277
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
17.) Na prošnjo zbornice je kranjska hranilnica naznanila, da je na svojem občnem zboru dne 30. marca t. 1. dovolila naslednje podpore c. kr. obrtnim strokovnim šolam v Ljubljani:
Za c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo:
a)  kot donesek k tekočim izdatkom
za učila.............200 gld.—
b) za preskrbitev potrebnih prostorov    600    „ Za c.  kr.  strokovno   šolo  za  šivanje  čipek  in
in umetno vezenje:
a)  Kot donesek k izdatkom za učila     50 gld.—
b)  Za preskrbitev šolskih prostorov    200    „
O tem je zbornica obvestila kranjski deželni odbor in mestni magistrat v Ljubljani in je za dovoljene podpore izrekla kranjski hranilnici zahvalo.
8.) C. kr. deželna vlada doposlala je zbornici sledeči ukaz z dne 12. februvarija 1897, štev. 4350:
„S priloženim poročilom z dne 18. januvarija t. 1. št. 754, ki  se ima  svoječasno   zopet  predložiti,
prosi trgovska in obrtniška zbornica v Pragi, da bi se izdalo napotilo glede obrtnopravnega postopanja z onimi osebami, ki hodijo po deželi okoli in od ženskega prebivalstva kupujejo človeške lase ali je zamenjavajo s krojnim blagom.
Sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari se (c. kr. namestništvu v Pragi v rešitev tega vprašanja naznanja naslednje:
Za obrtnopravno postopanje z osebami, ki se pečajo s to kupčijsko stroko, je pred vsem odločilna okolnost, če nabiralec potujoč od kraja do kraja ali pa v stalnem obrtovališču zopet prodaja kupljene ali zamenjane lase.
V prvem slučaju je dotičnika smatrati za kroš-njarja, v drugem pa kot posestnika stalnega svobodnega obrta.
Največkrat se pa v praksi dogaja, da nabiralec človeških las, ne da bi bil v službi gotovega trgovca ali drugega obrtnega podjetnika, ki se peča s prodajo človeških las, potujoč od kraja do kraja ali sam zase nabira lase ali pa po naročilu več takih obrtnikov. V tem slučaju bo tako postopati, kakor je odredil sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari izdani tukajšni ukaz z dne 23. decembra 1881, st. 2049 in sicer z določilom sub 3. lit f. tega ukaza glede nabiranja cunj, strac, kosti, kravje in konjske žime itd. Po tem takem na zadnje omenjenega načina izvrševanja nabiranja človeških las po členu 5. lit g razglasilnega patenta obrtnega reda ni smatrati za obrt, ampak je odvisno narediti od licence, katero so politična okrajna oblastva oziroma magistrati mest z lastnimi statut? upravičeni izdajati". — Ta ukaz poslala je c. kr. deželna vlada tudi vsem c. kr. političnim oblastvom na Kranjskem.
9.) C. kr. deželna vlada je poslala na zbornico naslednji dopis: Ko se je z ukazom z dne 18. julija 1895, št. 39.628, tukajšnje obvestilo z dne 30. julija 1895, št. 9838, izdalo navodilo o upravljanji obrtnega katastra in o obrtnem številjenju po trgovskih in obrtniških zbornicah, se je sprožilo vprašanje, kako naj se obrtnopravno ravna s priglašenim razširjenjem obrtne pravice kake stranke, če naj se smatra taka prememba za odglasitev prejšnjega in objedna priglasitev novega obrta, ali pa naj se le priglašena prememba obrta pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopustilni dekret ?
Vsled ukaza z dne 27. aprila t. 1. št. 22911 namerava visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo v namen ednotnega postopanja od strani obrtnih oblastev o tej zadevi izdati napotilo in c kr. deželni vladi se je naročilo, da naj izve tamošnje mnenje in naj o predmetu poroča. Čestita zbornica se torej službenouljudno prosi, da naj se čim preje izreče o principijelni uredbi tega vprašanja. Pri tem bo posebno paziti na slučaje, kjer se suče razširjenje obrta v pojmovnem obsegu prvotno z nekako omejitvijo priglašenega obrta kakor na pr. razširjenje trgovskega obrta na določene prvotno nepriglašene predmete, razširjenje gostilničar-skega in krčmarskega obrta na posamezne prvotno nepriglašene pravice po § 16 obrt. r., in slednjič na nasprotne slučaje, v katerih obstoji prememba v zmanjšanju obrtnega obsega.
Na vprašanje: „Kako naj se s priglašenim raz p širjenjem obrtne pravice kake stranke obrtno-pravno ravna, če naj se smatra taka prememba za priglasitev novega obrta ali pa naj se priglašena prememba obrta le pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopustilni dekret?"   —  odgovarja zbornica, da razširjenja
278
obrtne pravice v vseh onih slučajih, v katerih se je dokazala kaka skupnost novih pravic z obstoječimi in ni potrebno doprinesti posebnega sposobnostnega dokazila za nastop in vršbo v smislu obrtne novele z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, ni smatrati za priglasitev novega obrta. Razširjenje pravic je le vpisati v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopu-stilni dekret.
