251
Politični pregled.
Nemški nacijonalci prirede dne 11, julija strankarski shod v Celovcu, na katerem se bodo posvetovali o nadaljevanji vojne zoper vlado, zoper narodno ravnopravnost in za prevlado nemštva Stranka napreduje močno in pridobiva čedalje več pristašev po vseh kronovinah koder prebivajo Nemci. Nam Slovanom mora to le prav biti. Kolikor bolj prezira katera stranka državni interes, in sprava mej narodi se gotovo v eminentnem interesu cele države, toliko prej mora dogospodariti in izgubiti svoj vpliv na upravo, kar je Slovanom le na korist.
Nemška agitacija zoper vlado in zoper jezikovne na-redbe za Češko in Moravsko presega že vse meje. Nemci kličejo na svojih shodih prusko vojsko kar očitno na pomoč. Ni še dolgo tega, kar se je vršil v Lipskem shod, na katerem so neki avstrijski poslanci kar naravnost veleizdajalski govorili in že se piipravlja glasoviti Schonerer, da pojde predavat v Hamburg o ^zatiranju Nemcev v Avstriji". Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichten" je Schonererja prav toplo pozdravilo, kar je gotovo jako značilno. Samotar v saškem gozdu vidi dobro, da napeljava Schonerer vodo na pruski mlin.
Poljska gimnazija v Tešinu. Tretjina vsega prebivalstva Šlezija je poljske narodnosti, a vzlic temu nimajo Poljaki v tej kronovini nobene javne srednje ali obrtne šole. Dasi so siromašni, vzdržujejo vendar v Tešinu poljsko nižjo gimnazijo.
Že dolgo let se poganjajo za to, naj se ta gimnazija podržavi ali pa naj se jej vsaj podeli pravica javnosti. Poljski klub ima v državnem zboru gotovo velik upliv in Djegove želje uvažuje tudi vlada če je le mogoče, a dasi se je mnogokrat že oglasil za tešinsko poljsko gimnazijo, vendar ni nikdar nič opravil. Zdaj kaže, da se razmere zboljšajo, vsaj ministerski predsednik je te dni obljubil neki deputaciji, da dobi tešinska poljska gimnazija začetkom prihodnjega šolskega leta pravico zapusti.
Nemška katoliška ljudska stranka. Parlamentarna večina, katera se je osnovala, čim se je sešel državui zbor, in katera obstoji še sedaj, ne ugaja ministerskemu predsedniku, največ za to ne, ker sedi v njej nemška katoliška ljudska stranka in ker večina ni hotela medse sprejeti nemškoliberalnih veleposestnikov. Nemški nacijonalci so svoj boj zoper vlado in parlamentarno večino raztegnili tudi na katoliško ljudsko stranko in dosegli so sosebno na Tirolskem nepričakovanih uspehov. Povsod se kaže neko nasprotstvo proti katoliški ljudski stranki, nje voditelj, baron Dipauli je skoro dobil nezaupnico in prav to je napotilo stranko, da je premenila svojo taktiko. Vselej se je z vso silo upirala zahtevi, naj se sprejmejo nemškoli-beralni veleposestniki v parlamentarno večino. Zdaj pa je dr. Ebenhoch po ovinkih povedal, da je pripravljena privoliti v to, da se potem laglje doseže mir mej Nemci in mej Cehi.
Stojelowski o socijalnih demokratih. — Vodja poljskih krščanskih socijalistov, pater Stojalowski. je bil do zdaj v ozki zvezi s socijaldemokratično stranko, ker je verjel v poštenost njenih namenov. Od kar so socijalni demokratje počenjali v državnem zboru mu je odprlo oči in ločil se je od njih. V svojem listu „Wieniec Polski" pravi: Nikakor ne ume-jemo zakaj se zdi socijalnim demokratom potrebno, podpirati nemške liberalce v zaviranju parlamentarnega delovanja; žalostno je, da se je delavska stranka izpostavila očitanju: upravičeno je bil zabranjen delavcem ustop v parlament, kajti, glejte, kakor hitro so piišli vanj, izpremenili so ga v gostilni-čarsko beznico.
Rusi vGališki. — Položaj v Grališki živečih Rusov je jako neugoden. Godi se jim tako, kakor Slovencem na Koroškem ali na Primorskem, največ zategadelj ker je ljudstvo siromašno in neomikano, ker imajo malo razumništva in ker je vsa oblast v rokah poljskih žlahČičVv, ki pa Rusov ne ljubijo in gledajo rusko narodnostno gibanje jako neprijazno Mej Poljaki in Rusi vlada sedaj velika napetost, da ne rečemo sovraštvo, posebno, ker so poljske stranke pri minolih državno-zborskih volitvah postopale vse prej, kakor dostojno in pošteno. Rusi so prišli do prepričanja, da si v narodnem in v gospodarskem oziru opomorejo samo na tja način, da se Gaiiška razdeli na dve upravni polovici, na zapadno, kjer prebivajo Poljaki, in na vzhodno, kjer prebivajo Rusi, zahtevajo tor^j to, kar Slovenci na Štajerskem in na Koroškem, kar Italijani na Tirolskem in kar Nemci na češkem S tem se seveda nasprotstvo mej Poljaki in Rusi še poostri.
