V Srbiji in pri nas. V predzadnii števllki »Učit. Tovarisa« smo čitali, na kaj se vse ozira Sibska naučna uprava pri podcliivi rKznih učiieljskih mcst. Frosilcc mora od^ovcriti ua 20 vprašanj. Znano jc, da se vrio upoštcva tam delo na književnem polju in kuliunio delo i/.veti šolc. Kako pa pri nas? I>ri nas pa v prvi vrsti protekcija in sorodstvo. Naš \ išji Solski svet se na kako izvenšolsko delo jako nialo ali pa celo iiič ne ozira. Ne razume tega, da je učitelj ki je vajen izvenšolskega, kultumega deia, ki posvcča vcs svoj prosti čas svciemu narodu, tudi v šuli delaven iu niarliiv. Ljubši mu je učitelj, ki hodi samo raui tega v šolo, da potegiie prvcga svjjo p!ačo, ljnbši oni, ki niisli le na iJosteljp in svoj želodec. Gospodje! Kdor ni del-i vajen zunaj šolc. ta tudi v Soli nc dela all kdor se boji izvenšolskega dela, tenm ttidi šola ne diši. Ako pa pvidemo tako dalec, da se bodo zai)ost.?vliali naši najboljši tovariši. tov., ki deluiejo že leta in leta, nekateri celo svoje življenje za blagor, napredek in procvit naroda, potem žalostna nam uiajka! Potem se bo pač vsakdo stokrat i)remislil posvečati svoj prosti čas izvenšolskemu delu. Učitelj ne sme biti samo učitelj iii vzgojitelj mladine, ampak tudl naroda. Le takega si predstavljaino za l)ravega in zavednega slovenskega učitelda. Mnogokrat se sliši, da nima vsak talenta in veselja za izvenšolsko delo. Nerazumliivo ra 'tiam postane potein vprašanje, kako naj imajo dotioni zmožaost in veselje za uspešno delo v šoii. Zato pravimo in to ie naše trdno prepričanje, da se le lcnuliom ne ljubi delati naj s- bo potem že v šoli ali izven sole. Takc parasitc, k.i lioček) delavnim in zmožniiu nčiteljeni odjcdati boljša mesta, moramo imeti stalno v evidenci, in dolžnost jc aaše organizacijc, da posveča v tej smcri najvcčjo pazljivost in pozornost. To je konipcija, proti katevi se mora boriti organizacija z vscmi sredstvi. To je v prvi vrsti nujno iu potrebno, potetn pride šele drugo. Srl>sko učHeljstvo je vzgojilo svoj :iarod tako v šoli, kakor izven šolc. To dclo srbskega nčitelja je prhiesk) srbskem-u narodu svetovno slavo in svobodo. ovenčauo z uspehi: kakršnih nc pozna svetovna zgodovina. To pa zna in ve ceniti srbska naučna uprava. Sramotno je tudi za naš stan, da hočeio nekatcri ncznačajneži odjedati razna učiteljska, ziasti pa nadučiteljska mcsta na ta način. da se vrinejo na kako šolo, m kateii c-ehij-e kak tovariš celo vrsto let in o kate-reni se ve, da radi tega reflcktira na ono mcsto. Ker je mogoče nekoliko stareiši, pa si misli: Jaz sem starejši, vncštevaii me bodo niorali. Takih slučajev ie v zadnjem času več in nas Je veseli, cla se višji šolski svet ni vsedel povsod na te iimanice. Učiteljski zastopniki bodo niorali \zvajati strogo kontrolo. ako hočetno, da se našega nčiteljstva ne polasti letargija in mlačnost. Zalitevamo na vodilnih mestih delaviiil: in mislečih tovarišev. ne pa saspancev. To mora imeti pred ocnU tudi najvišja šolska oblast v deželi, zavedagoč se važnosti vsestransko delavnega učiteljstva za osvoboditev haše neodrežene domovine. Le v tej smeri leži spas in bodočnost našega stanu in našega. naroda. I. J.