?[ochlobl. k. lL. HofbibliotlieK, Wien St. 31. V Gorici, 4. avgusta 1876. Tecaj „Soaa" izhaja t sak iettrtek in velja posto prejemana all v Gorici na dom poiiljanat Vse leto ..... f. 4.50 i Pol leta.....„ 2.30 <5etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in pray tako pri „po ilanicah" se pladuje za navadno tristop. no vrsto:-------------- 8 kr. L• se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 » » „ » 2 „ ZaveCe Srke po proitoru. Pouunezne Stevili-e se dopivajo ft 10 soldov r Gorici v tctakaraiai t go-sposki ullci Wizo „treh kron". — v Trstu t tobakarnici „Via della •* Narofinina in dopisi nij te blago* voljuo poSiljajo pod naslovom; Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi ie ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frtn-kujejo. — Delalcem in drugim nepra. mo2nim se narocninacnftft, akoie ogla-se pri uredniitvu. Glasilo slovenskega politi&nega druStva goriSkcga za brambo narodnih pravie* Jugoslovansko bojisce. ! Mnenje, ktero smo v zadnjera listu o popolni spremembi vojnega erteza vzhodue serbske vojske pri f Ni§u iu na Timoku izreklt, obistiuilo se je. Cemajev premenil je vse svoje pozicije; pomaknil je vse svoje fcete, katere so bile pri NiSu na turSkih tl«'h, nazaj I in jih vefiinoma poslal na Tiraok k Zajcaru in Brego- | venui in to tako na tihem in naglem, da Turki o vseh teh premikanjih nit; sluha ne duha nijso imeli. Radi tega zagrabili so bill Turki Srbe od Babine glave sera ' pri Pandiroli na severo-vzhodni strani Nisa in skusali so prodreti tod v Serbijo a odbiti so bili z velikimi izgubami zopet cez mejo. Stoprav 6ez nekaj dnij iz-previdei je Kerim paSa, da je bojna situvacija po pol-ncm izpremeujena ter da se ima glavna akcija vrsiti na Timoku; baS radi tcga kieuil jo je tudi turSki vojskovodja z 20 tisuti vojakov cez Belgradjik k vi-dinskej vojski, Tukaj ima se tedaj biti udloeilen boj in dolofiiti osoda Srbije. Srbi dobro izprevidijo, za kaj gre; hrabro se bodo bili na zivljenje in sinert. Uze so se nekatert oddelki s Turci sprejeli in Turke pobili, a vse to niimi posebnega pomena. Srbi ne biulo meuda tukaj ofenzive poprijeli, ampak v dofenzivi na Turke cakali in jim vhod v Srbijo zabranjevali. Na juzUiem boiiScl pri Novem-Bazaru iu Sjenici bojevali so se Srbi uspeSno. Posebno sc je odlrkoval tukaj Culak AutiC, kateri je na pliwjavi, O mui pasa jiuenovatiej, Turke hudo pobil in je na Sjeuico vrgel, ktero je zdaj popoluoma obokolil. Videti je tedaj. da je An-tie jako dober poveljuik iu hrabtr vojak, radi tega imenovan jeii.idpoveljnikom juzne srbske vojske mestu odstopivSega Zaeha, kateri se je zarad bolehavusti, kajti star je uze, v Brigrad umaknil. 0 zahodnej srbski vojski na Drini nij posebnega Cuti. Dozdeva se nam, da ima Alimpid povelje tako dolgo v defenzivi ostati, dokler se Ceruogorcem ne posreel Turke iz Herc^govine iztrebiti. Hrabro bojevali so se zopet Cernogorci zdru^eni s KuCijanei na ju2nem bojisfii mcj Medtinom in Pod-gorico. Deset tisud nizamov in pet tisud iaSi-bosukov odmarSiralo je na vse jutro iz Podgoriee proti Medunu; Cernogorci in hrabri Kueijauci prifiakovali so jih vjako dobrih pozicijah. Boj je trajal celdau; Turci bili so z velikanskimi i7gubami nazaj vrieni in do Podgoriee podjeni. Mnogo mrtvih in raujencev pustili so Turci na bojlici. Tudi na juzno vzhodni stranj Cerne gore pri mejnem kraji Sekulare bili so se Cernogorci s 3000 dobro oboro^enimi prebivalci iz okrajev jezera „Plavoa a tudi tukaj bili so Turci tepeui in v beg zapojeni pustivsl na bojisCi nad 200 mrtvih. USTEK. . Hie sajita! (J. Traogorski.) Italija preblaiena je ona I>evica pa6, ki zmer je srecna bila Tud tadaj, ko je inostranska sila Kraj njencga se setala balkona. Le zdih po zdra2bi nje Napole"ona y dol zvabi, on v Lombardsko vsaja §ila, Z njim §i§ak*) dreto prede, dok nij vsila Venec'je Se v celoto aStivalonaa. Hie Rhodus, no, hie Salta! Na Balkani Po udeh vseh se zrfjajo kristjani Upreleni v koranovo togoto 1 Uboga raja! tvoja je napaka, Da si krvi slovanske, toraj spako, Naj dere te — v stoletja nam sramoto 1 Mpj tern, ko so Ceiiiogorri na jugu zmagovali. pomikali so se na sevornem bujiSci nazaj. Pisali smo u^e, da so bili tukaj Cernogorci prodtli do Blagaja in izrekli smo, da se bode pri filagoju odlofiilna bitka bila, a nij se to uresnicito, kajti na Bi&ini ne dalefi od Blagaja proti Nevesiiiju zapodil je tukaj stojece tri batalijone crnogorsko Muktar pada. Rps cudno je bilo, da jim nij prisel na pomoi Stauko Badonic, ka- j teri je bil pol ure za njimi s tremi batalijoni. Knez Nikolaj zavkazal je ua to, naj se vse triirao umaknejo. btitnajst ur marSirali so uztrajni iernogorski junaci, stoprav pri Bileku pod Oa^kom, in sicer na severo vzhodnej strani pri Verbici ustavili so so ter dobro pozicije poseli. Mej tern pridrli so za njimi tudi Turci pod poveljstvom samega vMuktar paSo ter za-grabili so ljuto sovra^nika, a Ccrtiogorci streljali so nekaj fasa na prodiiajoco Turiine iz topov in pu§k piitem pa plauili z haudzaiom v ruki na nejeverue muzelmane. Po pol drugi uri ujot je bil 0 sin an pa Sa z miiogiiui Turci. Boj trajal je pakfiena dalje, Razpr.seiiill je bilo dvanajst turskih bata-lijonov, b a in o Stirje so baje v redu ubeiali. Ubitih in