S SEJE OBČCNSKE KONFERENCE ZK
Prenova ZK pomeni fteksibilnejše metode dela in večjo aktivnost komunistov v javnem življenju
Letna Mja obtimke konference ZK navadno pomcni prelomnico, ko se komunbti v draibenopoHtttni fkupno-sti ob obnvnavi porottla dogovor^jo kako vnapnj.
Komunisti iz tcmeljnih sredin na letoinji letni seji niso ponavljali starega Opozorili so le na neizvajanje tistega, o čemer so že razpravljali v pripravah na znamenito 13. sejo CK ZKJ. V svojih razpravah so dali nekaj novih predlogov za boljSe delo, opozarjali so na probleme pri svojem delu. Moto večine razprav pa je bila prenova ZK v smeri nove etike in morale, na katero v danainjih časih kaj radi pozabljamo.
Uvodni govor prcdsednika obdnskega komiteja ZK Ivtliu Planlnca je v marsičem Sc dopolnil in aktualiziral poroiilo, ki so ga delegati obravnavali v svojih sredinah. V svojem govoru se je predsednik ponovno zavzel za intenzivnejše uvcljavljanje ekonomskih zakonitosti, za pospcšeno delovanje trga, pa tudi za slrokovno, v zvezi komunistov podprto zamisel razvojne stralegije. »Ne mo-remo pristati na to, da strokovno delo pri oblikovanju razvojnih programov zastane, saj se zaradi tega že nekaj organizacij nahaja v velikih težavab. Zavzemati se mora-
mo za to, da bo najboljšim strokovnim delavcem omogo-čeno delo na raziskovalnem podroiju, saj bo s tem mogo-če usposobiti nosilce razvoja v organizacijah združencga dela.
Skrajni ias je, da odpravimo vsa tista nepotrebna delovna mesta, ki po nepotrebnem bremenijo stroSke in proizvodnjo.«
O srednjeroinem programu razvoja občine je bila v uvodnem govoru odločno poslavljena zahteva po hitrej-Sem razvoju naše občine.
»Praksa kaže vse večjo odtujenost temeljnih okolij pri odločanju o uporabi sredstev za komunalno dejavnost, zemljiSki sklad in drugo. Ne moremo se strinjati s tem, da postajamo le spalno naselje. Prostorsko smo v stanju zagotoviti prostore za nove obrate in razSiritev obslpje-čih, nismo pa v stanju vlagati v komunalne objekte, ki pa so predpogoj za gospodarski razvoj. Ne želimo nobenih političiuh tovarn, želimo pa gospodarski razvoj, odpira-nje novih delovnih mest, zlasti za mlado gencracijo, ki prihaja iz šol.«
Komunisti so v nadaljevanju seje razpravliali o poroii-lu in o uvodnem govoru predsednika. JOŽA CANJKO, predsednica tovariikega razsodišia je opozorila, da bi bilo potrebno v osnovnih organizacijah, pa tudi v obiin-skem komiteju članslvo seznaniti s stalulom ZKS in ZKJ, saj se določila statuta ob izstopih le rcdko upoitevajo, izstopov iz ZK politično ne oceni skoraj nobena temeljna sredina, prav tako pa najmanj enkrat letno ne ocenjuje-mo prizadevanje komunistov v lemeljnih sredinah. MI-LOS LAPAJNE iz KS Milan Cesnik je s svojo razpravo požel največji aplavz. Zavzcl se je za konkretnejše poro-čilo, v katerem naj bi bila dejanska ocena uresničevanja posameznih nalog, pri vseh neizvedenih nalogah pa naj bi bila opredeljena odgovornost. Izrazil je potrebnost po tesnejlih, živih stikih med komunisti, zavzel se je za odprte volilne liste in za moralno prenovo ZK, ki naj se
odcepi od oblastnih organov. Slikovito je prikazal tudi nezaupanje družbe v mJado generacijo, ki socializem kroji po svoje. MAJDA ŽIGON iz Kemijskega inJtituta Boris Kidrii je v svoji razpravi ocenila stanje raziskoval-ne dejavnosti in med drugim dejala: »Za uspeSno izvaja-nje programa raziskav, za preseganje znanstvenega in tehnoloSkega zaostajanja je potrebno tesno sodelovanje upravne, gospodanke in znamtvenorazifkovalne tfere,
slednja zahteva najvei časa, da se njeni rezultati pokaze-jo v praksi. Sredstva za znanstveno raziskovalno dejav-nost v zdruzenem delu se ie vedno obravnavajo kot družbena poraba, kar ie vsi odklanjamo kol nesprejem-ljivo. Polrebno bi bilo izboljiati informiranost OZD ne-posredne proizvodnje o možnostih, ki jih omogoča akcija »2000 novih raziskovalcev« kot oblika usposabljanja last-nib inovativnih kadiov.« BARBARA LEVAJ iz osnov-ne iole Marjan Nov»k Jovo je ponovila ze tolikokrat
izreCeno ugotovitev, aa vzgojna moC pedagoikih delav-cev pada.