Če se pa kedo noče posluževati nekaterih pravic in pri obrtni oblasti zglasi, da od določenega časa naprej ne bo več prodajal nekaterih predmetov oziroma se ne bo posluževal nekaterih pravic prvega dopustilnega dekreta, je to vselej, če se izkaže, da je podatkom verjeti in se je odglasitev enega dela obrtnih pravic na odobrilno znanje vzela, vpisati v prvotni obrtni list, oziroma v prvi dopustilni dekret. V obeh slučajih bi bilo pa napraviti nove števne liste L, ki bi se vložili na mesto prejšnjih, pri čemur bi pa obrtna oblast morala zbornici naznaniti, da se je ta števni list izgotovil le vsled priglasitve novih predmetov ali odglasitve nekaterih predmetov, katere bi bilo imenovati. Da bi se mogel popraviti tudi prido-bitninski kataster, bi bilo potrebno, da bi se ob naznanilu novoodmerjenega pridobitnega davka pod ravnoistim davčno-uradnim asignacijskim številom tudi navelo, če se je davek zvišal ali znižal.
V pojasnilo svojega odgovora je zbornica naslednje navela:
1.) Trgovec ima obrtni list, ki se glasi na trgovino s specerijo. Če hoče prodajati tudi kolonijalno, barveno in materijalno blago, bi tega ne bilo smatrati za posebno priglasitev.
2.) Obrtnik, ki ima pravico za trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom in želi še izmej predmetov trgovine materijalnim blagom „barveno blago", ali „sol" ali „kis" prodajati, tedaj bi bilo to le v starem obrtnem listu pripomniti.
3.) Če ima kdo pravico špecerijsko in kolonijalno blago v prodaji in želi še trgovino z železom imeti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev.
4.) Nekdo ima obrtni list, glaseč se na trgovino s konji, želi pa tudi z govejo živino kupčevati; tega bi ne bilo smatrati za novo priglasitev.
5.) Isto bi naj veljalo, če ima kdo obrtni list glaseč se na »trgovino s prašiči" in bi hotel s teleti kupčevati.
6.) Ravno tako bi bilo postopati, če ima kdo obrtni list za trgovino z žitom in bi hotel še z moko tržiti.
7.) V istem smislu bi bilo ravnati z lesnim trgovcem, če bi hotel še oglje, premog ali šoto prodajati.
8.) Ednako bi bilo postopati, če bi trgovec s kislim zeljem hotel tudi z zelenjavo tržiti.
9.) Če ima kdo obrtni list, glaseč se na trgovino s knjigami, umetninami in muzikalijami, in bi hotel vršiti tudi trgovino s starimi knjigami, umetninami in muzikalijami (antikvariatna trgovina), bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev.
10.) Če ima kdo pravico s knjigami tržiti in bi želel uvesti še trgovino s papirjem, papirnim blagom, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, bi bilo to vpisati v obstoječi dopustilni dekret.
11.) Če ima kdo obrtni list za trgovino z usnjem in bi hotel še s čevlji tržiti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev.
12.) Nekdo trži s špecerijskim in železnim blagom in želi uvesti še norimberško  blago ali drobnarijo in
galanterijsko blago, tedaj bi bilo to smatrati za novo priglasitev.
13) Nekdo prodaja kruh in želi še moko ali sadje ali oboje skupaj prodajati, tega bi ne bilo smatrati za novo priglasitev.
14.) Nekdo kupčuje s krompirjem in fižolom in hoče še kislo zelje in kislo repo prodajati; to bi se naj pripisalo v stari obrtni list.
15.) Steklar ali trgovec s steklom in porcelanom bi rad tudi tržil s kuhinjskim posodjem iz litega železa, iz železne pločevine, iz stisnjenega železa ali z pocinjenim kuhinjskim posodjem. Ker se skupnost teh predmetov s steklom in porcelanom pač ne bi mogla dokazati, bi bilo to trgovino smatrati za novo priglasitev.
16.) Isto bi imelo veljati, če bi trgovec s porcelanom in steklom hotel tudi s podobami tržiti.
17.) Če bi hotel knjigotržec imeti tudi izposoje-valno knjižnico, bi s tem ne bilo ravnati kot z novo priglasitvijo.
18.) Če ima kdo pravico točiti vino in pivo> in bi rad še eno ali več pravic, ki spadajo v gosti Ini-čarski in krčmarski obrt, tedaj ni tega smatrati za novo priglasitev.
19.) Če bi pek hotel biti tudi slaščičar, bi se moral za poslednje izgotoviti nov obrtni list.
20.) če bi hotel zlatar tudi obrt srebranja in ju-velirja opravljati, bi ne bilo tega smatrati za nova proglasitev, ker se ti trije obrti vedno skupaj uče.