raitfunih je mnogo; mcj lnitvimi nahaja se tudi Seli iu pas a. Za Muktar paso m niti ne v6, kje da je. Sicer naj sledi tukaj brzojav na kneginjo Mileno v Cetiuji: Muktar pasa je po poluem pubit. Po pi». drugo uro trajujoct'in Ijutum' buji prodrli so naSi vrste tuiikih Cet t« r jih v beg pogauli. Na^a vojska lovila iu podila je Turke, da se je od Muktaijevih 10 ba-talijonov komaj Stiri jih resilo. Osuiati pasa ujet je s 300 nizamov; vzuli smo 5 topov, mnogo orozja in barjakov (vojuih zsistav) in druzih vcijuih piiprav. Nas.i izguba je primenio majhena. V prvi visti bojevali so se Stirje nasi soiodniki, izinej katerih je Filip Pe-trovifi tezko ranjen. Velikanska uavduseuost v uaSej vojski. Privaten brzojav dunajskega „TagbIatt-au glasi se tako-le: Muktar pasa zagiabit je sevetuo Cerno-gorsko vojsko nad Verbico pri Vucein dolu ob sedmih z^jutraj od Bileku seiu se 16 batalijoni in 12 topovi. C-rcogorci drzaii so se poldrugo uro hrabro proti lju-temu naporu, uaskocili sc pa potem z goliin handza-rom Turke. Turci podali so se v beg. Cernogorci poilili so be^eie ctde 3 ure. Od 16 batalijonov utckli so sami 4 sre6uo v Bilek, 12 je ra/.prsenih in pobitih. Ceruogorska izguba je majhena. Osman pa§a in 300 nizamov je ujetih. Cernogorci vzeli so Turkom 5 kru-povih topov, mnogo pusk, zastav, mej temi tudi „A-lajbarjak"1 (rudico za5tavo), vojnih priprav in 2ive^a. Dostavek. — Mej turSkimi mrtvimi nahaja se razun Selim paSe mnogo druzih visih oficirjev in tudi koumnda.tt garde-batalijona major Hadje Nourt aga; *) giiAk S Pickelhtrti, BOJOMIR, LJUDMILA. Bojni prizor „Slovo.K (Ljudmila Bama, v roci aie5 in bel §opek, govori navdu§eno>. Naprej! naprej! na boj cez tur^ko mejo \ Povsod pogumni se razlega klic, Kot levi, glfj! — juuaki tje derejo SlovivSi se od 2en, nevest, sestric, Za zmir da ljutem zmaju glavo strejo, NavduSenost se bere jim iz lie, Terpe molte slovesa boleCino, Da oproste si brate — domovino. Slovo prebritko tudi mene caka, Ker v boj krvavi mora 2enin moj, Yendar okd solza mi ne pretaka, Ko zadnjic se poslovil bo zmenoj. Ponosna sem v slovanskega juiiaka, Saj gre za svdbodo, za Castni kerst v boj! Da sama — zadnjiC ga bom zdaj vencala I»i ojstri mec v desnico mu podala. BO-IOMIR (bastopi dpgumno proti tty). Bog sprimi te I je moje pozdravilo, 04 matere prejel sem blagoslov, mej ujetimi ali pogreSanimi sta dva nadpolkovnika in dva nmjora, V Bileku vlada velikansk strah, isto tako v Trebinji. Muktar nij utekcl v Trebinje; ampak obo-koljen je z ostankom svoje vojske v Biloku. Cernogorci izgubili so 200 mrtvih in ranjenih. a mej temi nij nobenega poveQnika. Slava junaskim Ceruogorcem! Dopisi. V Gorici, 3. avgusta. (Beseda v Sovodnjah. — Mobiliziranje. - Sopet Turkoflli. — Mestni ofie^je. — Sul,) V nedeljo so sopet enkrat pokazali novo-denjski todoljubi, da imajo veliko veseye do napredka in tla hocejo postati i/vrstui gtrazar! na skrajnf meji. Nedeljska beseda v Savodnjnh delala W tost vsakemu mestu; tako izvrstno se je pelo, deklamovalo in igialo. Ki»r se ti^e petia ninramo pred vsem pohvaliti pro-seiki kvartet, ki je priiel na poinoc in je kmalo sara, kmalo v diuzbi z gniskiini pevci nastopil. Pohvaliti pt moramo Hull sovodenjske dcklice, ki so dvakrat iiaxtopil<> v nieSaiiera zboru: „Slovenska deklica" in „Sladka kislica", ob^menda kompoziciji nnlega vrlega Lebana, ki je v zuditjem casu mnogo lepega kompo-niial. Od mnogih pesuij dopadala sta se najbolj o-mnijena meSana zbora, zbor „Miluva ^onitev" in 6ve-terospev „Solza". Prizuati mora vsakdo, da tacega vbranega in popolnoma pravilnega, pa ob6utljivega petja nij smo se tako kmalo sliSali na de^eli. Orato-riCui del beseede nij bil nifi manj zaniraiv; posebno dopadal se je dvogovor iz ?Viljem Tell-a", katerega sta gospodiena Mozetie-eva in gospod Vrisar kaj 2ivo in naravno predavala. Posebno se je dopadala jako okusno po Svicarsko oblecena gospodiena, katera je z deklamacijo „Ljudmila" vzbudila pravo navduSenje mej obeiiistvom. Omeniti moramo Se prav dobrega govora gosp. ucitelja Benko-ta. ki je prav za prav dusa nar. gibanja v Sovodnjah; govornik je obcinstvu kaj pre-pridljivo narisal delovanje inzasluge ranjkega LavriCa za razvitek sluv. narodnosti na GoriSkem in opozoril obcinstvu na to, da je cisti dohodek sovodenjske bc-sede namenjen spominku Lavricevemu. Govor je bil sprejet se zivim priznavaujem. Igra „Bob iz Kranja" se je ua Gorigkem u^e veCkrat predstavljala; a te2ko kje tako dovrSeno, nego zadnjic v Sovodnjah; boljSe je nijso Se v ljubljanskem glediSCu igrali. Odlikovala se je sopet gosp. Mozeticeva; ampak tudi gg. Franc Ferfila in g. VriSar, pa potovka, doma^e dekle sovo-denjsko, igrali so kaj naravno in zasluiili 2ivc in po-gosto pohvalo obeinstva. GospodiCna Mozeticeva je In zdaj prihajani k tebi v poslovilo Nevesta mila! — ker sem si gotov Da serce, ki tak gorko me ljubilo — Spozna doUnost slovanskih zdaj sinov, PriSel po mec sem k tebi sreuo — draga, Da znjim hititu nad divjega sovraga. Odpusti mila! v siluem zdaj viharji Besede dane spolnil ker ne bom, ©6a zrotiva veCnem to vladarji, A ko pojenja grozni boja grom, Zasveti soluce ko po tetnni zarji, Ko oproScen bo ves slovanski dom, Tedaj obljubo svojo spolnira zvesto, Peljam k altarji miljeno