»V Soli svojega dela ne moremo izvajaii polovično, vsako uro temeljito realiziramo, sprajujemo pa sc, zakaj lahko v gospodarskih in drugih službah opravljajo svoje naloge v itirih urah in raanj, pa kljub temu prejemajo stoodstotni osebni dohodek. Pedagoiki delavci ne prisU-nemo na lo, da v primerjavi z drugimi delovnimi Ijudmi zaoslajamo pri izplaievanju oscbiuh dohodkov. Ne mo-remo sprejeti odločitve, da problem Solskega prostora reSujemo s kontejnerjem, mnoge trgovine in banke ter druge poslovne prostore pa gradimo v marmotju in dm-gih dragih materialih.« Ana BARBIČ iz VTOZD za agronomijo je v svoji razpravi odločno nastopila proti materialni diskriminaciji vzgojiteljev in učiteljev od vrtca do Sole. Predlagala je vsem komunistom, ki delajo na podroiju vzgoje in izobraževanja, da se v razpravah o ustavnih spremembah zoperstavijo vsakrSni ccntraliza-ciji, poenolenju vzgoino-izobraževalnih programov, saj so ti eden temeljev narodove identitete. Podobno kot razpravljalka prej je opozoriia na pomanjkanje vzgoje v vzgojnoizobraževalnih institucijah, ki iz uienccv delajo stroje za učenje. Alojz SKUFCA, prcdstaviuk organiza-cije ZB je v svoji razpravi dejal, da smo po mnenju borcev zaili v danainje teiave zato, ker smo opustili vse etiine in moralne vrednote, zamajalo se je zaupanje v sistem in ZK, ki mora to zaupanje spet povrniti ljudem. Spregovoril je tudi o odnosu borcev do porajajotth druž-benih gibanj in se v skloptt tega zavzel za afinnacijo gibanja za delo, ki nas edino lahko pripelje iz težav. Janko KOVŠE tz obiinske uprave je spregovoril o aktiv-nostih za povečanjc uSinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb občinc. Fruc ZORKO, sekretar ativa komunistov delavcev iz neposredne proizvodnje pa je razpravljal o oekaterih problemih tega aktiva. Med nepoirednimi proizvajalci je vse manj novih ilanov, ti pa so v neenakem položaju z ostalimi člani ZK, saj so manj usposobljeni za politično delo, težje pridejo na scstanek, pa vseeno »nimamo pravice obupati in vseskozi tarnati nad svojo nemočjo.« I/«ok WINKLER, predsednik MK ZKS je dejal, da se bodo morale metode dela ZK spre-meniti. ZK naj bi postala Vilj fleksibilna. »Premalo se pogovaijamo o naii vlogi v drugih družbenopolitiinih organizacijah, vseskozi se abslraktno govori o delu in zato jc tudi porotilo bolj abstraktno. Jasno bi se morali dogovoriti, kaj bomo storili v naslednjih dveh letih in potcm uresnifttev tega cilja tudi oceniti.« Zadnji razprav-Ijalcc Parte BOJC je povzel nekaj misli iz razprave v svoji osnovni organizaciji, kjer so se pogovarjali o tem, kakSna naj bi bila prenovljena ZK. Imcti bi namrei morala jasen cilj, ki bo zagotovo pritegnil širte množice, podobno kot je bilo to v iasu NOB. ko je bil cilj vseskozi jasen. Zavzel se je za novo etiko in moralo v družbi in ZK.
Namesto petih razreSenih članov obdrukega ko-miteja, so na konferenci za nove Clane izvolili Melo-da Brodailu (OO ZK Mercator Roinik TOZD Do-lomiti), Uro*» Horvala (OO ZK Integral TP Viator DSSP), Hedvtko Lcinik (OO ZK COŠ 7. maj Do-brova), Božidaija Manojloviia (OO ZK Milan Čes-nik II.) in JoicU Slroka ( OO ZK TTL DSSS).
Od skupno 242 delegatov se iih je konferencc udeležilo 170. Med gosti - predstavniki obtinske skup&ine in družbenopolitičnih organizacij so bili tudi predsednik MK ZKS Ljubljana dr. Iztok Win-kler ter člana CK ZKS dr. Stane Pejovnik in dr. Adolf Bibič.