha-jala. Ena teh stez gre ob vznožju griča vzdolz prijazne reke Waveney, druga pa kakih sto čevljev višje zgoraj blizu obronka; ali bolj natančno povedano, steza je samo ena in ima obliko postrani ležeče velike črke O; zaokrožena konca črke kažeta, kako se steza obrača na pobožju griča. Krenil sem po stezi na onem koncu, ki je najbolj oddaljen od hiše, in stopal po oni njeni polovici, ki pelje ob bregu reke, tako da sem imel vodo na eni strani, na drugi pa goščavo. Stopal sem po tej spodnji stezi in upiral oči v tla zatopljen v globoko premišljevanje ; mislil sem na Lilijo, na žalostno ločitev od nje in jezo njenega očeta. Ko sem tako ves zamišljen stopal naprej, sem zagledal nekaj belega v travi, sunil sem tisto z mečem v stran, ne da bi se pobrigal, kaj da je. Oblika in zunanjost te stvari mi je pa ostala v spominu; ko sem dospel kakih tri sto korakov naprej in sem se bližal hiši, sem se zopet spomnil na tisto mehko, belo reč v travi in zazdelo se mi je, da mi je znana. Od te stvari so misli prešle na Špancev meč, s katerim sem jo bil vrgel v stran, in od meča na moža samega. Kaj je imel opraviti v naših krajih? Gotovo nič dobrega. In zakaj je bil gledal, kakor da bi se me bal, in me je napadel, ko je izvedel moje ime ? Obstal sem in pogledal po tleh. Tedaj sem uzrl odtise stopinj v mehkem, vlažnem pesku na stezi. Eden odtisek je bil moje matere. Med tisoč drugimi bi ga bil spoznal in prisegel, da je njen, kajti nobena ženska ni imela v teh krajih tako nežnih nog. Prav blizu njenih stopinj in kakor da bi sledile njenim, so bili odtiski druge noge, o katerih sem izprva mislil, da morajo tudi biti ženski, ker so bili tako ozki. Naenkrat pa sčm spoznal, da to ni mogoče zavoljo njihove dolžine, še bolj pa zavoljo tega, ker niso bili čevlji, ki so jih naredili, prav nič podobni meni znanim, ker so bili ob nartu jako visoki in ob prstih močno prispičeni. Kar naenkrat sem se spomnil, da je ta tuji Španec nosil take čevlje, ker sem jih ogledoval, ko sem govoril ž njim; videl sem tudi, da so njegove noge sledile materinim in so na nekaterih mestih naredile od-tiske po pesku in izbrisale njene. Tedaj sem se tudi zavedel, kaj je bila tista bela reč, katero sem sunil proč. Bila je čepica moje matere, katero sem spoznal, a zopet ne poznal, ker sem jo vedno videl na njeni glavi. Kakor-bi trenil, sem se zavedel vsega tega, s spoznanjem pa me je obšla silna groza. Zakaj je bil ta človek sledil materi in zakaj je njena čepica ležala tam na tleh? Obrnil sem se in stekel kakor jelen proti kraju, kjer sem mbil videl čipke. Odtiski stopinj so se videli vso pot. Resnica, čepica je bila njena in bila je strgana, kakor da bi jo bila raztrgala surova roka. Kje pa je bil ona ? Z utripajočim srcem sem se še enkrat sklonil, da bi si natančneje ogledal stopinje. Tukaj so bile pomešane med seboj, kakor da bi obadva stala drug blizu drugega in se premikala zdaj na eno stran zdaj na drugo, kakor da bi se bil vršil kak boj. Pogledal sem po stezi naprej; nobenih več ni bilo. Tekal sem naokoli kakor pes slednik, sedaj ob reki, sedaj v breg. Tu so se iznova pokazali odtiski, ene so naredile noge. ki so sledile. Sled se je nadaljevala dobrih petdeset korakov v breg, se izgubljala v močni travi, a se je spet prikazala v pesku ali ilovici in je vodila do debla velikega hrasta; tukaj so se zopet pomešale, kajti tukaj je zasledujoči dohitel zasledovanega. Ves obupan, kakor človek, ki se mu sanja — sedaj sem namreč uganil vse in silen strah me je obšel — sem se oziral sempatja, dokler nisem končno našel še več stopinj; bile so Špančeve. Ti odtiski pa so bili bolj globoki, kakor da bi bil človek, ki jih je vtisnil, nosil težko breme. Sledil sem jim; naj-prvo so potekali po griču nizdol proti reki, nato pa so krenili v stran proti kraju, kjer je bila goščava posebno gosta. V največji gošči so bile veje, ki so baš poganjale liste, na-lomljene in pognjene, kakor da bi nekaj skrivale pod seboj. Potegnil sem jih v stran in pred menoj je ležal bledi obraz mrtve matere. - f • % (Daljp orih.) Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila na;dete v njem za ta rent in pol. 75c 23023—Lepa Francka, polka, O j dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo (Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.) 