nevesto. LJUDMILA: Dd, kakor ljubira te preserCno, vroce, Slovanska — cutja zatajiti znam, Naj tudi v persih se mi serce joce, Ljubezui nje^uosti se ne udam. Kedo li bratom pomagati hoce? Slovan oproxtit se le more sam! Bo u.ar otela ga Evropa siopa, Ko se raduje, da Turciu ga vklepa? BOJOM1B: Evropa mirno gleda, ko slovanski Narod t«rj?i»6i» auti museUnan sir • X&& od lani pornaaa kot pravi kiiic slovenskih odioy na Goriskem. G. Ferfila rtno fodi vie veekrat videli | na odiu;*** ta pot je pokazal, da ima vse narayne zmoznosti dobrega igralca. S tern koucarao popis iz-lazajoci zeljo, da bi one izvrstae moil pred ko mogoie se eafcrat nastopik v Sovod.iji. kdjr mnjo vse tako lepo nii prip-avlja.w i.i dobro ureij-in» in kder zwita gg. B.»nko in VriSar tafco lepo vre.iiti in okusuo pripravliati, kar je potrebno. Gotovi sm», da je vsled veKkih stroskov z a oder pri xaduji besedi malo ostalo za Lavricev spomiuek; a lepa bes»da je tudi spomi-nek v Lavricevem zmislu in sovodeajski rodoljublje lehko napravijo §e eno besedo ve aak uauiea, ki bode manj stafa, pa vet vrgia. . Itah*jan*.ki list „Lf Eco del Litorale" je pnnesel v svojeni predzadnjem listu ueko hndo polemiko proti Rusom, katero sklepa s tern, da strasi Siovaue pred Rusijo, ce§ da oni nijmajo prifakovati od Rusije dru-*egm ncgo ruski jezik, civilizadjo kozakov ia pa knut-ko. Mi smo prepricani, da „Eco* prav za prav nijroa razuifca za slovauske zadeve in glede Rnsije murii po-polnoma enostransko, kakor uniogi ljudjo nmbjo o kaki reel, ki je predmet njihovih predMMlknv. Maenje tega lista nij torej uierodajuo za bolj izobraieii svct, ampak samo za nekatere krog., kder, kakor znano, prevladujejo predsodki. Mania hn z,i Slova ie boljSA ce se vrzejo v rokc Tiirclji, ali kaki drugi moei, ki je uie davoo odevela V V tern obziru bi bilo skoda spu-§cati se v dolgo pdemiko: letoliko koasfcitujemo, da so dozdaj pnpezi u c erkveiii ocetje se z neioai dajali preduost hizaatiuskemu krizu pred polumeseeui, in da je to popnlnom* opravieeao, dukazal bi lehko kak teo-log. Mi se principijelno ne mesamo v take zadeve, wndar pa nas zali, ko vidimo, da list, ki zagovarja interesse katolicanov, nekoliko disi po rSi'ue frwi* Mohaniedanerur, kar se uamree tiCe tnrkoKUva. Uzroke teran smo \\k> ptvdzadajK nekoliko inzjasnili in podida se bodi? nn»rda Se prdika, izpregovoriti bolj obsiruo o tej reii. M«»j t.m ko v Milaui simjejo li-beralni Itulijani druHvo za osvobojeuje Jugosl»vanoy od turskega janna, s.» na^i Italijaaeie i, alias liberalui! Italijani ^e zrae o.n pokriti Turkofih in se enkrat ve-dejo po jezuvirsko. m.-j t ra ko ital kl -rikaki po segi liberalcev zdaj uze bolj o.lkrito pis*>jo. Tudi zuamenje casa. Da so nasi mostr.i cii-tje izvvstai narudni go-spodarji, to je uze obfie znaim in mi *:no uze v.tkvat pisiili o tej jvfi. I>''it"* pa :iaj inienimo se ene po-seb.ie opfrueije gtuiskiu ticetuv. N.j d^^mo br«ita. LJUDMILA:; /iWd^jp-jftu mc ^lov^t-.o; Podam tv:pat%^t i mr jn ,aKu. Qj *m # :i'*i':hh:b ij^i'v- o V irsei*:%f*(>v, v -j^ii d.vjaku, r Da »Mac yei iatiral jib ne bo, 27. ia 28. list „Soce*, t ktenh smo mi Briei n.izna-njali, da napraviino besedo v Biljani, a marsikdo se je se le dudil, ko po preteklein doloLenem casu 0 be-sedi ni bilo ne duba ue sloha; morda se ga je celo misel polotila. da Brici nijsmo sposobni beaed na-pmvljti? A matiS se. dragi iitatelj ! V nedeljo 16. jnlija smo imeli mi sreduji Brici vesel vHSer; imeli smo besedo, ktero so nekti'ri briski rodoljubi napra-vili. Tukaj se je pokazalo. da mi Brici nijsmo se ravno na zadnji stopinji. Pri besedi je sod lovalo ne-kaj g. dijakov iz Gorice, kteri so bili vifti del naSe krvi. Kaj dobro so i'.rcditavljali. igro: ,.Opro§eeui jettiik'% in tudi igra ^Domaci prepir14 se je dobro iz-vrAila; zasluzena hvala gse g. igralcem. Posebno pa je bilo pet je dobro; zahvaliti se moramo za to verlim k.»z;inskim p**vcein, kteri so zbo-rn tako krepko pom tgali, da so se morale pesmi sploh ponavljati. Ljudstva je bilo Se precej veliko, all nade-jali smo se ga se vec. Je pak Se nevedno na§e ijud-stvo. A kaj je tej nevednosti nzrok? Pomajnkanje nka in uciteljev, kteri bi vsaj inhidini Ijubezea do na-roda in omike cepili v'srce. L; sknSajmo, Brici, po-sneniati svoje sosede! Zlasti vi rodoljubi, ki vain je war za napredek in omiko, ned.rziterokkiizein.am-pak popiimite se di'la, B>g vain bode pouiagat, narod vara bude pak hvalizen. ; Ivanovic Iz PodsabOtina. 2(>. julija. — Srce se nam britke zalosti trga. ko nam je spoiocati o tezkem n-tlaieii, ki je nenadoma zadel Podsabotinsko duhovuijo. 0. g. J a n e z a S t r e z a, dn&nega pastirja uasega y • grabila nam je nemiia sunt due 23. t. m. v cvetji mladosti. Kakor oshoteli otrociei nentidazljtvo plaku kajo okoli mrzlega trupla ot:etov< ga, tako zdibuje.no oti-oci sirott^ okoli hiadnega groba dahov.iega otca, ki nas je—I j u b i I. Cola duhovnija je v cnio zalost po-vita, vsa srca se tugi* krCijo vs« oci solza pn-pljivajo. Te nes^evilae srciic kaplje, ki so raocile mrtvaski o-dor, ki se durejo skozi grobovo crao prst na rakev, glas-io sptieujojo, da je kolikor siv toliko ognjisC*, na kterih o^enj ljubezni do ra.ijkega dusnega pastirja neugasljivo plani'ni. R.