Agrarni socijalizem na Ogerskem. — Socijalizem, kateri je doslej imel pristašev samo mej tovarniškimi delavci in mej rokodelci, se je začel razširjati tudi mej kmetskim ljudstvom in sicer na Ogerskem. V tistih veleplodnih ravninah, koder pridela Ogerska vsako leto ogromne množine žita, in ki so vir njenega bogastva, je svet največ v rokah nekaterih posameznih bogatašev, pri katerih služi kmetsko ljudstvo za dnino. Za časa žetve plačujejo posestniki sicer razmeroma lepe dnine, toda ljudje niso ž njimi zadovoljni, ker nimajo pozimi nič zaslužka. Zahteve ljudstva so seveda pretirane, kajti če bi posestniki hoteli plačevati delavce in delavke kakor ti zahtevajo, prišli bi kmalo na beraško palico. Nasprotje mej posestniki in delavci je že v minolih letih vodilo krvave praske, letos pa je vsled agitacije socijalnih demokratov prišlo do velikih in jako krvavih bojev mej delavci in orožniki ter vojaki. Prizadeti   posestniki so v največji stiski, ker ne morejo dobiti
*
delavcev. Kar jih imajo, ti3te čuvajo pri delu vojaki, da jim štrajkujoči delavci ne morejo do živega. Vlada je povedala v državnem zboru, da pošlje v dotičue kraje delavcev iz druzih pokrajin, iu zadostno vojakov v njih varstvo, ker se je po vsi pravici bati, da pride do krvavih izgredov mej domaČimi in tujimi delavci. Da se pri teh hornatijah poizgubi ogromno mnogo narodnega premoženja, pač ni treba še posebe omeniti, saj je ta revolucija, in kaj druzega to gibanje pač ni, še v drugih ozirih na silno škodo Ne preostane drugega, kakor da se ogerska vlada že loti socijalnega vprašanja s posebnim ozirom na kmetijske razmere na Ogerskem
Belgija. — Ljudstvo se poteguje za to za občno vo-jažko dolžnost, da ne bo samo služilo vojake, temveč da se temu pritegne tudi boljše stanove Vojaštvo je za občno vojaško dolžnost posebno zaradi tega, da se pomnoži in ojaČi vojska. Vlada pa nasprotuje ti pravični vojaški postavi. Važno je, da se je tudi kralj Leopold II izrekel za občno vojaško dolžnost, kar dovjlj pojasn uje razmerje mej vlado in kraljem. Ni dvoma, da narod in kralj prodereta z uvedbo občne vojne dolžnosti in se vlada umakne, kajti javnih agitacij ljudstva ne bo več ustaviti.
Grška in Turška. — Mirovna pogajanja vrše se počasi. Grška je zopet prosila velesile, da naj se skoraj dožene mir, ker ona močno trpi mej tem. Turška zelo nasprotuje hitri dovišitvi pogajanj. Deloma ni zadovoljna s stavljenimi pogoji, deloma hujska bojaželjna vojaška stranka sultana, da naj ne odjenja temveč vojsko nadaljuje Alah je pokazal, da je na njihovi strani in prišel je zopet čas, da se polumescu vrne oni vpliv in Čast, kot ga je imel nekdaj. Tako fanatični Mohamedanci. Na sultana vpliva to hujskanje več ali manj. Zlasti Turki močno divjajo proti temu, da bi Tesalije ne dobili. Seveda, fanatični Turčini ne pomislijo, da v slučaju, če nadaljujejo vojsko, ne bodo več imeli s samimi Grki opraviti, temveč tudi z evropskimi velevlastmi. Tega se utegnejo odločujoči turški krogi in sultan vendar le zbati in skleniti mir, kakor ga zahtevajo velevlasti
Anglija.   —   Dne 22. junija so praznovali v Angleški izvanreden naroden  praznik, 601etnieo vladanja "kraljice Viktorije    Kot 181etna princezinja je nastopila po smrti kralja Viljema IV, angleški   prestol.    Kraljica  je   vladala   modro   in v teku njenega vladanja si je Anglija   pridobila mnogo     Vspehi na narodnogospodarskem polju so veliki    Blagostanje povzdignilo se je doma in v kolonijah   Prebivalstvo domaČega ozemlja angleškega kraljestva se je za vladanja kraljice   pomnožilo od 25 na 39 milijonov.   Državni   dohodki so   poskočili od 52y2 milijonov na 112 milijonov funtov šterlingov.  Velikanske vspehe ima   pokazati   angleška   kupčija s tujimi   deželami in lepo  je videti kako raste narodno premoženje.   Ednako so se povzdignile   bogate angleške  kolonije v Ameriki,  Afriki, Aziji in Avstraliji.   V nobeni prejšnji dobi se moč in veljava angleškega imena ni tako utraila   po vseh delih sveta   kakor za vladanja kraljice Viktorije    Angleška je danes tako velika, da svetovna zgodovina  ne   pozna večje   države, šteje   350 milijonov ljudij. Umevno, da ob 601etnici vladarice te države vse   tekmuje, da uaslovesneje   praznuje ta lepi praznik.    Velika rana na angleškem   državnem   telesu   je   le   irsko vprašanje.    Anglija,   dasi tako   mogočna in bogata,  vendar ne da   pravic še vedno zatiranim Ircem.
252