23024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c (Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.) DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE. 1 •K l'^ooooo<><>oo■ooooooo<>^>ooooooooeoJ Bo še več naivnih. I stavba v razvalinah. "Kako zelo so še nekateri ljudje naivni. In še bolj naivni bi bili oni, ki bi jim verjeli vse, kar pripovedujejo." Tako piše dopisnik iz Ljubljane v št. 177 Prosvete, ko poroča nekaj o rešitvi delavskega vprašanja po mnenju patrov". Pritrdim dopisniku, ko pravi, da je delavs"ko vprašanje in problem delavske borbe eden izmed najbolj perečih problemov sedanjosti. "O tem nihče ne dvomi," meni, "niti najma-nje jaz." Pravi pa dalje: "Prav tako ne dvomimo, da — nihče ne da nam odrešenja, 78198—Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester.........................- .75 79483—Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka orkester................../a 79484—Korajža velja, polka - Vesela Gorenjka, polka, orbest.........— ./- 80183—Oj. ta zakonski stan — Nova stara pesem moški kvarte................../o^. nj kra]j}; niti bog — tSZS^ZSS^i^lSS^*^ :»'osvobojenje i* trptjenja 80332—Amerikanec na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija..........- •/•> 80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajcman godba.............../s Dote, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester--------------------- Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom. 80481 80482 80526 80527 81250 81413 81414 81454 81455 81204 81519 81520 81713 .75 .75 .75 .75 .75 ,.75c nwwj JC luauia iiwv ----- *-----m r Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..—----------------------........... Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester- .75 Mlatiči — Se ena, poje kvartet Adrije ....................... Študentovska, prizor v krčmi-Zelem Jurij, pri. s petjem Adrije Domače veselje, veseli prizor s pet.-Vesela polka, har. ,n kitare .75 Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo.....------------------------------ -'J* Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre--------------- ./s Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko---------- Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ...........-.............--• Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.----------75c MUka moja, valček - Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio...... .75 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, pfetje Adrije.................................-.................. 1-25 V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, spremljana s petjem slavčkov m kanarčkov ............................/= V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje...................../a V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester.....................75 V-15—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.......--;--•••-•;•............- L, V-23000—Hruškovo drevo, itajeriš, - Stari pečlar, valček, harm., Ahacic.....75 V-23001—Ljubljanski valček, - Poskočna polka, igra Hoyer trio..----.75 V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio... .75 V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajcman-Perush.. .75 V-23003—Društvo Kastrola, 1. iij 2. del, petje Adrije.................................- -75 V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, oetje Adrije............................./o 23006—Kmet in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria iri Dajcman brata .75 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.................................75 23008—Pod dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio.........................75 23009—Tone s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajcman brata.........75 23010—Dva gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem......75 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester.....................75 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork. .75 23013—Kar imam, to ti dam, polka — Vesek dekleta, valček, Hoyer trio .75 23014—Po gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran................. 23015—Flahauer Štajeriš — Prav vesela, pol, Olbrigov trio na citre.............75 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer.....-...........................75 23017—Po valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio................r........75 23018—Krasna Marička, šotis — V divni dolini, landler, orkester.................75 beni orkester .....................................................................................