>sniCiio vseje ranjkega ljubilo. kar je srce uuelol Kako bi ga ne bito! Bil je zgo-vorin, prepricevalen ucenik: Ukle so mnbi-sede vruee, nikdar pekoie, kr<»pk«' in nikdar burue; vedno so le celile, rauile nikdar, iz srca rojen2 m v srca drle. Na* mestiiik Kribtov, skozoval nam je del a Kristova Vsakdo vdobivid je pri nj-iu v zalosti tola2bo. v za-ilregah svet, v bolezni socutje, na meji vicnosfi po-gum; z nasiini solzamt j«* inesal svoje, veseljn naseniu je druzil svoje. Solsko inladino njegoval je, kot pun-eieo v odesu; doaiiLO solo iaienoval je svoj izgteitm sadni vrt. Nasi otrociei trpko cutyo izgubo, ujihovi stariSi je cutirno in mzamemo. Ueil nas je ljubiti narod, spostovati rodaiglas, braniti ogajiSce in do»n. Bil je dobrim bodnt.'lj, uiajajocim nasloinba, zaslim svaritelj, vsein—prijatelj. Apostolj m»rn je sejal iiiir, ljubeZiii blagovestaik yi ljubezen dihal. Tak zaklad smo zakopali; ujegova zgn'm nam srca reze. Ne le nam. tudi siroko na okrog je tazna vest srca presunila, oci mocila: saj je imel ntnjki prijattljev in castilcev ua obilo. Kdorgaje zagledal. ga je spoStoval; kdor ga je pozual. ga je Ijubil, k«ior ga je spoznal, ga je ouoza-vai. — Pogreb je pokazal koga saio 25. t. m. hlad ui zemlji izroLevalil Trutnoaia zbiralo se je ljudstva, skazati zesnuleniu zadnji castni sprevod; 16 duhovnih bratov med temi 5 redovnikov spremljalo je nepozabljivega sobrata; lepo stevilo dnigih znancev in piija-teljev doslo je bilo k tuzaemu opraviln. Skupne sol-ze in biipi spricevali s<», da je mati zemlja vsakemu uekaj dragfga iztrgala in v svoje narocje skrila, naj-vec pa nam, ovcicam ranjkega. Zahvaljujemo se iz sr- ca LL. gg. duhovnom, znancem in prijateljem' ter vsem, ki so bili prisli ialovat z ^alujocimi in razljivat so-cutnn srca ua grob nasega najveCega, nepozabljivega dobrotnika. Lahka bodi mu zemljica! Yam zabvalo njemu vjecnaja parajat zakliCe 2alujoca Podsabotinska duhovnija. Jz Mavhinjega, 20. julija. (izv. dop.) mi bi meuda ne shodilo, ko bi se kdaj v dopisih tudi znan-stveuo spregovoriio. Dajmo! — Patnetni hrepeni po tem. da si uravna zivenje po dopuscenem potuprijet-W Nij mnogo desetletij, od kar se je ustanovilo tako novo znanstvo: k a i o b i o t i k a, to je navod, kako lepo ziveti. Veliko je tacih priporaockov alivirov, iz kterih, kakor iz Cicmonove topike za lepogovorstvo, se more zajemati modrost za krasuo zivenje. N. pr.: Potovanje, puraba casa, berilo, ob6evauje s piirodo, premisljevanje, zakouski stan, literature itd. A ta po-tuje kakor vreca na vozu, i kakor se ta povrue iz-prazueua, pride oni domn sprazuo mosnjo i s praz-uim srceui. Ta precetica ves svoj cas, ali ga gubi v uiceiuuruih zapocefbah. On gleda le; kako bi cas ubil, ttpiuci sebe i druge, ter p'odaje, koder hodi, reven dolg .cas. Ta cita prazne romane ali pa bedarlje, v ktenh skriplje grozua vitita iziuisljeuih strastij. Od-tod toliko samomorov. Ta raztelesuje naravo, lovi uircese, ter jo vvrsca v sisteme. A kaj ima od tcga V Ljnbi kruliek, ali da se s tern znaustvom ponasa, od visfga cutenja nij sledu. Tak je proti pravemn spo-zuavalcu kakor oai, ki podaje pri zidauji opeke ali kanivMije, proti arhitektu. To so zmu weni tezaki, niKjer ne vidijo duha, ouega esprita, ki preveva vse stvari. Oni ne 2ive, samo vegetujejo na zvunajsCini, ne mogoci siuiti globeje z duhom. Suhoparna mate-njaluost i pedantstvol Dokler obstajeuio iz duha i te-lesa—te okorne zavore, tega sidra, ki nas uklepa na Kk*ceti ziveaja; onda se ve, da nam je paziti tudi na to, kar nam ima zagotoviti telesui obstanek. Yendar to nij se* najpoglavnisi ko.iec. Kohko nuiiij rev, koliko zlahtitejsih, i z uadzeinstvoin sorodnejsih raz-met bi bilo, ko bi kolikor mogoce bil posainezuik na-vajeu, mocij svojega duha v visein zimslu poslu2evati se, 1 nad zlatu tele staviti duscvuo, zmiroiu sijajoco zanju. Neovrgljiv je namrec stavek, da ilabtnejSe i jedtovitejSe zivnn, kolikor lepse si /nam predstaviti v auhu siecevajoce me stvari. Kaj sledi tedaj iz tega? Da, ce mi je krasno Zivenje le holickaj man (i ka-»%a zarooljeiiost, ako bi itn ne bilo!) bom Segal po da* aiti pnpomockih, zato ediuo primaruih, s kterirai ne ..Ko.uijem, ampak hasnim stbi, i ue Zdlun postenja. M..ugo je se p&evdomoralistov, ki bi nam hoteli ^ive-..je gteniti i nas k zapccuikoui i samotarceni progua-u. iu meaim nn-j drugun novo citatuicarske zabave in izlete. Kdo pa ne vidi, da so plemeuito kalobio-ticuo nredstvor Vt-m, da imajo se drug konec inimo Kalobioticnega; veudar so pa tudi krasna recreatio ti-nujuuemu uunu. Nic mi nij dolgo, Se tako zdravo zivenje mar ^makrooiotika), aKo uijmam v duhu ktiisuo ztveti(ka-loOiotika). To sta iaKtora, ktera bi drug brez druze-ga ue sinela biti. Kaj velja dolgo 2ivenje s praznim sreein, kaj poina dusa s kratkim i bolehavim zivenjem? oiirtjoti mi 00 za euo i drugo, kolikor je odvisno od uieue. Krasuo bom pa zivel v zuuslu k a 1 o b 1 o t i-k e, ako bom umel obraujevati svoj zuotrauji svet v obiinosti misiij in obcutkov. Da to dosezem, bom gle-dulT da koiiceiitrujem duha nad objekti. Zbirau ga imam nad stvarmm se sokolovim oCesum, potegovati je v sebe, razpresti dusevue nitke, prodreti zvuuanjo skorjo, pogrezuiti skoz vidnost se bom imel. Ytisi, ki je tuKO zadooim, bodo