21.) Če bi hotel knjigotržec biti tudi tiskar, bi bilo poslednje in ravno tako obratno smrati za novo priglasitev
22.) Če bi voščeninar hotel vršiti tudi medarski obrt, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev, ker se ta dva obrta navadno skupaj izvršujeta.
23.) Če hoče krznar pričeti trgovino s klobuki, ima to zglasiti kot nov obrt.
24.) če bi pletilec stolov hotel izvrševati tudi mizarski obrt, bi se moralo to smatrati za nov obrt in bi se moral izgotoviti poseben obrtni list.
25.) Če bi mizar hotel biti tudi strugar, bi moral novi obrt zglasiti in dobil bi nov obrtni list.
26.) Isto bi se moralo zgoditi, če bi pohištveni mizar hotel nastopiti in izvrševati tapetniški obrt.
27.) Če bi pa pohištveni mizar hotel vršiti tudi stavbeno mizarstvo, tedaj bi bilo to le na obstoječem obrtnem listu pripomniti.
28.) Če bi sedlar hotel izvrševati tudi tapetniški obrt, bi se mu moral za poslednje izgotoviti nov obrtni list.
Zbornica misli, da je s temi izvajanji kolikor mogoče jasno razrožila stališče, ki ga zavzame v odgovarjanji napominanega vprašanja.
Če se bo v tem smislu postopalo, se bode zbornici tudi olajšalo opravljanje obrtnega katastra. Zbornica je c. kr. deželno vlado še na naslednje opozorila:
V deželnem stolnem mestu ljubljanskem se do zadnjih let ni poznalo mešane trgovine, temveč le razredno trgovino. Nekaj let sem pa se obrtna oblast z ozirom na §. 38 obrtne novele z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, poslužuje tega izraza, četudi se je doslej pod »trgovino z mešanim blagom" čisto nekaj druzega razumelo, kakor zdaj.
Zbornica hoče to z naslednjimi slučaji dokazati:
1.) Neki obrtnik je imel obrtni list za rokovi-čarstvo. Ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, zobne ščetke, kravate, naramnice, moderce, toa^
letne predmete, ovratnike, manšete, je zglasil trgovino z mešanim blagom in je dobil tudi takšen obrtni list.
2.) Neki trgovec je imel obrtni list za trgovino s pozamentirskim in modnim blagom in ker je začel tudi klobuke prodajati, zglasil je trgovino z mešanim blagom. Sedaj ima obrtni list, glaseč se na trgovino z mešanim blagom, dočim se trgovsko sodno protoko-lovana firma še vedno glasi na trgovino s pozamentirskim in modnim blagom.
3.) Neki trgovec je imel obrtni list za trgovino z galanterijskim, norimberškim in drobnim blagom ter deželne izdelke. Ker je poleg s temi, tržil še z nekaterimi drugimi predmeti, je dobil obrtni list za trgovino z mešanim blagom, dočim se trgovsko sodno protokolovana firma glasi na predmete, označene v starem obrtnem listu.
4.) Neki trgovec je trgovsko-sodno protokolovan za trgovino s špecerijskim blagom, železom in moko, njegov obrtni list se pa glasi na trgovino z mešanim blagom, četudi trži le s predmeti, označenimi v firmi.
Pravo štetje v smislu navodila o opravljanji obrtnih katastrov (ukaz ministerstev za trgovino, za notranje stvari in za finance z dne 18. julija 1835, št. 39628) je torej nemogoče. Trgovci z mešanim blagom so bili prej samo na deželi in ne v deželnem stolnem mestu in ti so tržili z naslednjimi predmeti: Kolonijalno in špecerijsko blago, južno sadje, olje in maščoba, ribe in ribji izdelki, deželni in mlinski izdelki, sadje in semena, kemiške pomočne tvarine in rudniški pridelki, smola in kemiški izdelki, barveni les, prstene in kemiške barve, sveče, milo, perilni preparati, pijača in opojne tekočine, konsumni predmeti in delikatese, netilno blago, fabrikati in obrtni izdelki; železo in kovina ter blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla, kamna, gline, porcelana, kavčuke, gumija, voska, slame in ličja, sedlarsko, vrvarsko, ščetarsko, kleparsko, iglarsko, drobno norimberško igralno in berl> tesgadensko blago, volna, platnena in bombažasto in pozamentirsko blago, svila, svileno, belo in pleteno blago, trakovi, modri in platnarski izdelki, lišp. Četudi trgovec z mešanim blagom na deželi nima vseh teh predmetov, ima vendar vse one, katere more po krajevnih razmerah razpečati, tj.: špecerijsko in kolonijalno blago, južno sadje, olje, deželne in mlinske iz delke, semena, sveče, milo, pijače, in opojne pijače, netilno blago, železokovine in blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla porcelana, sedlarsko, vrvarsko, ščetarsko, skleparsko, iglarsko, drobno, norimberško blago, trakove, krojno in manufakturno blago.
(Dalje sledi.)
279