—........... Peruš ...................................................................................................................7, 23020—Ples v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio.............................— 23021—Novomeški purgarji, korač. — Trboveljska polka, igra Hoier trio .75 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............-............................................................... 73OOO_Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro, Cigani, mešani zbor, petje. Adrija...................................................... 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer............................--............... J-25 73002—Botrinja—Kadar imajo vsi Jožefi god, Adrija in Hoyer trio............ NABOŽNE PLOŠČE. 5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija ...........- 5276—Slovesne litanije Matere božje, Šmarnice, pevski zbor Adrija ------------- 5277—Nova maja, je delo naših lastnih rok." Vsaj v posameznem je pa pri tem dvom zelo na mestu, in precej naivnosti je tudi v tem, ako kdo pričakuje rešitev problema med delavstvom in kapitalom le v tem. Dopisnik hoče najti naivnost v nekem odstavku iz Zakraj-škove brošure "Izseljencem na pot". Nikakor ne gre za izraz, kakršen je v imenovani brošu-O sv. masi lahko kdo poza- Ločiti je treba. Ako ima kako stremijo* n. pr. komunistična ideja, tu kake dobre pridobitve, še * kakor ne sledi, da je stremlF nje kot tako morda dobro-1 formacijo nn^namo tudi b poznamo venci. Obhaja se letos Š1 ^stoletnica tega pojava. NajdeIC sledečo sodbo: 'jamu "Augsburška konfesija m » navaden verski akt, aWP pričetek svobodnega človesK^ ga mišljenja, kateremu je f ? tila nevarnost zasužnjen^ oblasti rimske dogme. Naj* } ja kulturna pridobitev te, verskega boja je bil P1'"1 ' da vsaka hiša in vsaka rod^ dobi pod svojo streho Sv ^ v domačem jeze- ri. 1.25 __1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.00 1.00 1.00 .75 1.00 .75 TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naii stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva'— Trgovci j—, Posamezniki o dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija 5319—NaSim najdražjim, Momento, mori, petje Adrija -------------- 5320—Slov. polnočnica, 1. in 2. del, Adrija . 5321—Pri božiCnem drevescu. Šopek božičnih pesmi, petje Adrija . 23019_Škrjanček, valček — Korajžni fantje, polka, Dajcman.........................75 68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija......................... 125 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija----------------------------- 125 SLOVENSKE PIANO ROLE WF 7780—Hej Slovani ..................................................-.-$1.00 WF 6725—K»j n® bila bi vesela....................................m 1-00 WF 8994—Moj očka so mi rekli ....................................1.00 WF 9214-—Kje je moja ljubica, valček.............------------- WF 9282—Ljubeči spev WF 9386—Mati zakliče F 7239.—Miramare .........., WF 6716—Mladi vojaki .... F 7238—Na jadranski obali F 7232—Ohajska krasotica ........,....................................... .75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ............-.......................—.75 WF 9374—Pojmo na štajersko .................................,...,..« 1.00 WF 9283—Pomlad ......................................................... 1.00 WF 7781—Pomladni dihi ................................................ 1-00 WF 7233—Pozdrav .......................................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela -.................................... 1.00 WF 9389—O j sijaj sijaj solnce.......................................... 1.00 F 8728—Sladke vijolice ,valček .......................................h .75 F 9213—Slovenski poročni ples ...................................75 WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja .........__________________ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih ...................................... 1.00 F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki ..............................................1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00 WF 7690—U boj ................................................................ 