velikanski; drugaCe bom pri-tiskal le na elasticno plosco, od kodar zgiujajo s pre- Da svitli zor znsijp v suznem rarakn Svobode, lvz slovansko vso zemljo, Da gre sovrag nemili, kervolocni. Nazaj domu prot A/iji iztocni. BOJOMIR: S pognmom, s kojim si me navduSila, Ljudmila draga bodem sukal mec, Y potokih kri osmanska bode lila. A ie pa padem v boju kervaved, Zvestobo ineni ce boS ohranila, Se snideva, kjer ni locilve vef, Tain gori v krilu veCne domaeife, Kjpr rajsko solnce vsem svobode sije. LJUDMILA: Prisogam, vi'ino tebi da bom zvesta, NiKdar me drug ne pelje pred altar, Postala Kristnsova bom nevesta, Darila serca cisti cv«'t mu v dar. Okrajsa, ko se tu 2iv]jenja cesta, Zasveti zadnjega ko due mi zar, Nevesto svojo v cvetui lepotpod, Zatiramh usiisi mile glase, Sluvauom. daj milejse boijse case. (ZBgriojlda n»glo pade z»pre). nekavsnn pritiskom tudi one kljubujoce globeli. Zalo-stna je res skusnja, da hoditno inimo navadnih ali naj-krasnejdih prikaznij, skoro ne ineae se za-nje : Jutro solncui vzhud i zalon, vecer, nevihta (denimo namor-ji) krasuo obvleceno nebo, niorje, zvezdovito neb6 itd.; a ravao tu bi itnsli lepo priliko, zastouj uiivati vse-dnjezu nepoztiate slasti. Kaj pa nas more staluo za-niinati? to, kar utegne polniti nam ueskoncne dus-ne prostorine, Marsikdaj se ne bom prav zavedel, kaj mi je,' cesa mi tnanjka, ko mi duhhlepipo njemu priraernej hrani. Brezumno torej, zapeljivo, gresno i duh naravuost morece je, hlastati hoteti od trenotka do trenotka po novih zabavah, kiprehajajo kakorvod-ni kolobari na gladkem jezeru, ako vrzes ua-uje kam-nicek. Dab potrebuje ogibmnejsih delezev nego te-lo, ki je kmalu sito. Tu bi govoril o vzvisnosti idej i neskoncnosti, ki nas zamorejo visoko povzdigniti i stalno zanimati. Za danes pa samo to-le: Zafuimo pri umetnijah, pri umotvorih. Po mojem inuenji so tudi nekteri latiuski t greki zgodovinski deli \vc v ozem pomenu umotvori, nego stride histori^m* raz-prave kakor si je dan daiit-s niishti imaino. Zato jih nc citamo po solan zarad ali gkde istinosti zapopad-ka; teruvec meuda i tudi po vsej pravici, zarad ujili ediuo mojstrske oblike. Taka se godi Liviju osobito; a zapopadek stoji v zavidljivem soglasji s i'ormo. Kilo ne vidi, da je umetni»;, ki ne zua vzbuditi v nas ide-je neskoncnosti, nevreden tacega imena, i da so nje-gova dela le za prelozuosii, ki tudi s tern vred unir-jo? Take kouecnosti iz prva no zapazuno, v drugo pa je ze vec ne trpiiuo, ker nas ne mogo vec zanimati. Proti temu nas bo utuotvor (pravi) zuiirom une-inal. To je kljuc k umetnikovej tajnosti, to je tisti duh, ki veduo i zgovorno govori do nas iz uiuotvoruv. Keizmerua je konst iz staroklasicnih studij tudi v ka-lobioticnem pomenu. HeroiCui pokoj i ueoniotenost v tch dclih, ujili plasticnost ze sama na sebi nas zamo-re izmakniti iz ziveujske tesnobe. Beri v Liviji me-sto, kjer Scauvola govori Porseni, ko si je moral smr-ti v svesti biti: „ltomanus sum civis. (Ivaka vcl.kan-sko-rimljanska zavednost!) C- Muciuitn vociuit: liostis hostem occidere volni; uec ad mortem minus animi est, quam iuit ad necem. Lt facere et pati Hoinanmn est." Koliko gradiva za spretuega razlagovalca! ;:) 0 gotovo bi se zdaj ne dal udpraviti, ko bi se dijako-val, se suho slovnico pn tacih in enaeih mesiib, klc-ra je ncklerim ouemogleifcom glavni predmet celo pri klasikih. Ali nij res: .,/nin Teufel ist der Spintus, das (grammatische) I'kleguia ist geblieben V" Cesa is-cenio pri klasiku, ce ne celote v izrazu, ki jo pa edi-no v slovuici se v siutaksi regislrovano uujdciuoV Na mestu te inoiain rabiti vec casa, ko treba (uuta bene: tudi ga je prceej treba za olovnico) za cele viste pa-radig"in, te mrtvc slovniske ulgcbrc. Iseobilue siutak-se, v kterej je Se kaj zauimivega, vlada tu pa tain pomanjkljej. Res i potrebno je, ker nij diugace, da pvi uemateiinskem jeziku zacuemo uajpreje se slovni-eo; ali pa je to treba tudi v visih ra^rcdili 'i Ne sa-mo da nij to, tudi pametno nij, kar je se vet Sm-taksa je slovntSka metanzika, sijajui jeziski park, ti-soe in ena noC za slovniskimi sahaiami; tu je se zi-venje. tu je iskra, tu je ali iz naroda, kedar je lepu misiil, ali iz klasikov vzela cela misel. Veselim se Se tfga v slovuici. Z eno besedo, duha iscimo tudi v nizih krogih. Celo v zakonih ga je zasledil Montesquieu; z duhom je neumiljivi Reccaria (z malo knji-zico) raztrescii nesre^nih, obsojemh, tako zvanih copr-nikov verige, peznice, uate-tovaluice i clovesko—hu-diceva orodja. Arhimed je v kopalnici, (ialilei v Pi-zanskej svelilnici zasledil duha, ki nam toiiko koristi. Toda k klasikom (prihodnjic) ker 1. j aubeno zuaustvo, razvun matematicnih, kakor je kaiubiotika, tako malo kosmopoliticuo, ali prav za prav: uaroduo, ce se ustanovi; smel bi upati, da ustanovimo tudi: slovan-sko kalobiutiko. V dobrem nameuu je, biez zamere! ^^^^^^^ (Prihodnjic). Politicni pregled. V Gorici, 3. avgusta 1870. Oe.sropet je razpravljanjc o vprasanji a-nektiranja Busne po Avstnji, ce ne cele vsaj enega dela, na dnevncm redu. Madjarski listi so zopet po vsem zopervsako anektiranje, kajti boje se pomnozitve avstrijskih Siovanov, kakor vrag kriza; po drugej strani so pa tudi zoper vsako povecanje srbske knjezevine, naj u^e srb-ska vojska zmaga ali ne, k vccemu privoscijo Arpadovi potomci Cernogorcem kako prav slabo kko na obalih adrijanskega morja. No! to vsak izprevidi, ce je tudi prav zagrizen Nemec, da taka madjarska politika je en „nonsensa, in da se diplomacija zatake sanjarske terjatve in zelje niti ne bode zmeuila. Prav zdaj bode se se bolj razpravljalo to vprasanje, in sicer bode temu povod potovauje biskupa Strossmayer-a vsled vi- *) Tacih mest prin«semo veliko iz mnogih literatur, ako Bog dal Pit. sokega poziva.na Dunaj, kteremu se mora ne-dvojbeno pripoznati, da pozna bosenske razmere bolje od vsacega druzega, kajti djakovacki biskup je ob enem tudi biskup boscnskim katolikom. Govori se in to je tudi gotovo, da je Stross-mayer skoz in skoz za vtelesenje Bosne Avstriji. Iz Rusije dohajajo poterjevalna porocila o moliamedanski ustaji v kavkazkih pokrajinah. Govori se o 70.000 oborozenih ustajnikih, ktcro 6tevilo se pa iz Eusije dementujc. Vsakako so se pa tamosnji Ocrkcsi za6eli gibati podpihovani po turskih cmiserjiJi, kakor je po ruskih preis-kavanjih dokazano. Mnogo se zdaj tudi o tern govori, da je Uusija najpopreje Fruucosko pova-bila, da bi se tudi neke posredovalnc akcije u-delezila, ktera se ima koj pricVti. A Decazes odgovoril je na to, da bi biio najbolj pametno, ce bi se popreje velevlasti o glavnili tockah in-terveneije poguvorile in zjediuih*. Duaajski „Tag-blatt" celo trdi, da niska diplomacija povsod na to deluje, da bi se v iiajkrajsem wihii intcrve-niralo. Prav bi bilo. da bi se cnkrat prelivanju krvi kom?e storilo, ter da bi se terjatvam m zeljam Srbstva i drugih Maceuib slovanskih na-rodov usrrpglo, kajti kakor je \U\vt\, ne bode Tuif ija nikdar mogla prcmagati Serbsko ; vojne bi po torn takem ne bilo uikdar konec. >ie!je tlacenih pak se morajo izpolniti. ker drugare ue bode na Balkanu nikdar mini; da se pa, trajiu mir doseze, za to j»re najbolj skrbeti Avstriji siiini, kot najblizji sosedi. kt^roj je treba, tudi na to pazitij da se njeiiej kupeiji nov svcf, od-pre, kteri bode pa lc tat-as zancsijiv, ako se tain temcljite spremeinbe uvcdejo, ktcro u^ijajo on-dotnim prebivaleem. V anglezki gornji in spodnji zbornin razpravljalo in ^ovonln se je zopet, mnotfn ob ori» jentalneni vprasanji. Derby i/javil se je. da bode uravnal svojo politiko po vojuili do^odkib in po ino^oeosti, koopariniii z drii^imi vtdesilauu v tein vprasanji. Vlada bode na, to j>a/ila, da se iiikuke brezpotrcbno spreiiiemlu; n<» zgode. Hazinere mej (rersko in Tumjo postajajo zmeraj bolj nevsoene in nephjaziu*. Tmvija je sicer rekla> da ne. btide inkakor iw uaselila (\»r-kesov v Tesaliji, a kdo jcj kaj verjame, tenive*: ko sij uze zares Cerkesi tudi v Tesaliji naliajajo. Govori se mnogo o tem, da bode tudi Gerska sla v vojuo. ako ji Turcija lie odstopi Kundije, en del Tesalije in Kpira. 0 rumunskih terjatvah so vse velesile svoje mnenje izrekie. Turcija jih ne bode izpolnila, kajti postavila je uze vojsko 45.000 moz ob ru-inunskej meji. To je dobro znanienje; da bi le Rumunci tudi kmalo cez Donavo udarili; izgu-biti nimajo uic, najmanj pa dosezejo izpohutev svojih terjatev. ___________ P 0 S i V ! Zlvi> na vcke — in i-laviti mora Tft iu S'. iiiatere najza»tn,je sin ! V nedeljo III avgusta se bode obhajal spomiii jeduega najvecih in zasiugepoluih buduikov in delav-cev na sluvenskem slovstvetn'iu polji; spoiniu nasiga prerauo unuliga Antona Janezica. bivsega c. k. pro tesorja. Itajui Autou Jauezic je bil buditelj sloveu-sk«,y beletristiki, neutrudtjivi tajnik druzbc svetega Mvhora, marijivi slovenski pisatidj in vrlo znani nam jeziko»lovec. Xa rojstuej njegovvj bisi v vasi Lose, v fari St. jakobskej mu hodeju immgobrojui ccstitelji njegovi s poM'bnu dlovesnosfjo stavili spomiibko plo-sco. Dosle so nam u2e veselc vi'sti, da se Kodejo rojaki in prijatelji uasega materiaega jczika mnogo-stevilno zbrali. Snj tako poata.ie dan ovo slavitve vrt'den zaslugi nt'po/abljivega nast-ga Antona Janezica, ki je neutriuiijivo delal v pro.-.p.ih, razvoj in napmlek uasega sluv&tva! Odve6 bi bilo tukaj uaStevati vse zasluge An ton Janeziceve; hue njrgovo nam je purok dovolj, da se po mogucosti muogobrujuo ovega pra/.nika udeleziiuol Sluveuci! hvalezuobt je lepa n:c ; posebao hva-leinost pa moramo imeti mozu, ki.jo je zasluzil v tu-liko obilnej meri. Vse svoje duSevnc iu telesue inoOi je JaneziC tcbi posvctil, mili uarud sloveuski! Tebi so bile posveci-ne vse ujeguve misli, ttfbi vsak miglcj bluzega srca, tebi je zitvoval trudapolue dni in uoc«. tebi vse svoje imetje, tebi svoj mir iu svoje zdravje! Tebe je ljubil Ci.>to in stauovitno do kouca kratkega svojega zivijeiijal \ Slovene!! dojdive Qmenjeui dan, na, jutvo, v pvi" jazno roz"no dolino, v rojstno vas Jaue2iLevo, da z naini vred hyuIe2ao' pofiastite in proilavljate dobrot-nika tolikega, da javiio in sijajno pokaSete svoje so-cutenje in pravo omiko 1 Dan 13. avgus'a naj svetu priljiiku oxiroma TrbMa, Ljublja-ue, (Joiiee itd. oli 7. uri zjulraj. ¦r). Iiegitimaeije za znijlano voxnino — za vse ud-Miiko, Ki spadajo b kacemu domati. druBtvu in imajo dnistveu. sprejeinnice soboj — po Rudolfo-vej in jnznej z.-le/adei si^ dobivajo oil .'J. avgusta pri-ceusi za Stajersko, v citalnicali v Mariboru, Celji I'tuj.'iti; za Kranjsko, v citil.iii'ah v Ljubljani, Novo-iii.'