1.00 F 8749—Za jedan časak .....................................................75 Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL b avl j a, ako mu je to drago. P. Zakrajšek je hotel opozoriti le na pravičnost pri rešitvi delavskega problema. Ali res misli dopisnik, da bi se delavski problem mogel rešiti brez pravičnosti? Zelo naiven bi moral biti, veliko bolj, kakor morda kaki "patri". Ako kdaj delavstvo prevzame ves kapital v svoje območje, ali bo potem morda kapital nehal biti? Kako bo delavstvo s tem kapitalom postopalo? Ali ne govorimo že zdaj povsem opravičeno o državnem, torej nekako delavskem ali proletarskem kapitalizmu v Rusiji? Ali dobi tam delavec od tega proletar-skega kapitala, kar mu gre? In kako postopa ta proletar-ski kapital, oziroma že pravcati kapitalizem napram drugim slojem? Vrlo in prav pomilovalno naiven bi moral biti, kdor bi pričakoval rešitev delavskega problema brez pravičnosti. Odkod pa naj pravičnost pride, naj bo potem kapital v rokah posameznikov, kapitalistov, kakor zdaj še večinoma, ali pa v rokah delavstva samega, kakor se vsaj za bodočnost pričakuje, in je v Rusiji nekako že zdaj? Pravičnost mora izvirati le iz moralnih načel, in ta načela imajo podlago edinole v idealističnem naziranju. Materialistično naziranje .govori sicer o etiki pri problemu, lahko govori žakelj tudi o morali, ampak materialistična etika je stavba brez podlage, žakelj brez dna, in se zgrudi, kadar naj bi se uveljavila v praksi. Iz Rusije prihajajo vesti, da so neki delavci naravnost — sužnji, in to pri dejstvu, da je kapital prešel baje v proletarske, delavske roke. Zakrajškov izraz o maši je le izraz, in lahko kdo viha nad njim svoj nos in imenuje to naivno, ampak v bistvu je v tem označena podlaga pravičnosti, in če dopisnik poudari "delo naših lastnih rok" pri problemu, pa smeši podlago tega dela na temelju pravičnosti, je taka njegova rešitev problema še pod vsako naivnostjo. Marsikaj se pri reševanju delavskega problema poda vrlo lepo, ampak se zgrudi, ko naj se prenese v prakso, drugo se zdi naivno, smešno, v tem slučaju opozoritev v brošuri na — mašo, ampak vsebuje v sebi in v bistvu edino trdno podlago rešitve tega problema. Ako kdo noče tega temelja pri zidavi, naj pa zida v zrak ali na pesek, prej ali slej bo njegova pismo v uuniiiotixii najtesnejši vzročni zvezi : pridobitvijo pa je bilo s T Ijenje tedanjih reformatory da dvignejo preprosto |JU "J govorico do veljave PlSin ^ i ga jezika. Tako nam | zumljivo zgodovinsko dej da spadajo v to dobo i'°K. ; leta književnih jezikov cl | nje nemščine kakor tu \ našnje slovenščine. Trub . ^ njegovi tovariši so nam ^ napisali prve slovenske ^ za kulturni napredek ge, venskih dežel vneti vo' diim f z je iz naših gradov i" ^ pa so nam ustanovili v bJu)f ni prvo tiskarsko podjet1e; Recimo, da je tako, i«^ lo pred 400 leti ob te« rojstveno leto tudi slo^^ji To bi se moralo zapisati v zaslugo. Vse če pa je glede reforma^.y take. Kam so reformat0^ i sli, ko so baje ušli "^.J zasužnjenja v oblasti dogme," vidimo vrlo . ^ prav pri nas tu v AlTiel^0 / vsakem vogalu je brez rl Ijenje, ker pac dogme. Slovenci niOw^j veseli, da sp bili pred t° obvarovani, keI bi s»3 bodo bili težko narodno v vzdržali, kakor so. se, -e zabredli tudi v verske b0J ^ Književni preporod druga zadeva, in ne g1'^ oboje postavlja na en° dj' stopnjo. Svobodnega ^ nja, to je preiskavanja ^ nja resnice, ne zavira ^.-f rimska dogma; malo i'1 / ne pomaga in hasne ta jf bodno mišljenje, ako ne f de do objektivne resnlC ' dovina to spričuje. -o--^ pi — Madrid, Španija-so v Ameriki že davno V^tf li, je zdaj v tem mes^ ^ fi- ve,isa senzacija. V kajšnjem kino g'!^. # zdaj na programu tihi seveda, ki se je meriki pred desetimi POZOR1- Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PKN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še ko- ep 1 f' p renine na glavi. BRUSU* v// RA zoper sive lase od k*1 ^ ; stanejo lasje v par dne" ^jjjVi naturni kakor v mladosti. ni per reumatizem >n 1 „3j kosteh ozdravi to b°le, oZdr»v' 8smih dneh. ELZA žatiba t v ko rano .opeklino, bflle J'\je ■/<>'/ krajšem času. Najuspcsi^ ate. v zoper mozulce, lišaje, gla*1'/ srbečo kožo in prahute ns 0& , spešno zdraivlo zoper m ^ jy dovice, potne nopre m « gjli J nogah. Imam še <'ofit'.., iflofi J čih zdravil, kdor hi rabjl 0 p £ # vila brez uspeha m« «v0J. c^f'^l denar. Pišite po bre.z.P ^ v ^ s0 f ja zdravila za Ameriko ^^d" tonu registrirane in z® tii C3 gistrirana v Ottawa, . * JAKOB rlevc'3 1436 E. 95th St., uc