.siu, Kia.iji, Skolj'j loki, Kamniku, Postojni in I-driji; za (ioiico iu Trsl v tnmosnjihcitalnicah: za I) u ii a j pri slav. uvednistvu ,,/iVon-a." Cost gg. do-domuljubi iz drnzih pokrajin in iz Koroske naj pi-sejo po ove legitimacije takoj v Celo vec odborniku Lambert Eiaspielcrju, kot svetovalcu, kojemu naj se vsi tccko 1. in 5. zadevajoci dopisi adresirajo, 6. Natancni program se razdeli ua dan slavuo-sti v st. Jakobu. V Celovcu dne 26. avgusta 1876. Odbor Janeiicece Slaonosti, Razne vesti. Solsko. Xase sole so minule dne 1. avgusta. Na goriski realki je delalo maturo 28. in 29. julija 8 dijakov, od katerih jojeeden prestat z izyrstnim, 5 z dobrim uspehom,. 3 pa so bili reprobirani. Na gim-naziji pa j« napravilo maturo od 16 vpisanih, 11 dijakov, ki pojdejo vecinoma na univerze. Torej je Sla li-tos maturn dosti boljse, nego lani. Ravuateljstvo realke je s koncout lcta izdalo program, kateremu na celu je nek sj)is prof. Birhaueka: „Construction der Liuie'u zweiter Ordaung aus umschriebenen Vierecken. Die darstellende Geometrie als Uiiterrichtsgegenstand m R'alsehulen." Iz Solskega sp»roeila ravnaHjstva razvidi se, da je letos bilo na tej Soli 278 dijakov, .nej katerimi 214 CO Italijanov, 33 Slovencev in 31 Nemcev. Tudi ravnateljstvo gimnazije izdalo je svoj program se spisomi dr. Lnberja in pi'of. Vodu§ka; spis (t«'vog.i lau naslav: -time Joauche Phyle der Ge-Kiontes-; sloveuski spis druzjga pa: „0 dolocevanji ,:asa, poldaevnika (aiendijaaa) iu zemljepisne Sirjave po solucaih opa/.ovAajih.u Porocilo ravnatelja nam ,avlja, da je letos ucdo se na gim;iaziji 208 dijakov, iii -j katerimi 113 Italijanov, 124 Slovencev in 31 Nemcev. Iz Sovodenj so nam piSe: Ker so pri sovo-denjski be^edi bili jako veliki stro§ki za popolnoma aov odor, godbo, sweavo i.t.d., da prcsegajo dohod-kc, sklenil je vesclicni odbor, da so zopet napravi be-seda v sti namen due 15. avgusta, pri kateri se bode na obeno zeljo pouovila igra „Bob iz Kranja", mej tem ko se bodo drugw tocke programa spremenile. Storili bomo vse, da se bode p. t. obcinstvo tudi se-daj zadovoljevalo. Natai»6ao v prihodnji »So6i.u pioa ^upanija Avber se je vsled mhisterskega raz-od U, t. ra, wzdruitta od Komeoskega soduy- mmm wmmmm skega okraja in pridruiila Sezaaskemn; is.to tako se je zupanja Opacjeselo razdruiila od polit. okraja GiadiS-kega, oziroma sodiiijskrga r>kraja Trznkega. tiT pri-druzila politicnemu in sndujskemu okraja Goriske o« kolice. V narodneni oziru hi bilo pafi zVleti, da bi se tudi zupanij? D^viu, D.)b »rdob, Biljana, M -d ina in Dolenja odtrgalc od italijaiiskib okrajev ter pridruzile, kamor spadajo po naioduosti. Iz Kazelj pri Seiani V nedeljo due 13. av-gusta napravili bodo vrli kazeljski fanti po uavadi dmzih let, zanimivo veselico sv. Lovienca, pri ktcri bode svirala vojaska tizaska godba.Nad*jamo se,da bode mnogo obeinstva se \delezilo te veselice. Znani rodoljub Stibil nam pise izpod Belji-ne 23. julija: Tezko mi je pisati, ker sem ranjen v • levo roko. Hvala Bogu veeiaj mho junaeki odbili so- . vraga. — Hill smo se v vi f, nego 3 bojih. — Suvrai- j nik se bori obupuo, /arad toga tezka vojna in ojsiro postcpanje. — Na diugih >twnoh pa je uspeh bolj- » Si, Tukaj v Bosni so vsi Mnh.mi'Mlauri v orozju. Bi- | jeta se dva srditn eleiiuMita. Vitez Petrovie, poxiiat iz « Hereegovine, je padel, prav tako in logo Yasib in mo- ; jib smaueev. Boiba je tezavna. S»euo pozdravite vse | zuance, | Vabilo. — T. n. gg. odbornikom, poverjenikom, : pevcem in (*ploh) prijatebem ..Slavrtevim "! Vsled sklepa „Siavr« vega" ndbora due 12. juni-ja 1876 bo vSIavec- pel v cetertek 24. avgusta t I. pri slovesnej masi v World ob 10. mi zjutvaj y je-zuvitskej cerkvi in pri svecjuosti, ki se bo ieya iste-ga dne versila v Solkauu: razkriti se inia naimee po-doba umerlega Matije Doljaka ob 5 popoludne. Precej po masi bo.le v gotiskej {Jitalniei glavni obcni zbor „Slaveev s sledecim duevnira redoni: 1. nagovor predsednikov, 2. poroeilo tajuikovo; 8. poro-eilo Wagajnikovo; 4. nas\eti zarad veselic v prihod-njem letu; 5. posamezni naswti; b\ volitev treh een-zorjev; 7. volitev predst-dnika in novegi odbnra. Pri slovesnej maSi s;» bo.le pela Oberhoffer-jeva ninsa v F-dur, p.i svecaaosti v Solkauu pa ,,Kanla-ta'% „V spomin Matiju Doljaku% besede Fr. Cegnar-jeve, nape? A. Lcbauov.in »Sta Luti§.a Pevske skupne poskuinje drugtva „SIa-vecH : 6. avgusta 1876 ob 3 popoldnc v Nabrezi ni za Teist, teiiaSko okolico, Nabre2iuo, Prosok, Ko-meu itd.; 15. avgusta t. 1. ob 4 popoMne v Tominn za Tom in, Kobarid, Peciuje, Rueinj iul; 17. avgusta t. 1. ob 4 poi->oldae v Kviskem za Kvi§ko, Ko/.asio, Vijioize itd.; 19. avg. t 1. ob 4 popoldne v Ajdovsfiini za Ajdovs&no, Vipavo, Kamaje itd.: 20. avg. t. 1. ob 4 pupoldne v Rifeubereu za Rifenbevg, Dontbcrg, Ko.neu, AjdovsCino, Vipavo, Ceruiee. Kumnje, Brje itd. 23. avg. t. !. ob 4 jopoldne v G o rici (v Ci-talnici) za vse one p. n. gg. pevce, kteri itiniajo pe-Yovodjev ali kateri spluh niso inieli prilike skupuih vaj se udeleziti; 23 avg. t. i. ob 6 popoldne v Go rici (v Ci-talnici, pot«m v jezuvitskej cerkvi) skupiia posknSiija p. n. gg. pevcey celega druStva ,,SIavec." (Akobitre-balot bode zadnja posku§nja 24. avg. ob 8 uri zju-traj v Citalnici). Nekterini posaineziiim pevskim od-delkom se bode pisineno naznanilo, kedaj da bode mogoce priti k vajain. Note naj pevci vselej seboj priuesejo. „Slav6evu pevovodja. Pevovodjem in poveijenikom Slavca. Pro-dukcija 24. avgusta je pred duimi in Sezmerom seuij-so, kakor se sli§i, posamezni oddelki resno poprijeli nCenja. Marijivost i.i vstrajn^st je pnri pogoj dobrega uspeha; zatorej ne bodimo pesimisti in leraibi; re-si»a volja in delo vse premaga, se tako tezavo. — Go-spode, ki ne bodo storili svoje dolzaosti, bomo ob svo,eai Casu oprali vsatega posobej. — Brez zamere. Stcvilo se bode §e izdatno zoizalo koncem tretjega Cetrtletja. Le tako naprej, tako je prav! Pri mrtvaskem odru nepozabljivega prijatelja. Ivans Hep. Stress. Ah, kako Te dobim, pobratime stcu najprvi, — Duso pretreaa mi unaz. v o.edi ko /rem ii ooraz! — Hitel uaproti vesel si nti vselej, ko stopil fiez prag sem, — Kaj se mi danes muuis segniti v roko •i iokoV — Kaj s»m p*yatelj Ti kriv, ua oko mi pri-jazuo zakiivas. — uku.iti vaaje ne das, tido zapito imas-t-----Kai da piisifiui pozdimv ne ao.ii iz usi uA zgovomiU? — An, faaj viaim in vem, mr-eel si nir-uv in ueml — Tukaj ua win kziS, potivas v spanji globoeem, — Skleujeae k Bi^u roke, ker si v Gospo-au zaspal. — Tiha jt kiug, winali wkao na glss 8u ne dtzue, — O, vsty b»uin vus iu ium ve6 Teue vz-diami iz sanj. — Svcte vosfcene gore, stir svete o jasuem poiduefu. — Pa vsaj solnftiii ptiloan Tebi je tioeuo tt-man; — Tebi je uucuo teman, tewan je mo-jeiuu srcu, — Legel mi v duso je mrak, mrak mi odeva oct, — Set sew od doma niiaie, da v bolezoi obisccui Te huui: — Prisei prepu/no s*,m, abl pri-M aem le Te kropit.— Veja z drevcsa miru zeieai v blagoslovljeni vodi, — Z njo Ijudje Te krope, vec-ni Ti voseijo mir; — 'L ^odo m Oijuo ne bo*u, fero-pil Te jaz bodem s solzaiui, — Ki iz srca kivave, xveujeui cvet Ti rose. — Suival sew, brate, nekdaj, da to cvetje bo dolgo duhtcio, — S 6urum oii nam vaoee, z dahoin duhove pojet, — Snival sem saiye sladke, da dub Tvoj boguto evetoci,— Ko o^vete pom-lad, ttal nam stoteieu bo sad. — Trdno si stal uy vklaujal se dub Tvoj sapi piyazui, — la protivui vt-hai mj ga upogoil nikaar; — Sinrtni potegae zdaj pih,— ue vpogue, a tresui na Ua Te, — Tukaj na oaii leiis, sa.ye in nade s Taboj I — Bii si mi v sre-do srea s koreuiuaini uioi-ninu vrasecu, — Torej ne-nadni Tvoj pad meni srte je razkiat ,* — Vuov Kiva-vih sio se v raujeueiu sra oapup, — Grenke dt-ro vea solze, cvetje to strto krope. — Gieuke soize, ne bodi vas sram, le tecite, kropite, — Mrtva je moja ladost, tukaj na odn iezi. fc5. G. ¦ Naznanja se, da ostalth Det bi-kov furlanskega plenieua od c. k. km tijske "diu^be so se za prodati, po znizaui ceni za 50°/0. Ako jib kupijo obcine, se lahko plaCajo v 12 obrokih. Ogledajo se lahko ti biki na posestvu kme-tijske sole v Ajseviti, kjer se nabaja eden, dva v hlevih g dr. Levi-ja v Villa-.iovi pri Fam, dva v bievih g. bar. Ritter-jtvih v Moiasteru. Kedor misli katerega kupiti, naj se oglasi pri c. k. kmstijski druibi v Gorici do 15. avgusta t. 1. C. k. kmetijsko diustvo 29. avg. 1876. Predsedmk Corouin i. . »Neuefreie Presse," turski organ v nemskem jeziku, Cegar ostudua pisava se ne le vsactmu Siova-nu mora sruditi, anipak tudi vsnc m:i poStnemu Neiii-cu, imela je ua Gorisktin do Offe..h»im-ove pruvde nad 120 harocuikov, zdaj jib pak uitna wc 60 in to Ua/pisaiia slu/ba. Razpisuje se ucireljska slu^ba v de^elui gorisko — isterski gluboaenuci z letao plaC'o 700 gid. in sta-uovuiuo loo gl. Proaivci uaj podajo svoje vloge deSelnemu odbo-ru v Gorici do avgusta t. 1. iu naj jim ptiiozijO pi-siua dona/ujoca: a.) da so douru pudueeai v znanostih, potrebnih za ljudski poduk in da so .-piisobui podutevuii glubo-ueme v uouedib preometin, b.) da znajo itaijauski iu sluveuski jezik; c.) da so ueoUMdezevunega zadizanja, d.) „ 8'zdrave nztCMe postave; e.) ce so duhuvuiki, da privoli v to dotifini ordtnarjat. Sluzba se dodili zacasno, dokler imenovan uci-ttlj dejausko iu zauesijivo ne dokaze svoje sposobnosti. Deielni odbor v Gorici due28.jubjul876. dt^elni glavar Coronini. C. k. notar Ant dr. pi. Nordis in advokat Dr. Kamilo vitez Egger sta prenesla svoje pisarni v hiso Skale-tarjevo st. 443 nasproti nadskofijstvu. Gorica 1. avgusta 1376. Bazpis uciteljskih. sluzeb. Po sklepa tega okr. solsk. svetovalstva ste s tem razpisane dve poduditeljski slu2bi II. vrste, in sicer v Tomina in Kobaridn z letno plaLo 300 gold., postavnini odskodovanjem za stano-vanje in 200 gold, osebne duktade. Pro§n]e s poErebnimi dokazi, sosebno se spridevali o pri- pravnosti za podufiiteljstvo, naj se vloiijo naj dalje do 31. avgusta t. 1. in sicer pri dotidnih krajnih solskili oblastnijali. Pro§nje onih ufieuikov, ki so Lfe »^ sluibi, imajo se predloiiti po pbti predpostavljene' o-krajne solske oblastnije. C. KB. OKRAJNI §0LSKI SVET v Tornmu 12. julija 1876, Oziiiiiiilo. Med Dr. Ker^ovaai preselil sc je v rastel v Fitz-ovo liiiio, St. 461 in bode, kakor dozdaj, ztlravil na svojem domu vsaki dan. ° 2 5 S S &L ». is ¦fl * 44 CO CM © O o c w S3 itn i ill Kjjr»»Lixolerieo. Lasta.k, izdavate^j m urednik: VIKTOK DOtEMC. — Tjslw; MAILING v Gorici.